v Zena na delovnem mestu # f - a# '/«•.. *** ml ' V INDUSTRIJI V RUDARSTVU Težko delo, sem ugotovil na prvi pogled. Morda pretežko za šibke ženske roke. V rudniški separaciji je zaposlenih mnogo žena. Uprla se je v voziček zvrhan rjavega premoga, ki se je počasi premaknil proti izpiralnemu jašku. Majceno v a je mati treh otrok, vendar je z delom zadovoljna. »In zaslužek," sem vprašal na kraju. »48 dinarjev na uro." Malo za tako težko delo. “Dva meseca na delovnem mestu ' ”°b doba, vendar dovolj, da I 0 se Tkalke v Jurjeviči privadi-na delo v tekstilnem obratu. ha’ma na kmetiji je premalo kru-nr«#-uVse- Mlade smo še in urni »x , 1 mtro najdejo pretrgano nit. v..,,/.1, za strojem je prijetno. Pri-, -IIe sc bomo, čeprav smo do sc-J opravljale le kmečka dela," je Pripovedovala mlada delavka Marija Lesarjeva... H I f. TirfFm V VZGOJNI USTANOVI Pavlo Vidmarjevo sem našel sredi med njenimi malčki. »Otroški vrtec obiskuje 48 otrok. Vrtec upravlja Stanovanjska skupnost Kočevje. Ustanovili pa smo ga zaradi zaposlenosti žena na severnem predelu mesta. Starši vseh otrok tudi matere so namreč zaposlene. Novih prijav je 60. Vrtec bi radi razširili in sprejemali tudi šolske otroke. Da je vsaj vprašanje prostorov enkrat rešeno ...« V KMETIJSTVU Prihitela je po dolgem hodniku. “Pri nas na Mlaki se je v desetih letih mnogo spremenilo. V živinoreji smo zaposlene predvsem ženske. Odkar smo plačane po učinku, tudi zaslužimo boljše. Ančka Vegi je na Mlaki že deset let. Lani je odgojila več kot 3.000 mladih prašičev. Posestvo na Mlaki je res lepo urejeno. Vendar bo treba poskrbeti tudi za stanovanja. V OTROŠKEM KLUBU »Kot mravelj jih je. Neverjetno kako jih televizija privlači. 80 otrok, ki se včasih nabasajo v klubske prostore v Rudniškem domu je res živo mravljišče. Najrajši imajo otroške oddaje. Vendar so še kar pridni," je nadaljevala Julka Podreberšek, ki je hišnica doma, razen tega pa skrbi, da tudi otroško življenje v klubu mirno teče. Tisto soboto je bilo res nabito. V OBRATU -PREHRANE« Zaposlenim ženam služba ne dovoljuje kuhinjskega športa. Kako Prav pridejo obrati družbene prehrane. Restavracija na Rudniku lepo skrbi za svoje abonente. “Hrana jc pri nas cenena in dobra. Trudimo se da bi gostom čim bolje postregli. Pri nas se hranijo Predvsem rudarji. Delo v kuhinji ®a ni nič kaj prijetno," je izza ebleženega štedilnika pripovedo-Jda upravnica Restavracije na Umniku tovarišica Heglerjeva. Cs je. Abonenti so zadovoljni. MEDNARODNI DAN ŽENA Vsi napredni narodi praznujejo letos že enainpetdc-setič 8. marec kot mednarodni dan žena. Pred enainpetdesetimi leti je bila na ta dan prvič postavljena zahteva po ženski volilni pravici in s tem zahteva po ženski enakopravnosti. Osem let pozneje je po izvedeni Oktobrski revoluciji govoril Vladimir Iljič Lenin sovjetskim delavkam: »Žensko delavsko gibanje predstavlja kot svojo glavno nalogo boj za gospodarsko in družbeno enakopravnost žene. Vključiti ženo v družbeno proizvajalno delo, iztrgati jo iz domačega suženjstva, osvoboditi jo podrejenosti — duhomorne in ponižujoče — večnega in izključnega okolja kuhinje in otroške sobe — to je glavna naloga. To pa razvitosti, verskih pojmovanj in primitivizma, ki še bremenijo