Razne vesti, 317
SvaStice. — Književne obznane. — Viestnik. — Broj 8. za mesec avgust t. 1. prinaša pa: Šesti obči kongres medjunarodne kriminalističke udruge od dra J. Šilovica. — Uredjenje seljačkoga posjeda i regulacija zadružnih odnošaja u kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji te bivšoj vojnoj krajini s obzirom na hrvatsko-ugarsko pravo i urbar Marije Terezije. Napisao Josip Hoholač. Svršetak. — Kriva prisega i krivo svjedočanstvo. Nastavak. — Primjetbe k osnovi novega hrvatskega stečajnega reda. Priobčio dr. A. Badaj. ~ Pravosudje: A. Gradjansko. B. Kazneno. C. Mjenbeno-trgovačko. Iz upravne prakse. — Poslovanje sudova u kraljevinah Hrvatskoj i Slavoniji. PriobCuje dr. Kr. Bebinac. — Svaštice. — Književne obznane. — Viestnik
Osnova zakona o pobijanju pravnih djelah glede imovine insolventna duznika. Hrvatska vlada izdala je načrt zakona, katerega je sestavil z ozirom na opombe konferencije, katera se je posvetovala o zakonu pri pravosodnem oddelku, dr. Josip Mudrovid, ter ga razposlala sodiščem in pravnikom, da izrečejo o načrtu svoje mnenje. Podlaga načrtu so avstrijski zakon z dne 16. marca 1884, ogrski konkurzni red zak. čl. XVII. 1881 in nemški konkurzni red z dne 10. februvarija 1887 ter nemški zakon z dne 21. julija 1879.
Razne vesti.
v Ljubljani, dne 15. oktobra 1896.
— (Otvoritev „Narodnega doma" v Ljubljani.) Dne 10. in 11. t. m. otvoril se je slavnostno „Narodni dom" v Ljubljani, v katerem bode imelo svoječasno tudi naše društvo lastne prostore.  Otvoritvene
' slavnosti udeležilo se je naše društvo po odboru in po mnogih društve-nikih. Le-ta slavnost bila je, kakor za ves narod tudi za naše društvo velevažnega pomena, ker dobimo lastne prostore, v katerih bode nastanjena društvena knjižnica, kjer se bodo društveniki lahko shajali, uporabljali knjižnico in v katerih bomo imeli lahko tudi svoje shode. Kedaj se bodo naši društveni prostori mogli otvoriti, še ni gotovo, ker se morajo izvršiti še nekatere malenkostne premembe. Upajmo, da se s pridobitvijo lastnih prostorov v ^Narodnem domu" tudi naše društveno življenje oživi.
— (Osobne vesti.) Imenovani so: sodni pristav v Konjicah Hans baron F a 1 k e - Lichtenstein in sodni pristav v Ptuji dr. Fran K o če v ar pl. Kondenheim sodnima pristavoma pri okrožnem sodišču v Celji; sodni pristav extra statum dr. Adolf Roschek pristavom v Ptuji: avskultant Fran Jagodic pristavom v Kozjem; avskultant Viljem Kronaš ser pristavom v Marenbergu; avskultant Fran Rek ar pristavom v Vipavi; pravni praktikant Ivan Golles iz Gradca pravnim praktikantom v Celji; finančni koncipist Pavel Jerovec finančnim komisarjem v Ljubljani; konceptni praktikant Angelo Šavnik finančnim koncipistom v
318 Razne vesti.
Ljubljani; konceptni praktikant Fran Gerstenmayer finančnim konci-pistom istotam; konceptni praktikant Adolf Klodič vitez Sabladolski v Gradci financ, koncipistom v Gradcu. — Premeščeni so: sodni pristav v Kozjem Viljem Portugall v Konjice; pristav dr. Jakob Toplak iz Vipave v Ptuj; pristav dr. Fran Glas iz Marenberga v Ptuj; okrajni komisar Štefan Lapajne iz Črnomlja v Kranj; okrajni komisar pl. Schiwitz-hofen iz Krškega v Črnomelj; praktikant Fr. Grum iz Kranja v Krško; notar Jos. Fresacher iz Vefikovca v Beljak; notar Jos. Rainer iz Podkloštra v Velikovec; notar Rudolf Bratschko iz Železne Kaplje v Podklošter. — Odvetniško pisarno otvoril je v Voloski dr. Konrad J a -n e ž i e. — Notar Ig. Kocbek v Vipavi odpovedal se je svojemu uradu. — Umrl je dne 6. t. m. v Pragi odvetnik dr. Rudolf Schmaus.
— (Liebacher Jurij f) Dne 14. septembra 1.1, umrl je na svojem posestu na Solnograškem dvorni svetnik Jurij Lienbacher. Porojen dne 18. aprila 1822. L, dovršil je pravniške študije na dunajski univerzi 1. 1846., vstopil v sodno prakso in služboval pri sodiščih in državnih pravdništvih na Solnograškem, Nižje in Gorenje Avstrijsko ter v Pesti. Od 1. 1859. bil je na Dunaji in sicer najprvo načelnik državnega pravdništva, 1. 1861. pa bil poklican v pravosodno ministerstvo kot zakonodajni referent. Kot tak izdelal je več zakonskih načrtov, kateri so zadobili pravno veljavo, posebno naj navedemo načrt tiskovnega zakona z dne 17 decembra 1862, načrt zakona glede uredbe kazenskega postopka v tiskovnih pravdah in novele k kazenskemu zakonu, načrt zakona glede sestave imenikov porotnikov itd, 9. marca 1865. 1. imenovan je bil višjesodnim svetnikom. Uvedba objektivnega postopanja v tiskovnih zadevah je njegovo delo. Služboval je nadalje še pri prizidiju ministerskega sveta in v tej službi zopet izdelal več zakonskih načrtov. Leta 1880. imenovan je bil dvornim svetnikom pri najvišjem sodišču, od 1. 1882. bil tudi član državnega sodišča in bil 1. 1885. odlikovan z Leopoldovim redom. Leta 1873. voljen je bil v poslansko zbornico in ostal član do svoje smrti. Pokojnik deloval je tudi mnogo na literarnem polju in se pečal posebno s tiskovnim zakonom
— (Nekljudov Nikolaj Adrijanovic f) Dne 15. septembra t. 1. umrl je v Petrogradu Nikolaj Adrijanovic Nekljudov, tajnik ruskega ministra za notranje zadeve v 55. letu svoje dobe. Pokojnik bil je jeden prvih in najduhovitejših ruskih pravnikov. S prva bil je profesor kazenskega zakona na carski akademiji v Petrogradu, pozneje višji prokurator najvišjega sodišča in konečno bil pozvan v ministerstvo. V svojih spisih pečal se je posebno z ruskim kazenskim zakonom in njemu zahvaliti je, da se je odpravila preje vsakemu guvernerju pristoječa pravica pošiljanja v pregnanstvo. Velik vpliv imel je tudi na razvoj vojaškega kazenskega zakona.
— (Zborovanje avstrijskih odvetnikov.) V dneh 19., 20. in 21. oktobra t. 1. bode na Dunaju deseto zborovanje avstrijskih odvetnikov. Na dnevnem redu je tudi vprašanje o odvetniškem tarifu v ustnem civilno-pravdnem postopanji.