miselnost naših žena ter nazadnjaški predsodki. Odstotek zaposlenih žena dokazuje njihovo močno hotenje po ekonomski neodvisnosti, ki je prvi pogoj za enakopravnost v pravem pomenu besede. Da bi mogla žena dejansko zavzeti vidnejše mesto v družbeni proizvodnji in v upravljanju, ustvarjamo pogoje, da lahko ostane na delovnem mestu tudi kot mati in gospodinja. Skrb za kvalifikacijo žena, družbena skrb za otroke, razvoj servisnih dejavnosti, odpiranje novih delovnih mest, usposabljanje ženskih kadrov za odgovorne družbene in politične dolžnosti, so sestavni del socialistične družbene graditve. Naše žene se vključujejo v vsa področja druž- 8. MAREC je dolg boj, ki terja temeljito preobrazbo družbene tehnike, kakor tudi navad.« Boj je bil dolg in težak. Jugoslovanske žene so si začele uspešno utirati pot šele v narodnoosvobodilnem boju, ko so z ramo ob rami s svojimi moškimi tovariši osvobajale domovino in pomagale delavskemu razredu prevzeti oblast. Trda šola socialistične graditve pomaga jugoslovanskim ženam da nenehno utrjujejo svoj enakopravni položaj v družbi. Enakopravnost žena v Jugoslaviji ni več politični problem, niti problem pravnega položaja žene v družbi. V kolikor še obstajajo pomanjkljivosti so v glavnem posledica nezadostne gospodarske benega življenja in se tako osvobajajo tisočletnih spon, ki so jim priznavale edino pravico žene in matere. Prav zato ni 8. marec nikak »materinski dan«, kot menijo nekateri, temveč dan, ki je zapisan v zgodovino, ko jc bil pred enainpetdesetimi leti položen temeljni kamen za dosego ženske enakopravnosti in vseh pravic ter dolžnosti, ki so s tem v zvezi. Prav je, da se ob tem prazniku, ki ga letos praznujemo v jubilejnem letu 20-letnice vstaje spomnimo tudi naših žena, ki so stale v prvih vrstah revolucionarnega boja. Njihov svetli lik nam bo kažipot do cilja. »ŽENSKE SO POLOŽILE ZRELOSTNI IZPIT, DA SO SPOSOBNE NE SAMO GOSPODINJITI, TEMVEČ TUDI BOJEVATI SE S PUŠKO V ROKI, VLADATI IN DRŽATI OBLAST V SVOJIH ROKAH!" TITO - 1941 Letošnji 8. marec praznujemo v okviru 20-obletnice vstaje naših narodov. Delovnim ženam lep pozdrav in iskrene čestitke za njihov praznik. Želimo jim mnogo uspehov doma in na delovnih mestih OBČINSKI ODBOR SZDL KOČEVJE V TRGOVINI »Želite prosim?« Le nekaj vprašanj bi Vam ratl postavil. Tovarišica Ančka v »Tkanini" je rada odgovorila. »V kočevskih trgovinah je zaposlenih več kot polovico žena. Vajenci so večinoma ženske. Trgovina prehaja tako v ženske roke." In težave?" »Deljen delovni čas predvsem za matere in neenakomerna obremenitev. Okoli 1. in 15. v mesecu delo komaj zmagujemo. V skrbi za kvalifikacijo pa nismo zadnje." - V GOSTINSTVU V Kočevju je strežba v gostinstvu prav gotovo ženska panoga. Skoraj 98 odstotkov predstavljajo ženske. Tov. Pepca je gostinska delavka v pravem pomenu besede. Vedno nasmejana mi je rada odgovorila: »Kako jc z zaposlenostjo žensk v gostinstvu vprašate? Vedno zaposlena, skoraj nikoli prosta, vendar za naše cenjene goste... V gostinstvu se moramo pač potruditi." In prav je tako. - ; L- V TEKSTILANI V tkalnici je bilo živo. Od trušča strojev nisem vedel kam naj se obrnem. Vogljeva je za trenutek ustavila stroj. Izrabil sem priliko. »Več kot 200 žensk je zaposlenih v Tekstilani. S kakšnim veseljem bi opravljale svoje delo, da imamo boljše stroje. Ti so stari in izrabljeni. Večkrat ustavimo zaradi popravila, zato tudi zaslužimo manj. Drugače se ne moremo pritoževati. Mlajše se trudijo, da bi čimprej pridobile potrebno kvalifikacijo." J! -1 *= ■ j «5 E- V stanovanjski skupnosti Prav gotovo je imela Stanovanjska skupnost na Rudniku pred dvema leti v prvem planu razbremenitev zaposlenih žena, ko je ustanovila pralnico. »Peremo več kot 300 gospodinjstvom in večini podjetij tudi iz Kočevja. Kot kaže, so stranke z nami zadovoljne. Tudi mi smo z njimi. Prostori so znatno premajhni, pa tudi oprema — likalniki in stroji — se nam večkrat pokvarijo,« je potožila tovarišica Lenčka, poslovodja pralnice. Beda kongoških ljudi tudi pri nas ni naletela na gluha ušesa. Iskreno sočustvujemo z njimi, saj je bilo nekoč tudi pri nas hudo. Občinski odbor RK v Kočevju je že prejel večje število prijav od družin, ki bi vzele kongoške otroke v oskrbo, dokler se stanje tam ne uredi. Pošljite mi zamorčka Po nepopolnih podatkih (akcija še teče) bodo vzeli v Stari cerkvi v oskrbo 20 otrok, Kočevski Reki 7, Črnem potoku 4, itd. Prav tako poročajo o prijavah organizacije RK iz Kočevja, Dolge vasi, Moz-lja in Rudnika. Končino število otrok bomo objavili, ko bodo zbrane vse prijave. Res je, da so se javili tudi nekateri (vendar zelo redki), ki so spraševali koliko bodo prejeli za rejništvo. Prijave še naprej prihajajo in so dokaz visoke humane In politične zavesti naših ljudi. Kdaj bodo kongoški otroci prispeli ni znano. Boris Mikoš PREDSEDNIK OLO Ljubljana Oba zbora Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana sta 28. februarja t. 1. soglasno izvolila za predsednika OLO Borisa Mikoša. Novemu predsedniku naše iskrene čestitke in najboljše želje za uspešno delo na novem in odgovornem službenem mestu. Boris Mikoš je bil rojen 31. oktobra 1925 v Dravogradu. Vojna vihra ga je našla v Mariboru. Ze leta 1941 so ga nemški okupatorji pregnali iz Maribora v Liko. Kljub terorju se je aktivno vključil v narodnoosvobodilno gibanje. Iz Like ga je pot zanesla v Zagreb. Zbolel je in bil za dve leti prikovan na posteljo. Po končani vojni se je vrnil v Maribor. Zaradi njegovih sposobnosti so ga izvolili za org. sekretarja mestnega odbora LMS. Potem ga je vodila pot v Ljubljano študirat na gradbeno fakulteto. Tudi v Ljubljani je tov. Mikoš aktivno politično deloval. Bil je sprejet v ZK, postal urednik »Tribune«. Izvoljen je bil za člana CO Zveze študentov Jugoslavije, člana CK LMS itd. Z univerze je vodila njegova pot v Kočevje. Zaposlil se je v gradbenem podjetju »Zidar« Kočevje in delal v organizacijskem sekretariatu Okrajnega komiteja. Aktivno je delal v političnih organizacijah. 20. februarja 1958 je bil izvoljen za srekretarja Občinskega komiteja ZK Kočevje. Prav tako je bil izvoljen tudi za člana Okrajnega komiteja ZK, 26. februarja pa je bil izvoljen za predsednika Okrajnega odbora SZDL Ljubljana. Borisa Mikoša poznamo kot neutrudljivega političnega delavca, ki je vedno pripravljen vsakemu pomagati in svetovati. Kot nekdanjemu občanu in sodelavcu »Novic« izrekamo še posebne čestitke in želje k uspešnemu delu. SEJA O b L O KOČEVJE Razpravljali so o šolstvu Kočevje, 27. februarja. — Danes je bila v Kočevju skupna seja obeh zborov Občinskega ljudskega odbora. Dnevni red je bil obširen. Najpomembnejša točka je bila: poročilo Sveta za šolstvo o materialnih vprašanjih našega šolstva, ustanovitev sklada za finansiranje šolstva, nižje glasbene šole v Kočevju in sprejetje odloka o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev in uslužbencev v višini 1,3 odstotka. Seji so prisostvovali tudi gojenci mladinske politične šole. V kočevski občini imamo gimnazijo, 3 popolne osemletne šole in 19 nepopolnih osnovnih šol. Osemletke in nižje organizirane šole obiskuje okrog 2.800 otrok. Novi zakonski predpisi o šolstvu vnašajo precejšnje spremembe v finančnem poslovanju šol. Sole imajo tudi večje materialne izdatke, povečale so se plače prosvetnih delavcev itd. Potreba narekuje, da se ustanovi sklad za finansiranje šolstva. Gimnazijo v Kočevju obiskujejo tudi otroci iz sosednjih občin (40 odstotkov). V bodoče bodo tudi te občine prispevale del stroškov za gimnazijo. Lani so zaprli štiri šole. Učenci teh šol se vozijo v sosednje šole. Urejen je bil tudi prevoz otrok nižjih šol na osemletke. Vozijo se z avtobusom. 1. januarja letos je bil ukinjen regres za prevoz otrok z avtobusi. Tako so se prevozni stroški povečali za 9 milijonov dinarjev. Ker plačajo starši le četrtino stroškov prevozov, je padlo breme večji del na občino. Starši v Kolpski dolini se razburjajo, ker birokratski predpisi n edovoljujejo prevoze šolarjev, ki so oddaljeni od šole do 4 km. Tako morajo otroci capljati za avtobusom peš, čeprav bi imeli v avtobusu dovolj prostora. Ta anomalija naj se čimprej uredi. V Kočevju je nad 1.400 otrok, na razpolago pa imajo samo eno telovadnico. Telovadnica v Bračičevi šoli je razmeroma majhna in ne zadošča potrebam. Rešitev bo v novem domu telesne kulture. Nujno da se čimprej nadaljuje z gradnjo. Gradnja bo stala 88 milijonov. Prva etapa gradnje (predvidoma bodo začeli z gradnjo letos) bo stala 38 milijonov. Do občinskega praznika Kočevja 1. 1963 bo Dom dograjen. V Domu telesne kulture bo telovadnica in drugi prostori za telesno vadbo. Družba skrbi, da bodo šole čimbolj urejene, da se bodo otroci v njih dobro počutili. Sedaj so v teku dela pri adaptaciji poslopja v Banja loki. Na Travi bo dograjena nova šola. Za dograditev bodo morali vložiti 8 milijonov din. V Kočevju stalno narašča število otrok. Potrebe narekujejo gradnjo nove šole. Že doslej je 130 interesentov za glasbeno šolo. Za ustanovitev take šole so dani vsi pogoji. Prostori so na razpolago, prav tako tudi najnujnejši inštrumenti. Po razpravi, ki je dopolnila poročilo predsednika Sveta za šolstvo, so odborniki sprejeli odlok o ustanovitvi sklada za finansiranje šolstva v občini Kočevje. Sklad bo zavod s samostojnim finansiranjem. Upravni odbor sklada šteje 15 članov. Prav tako so sprejeli odlok o ustanovitvi nižje glasbene šole v Kočevju. Šola bo poslovala kot zavod z upravnim odborom in samostojnim finansiranjem. Potrebe po taki šoli so bile v Kočevju že dolgo, zato ustanovitev glasbene šole toplo pozdravljamo. Nadar- jeni učenci bodo lahko nadaljevali študij na srednji glasbeni šoli. Odborniki so sprejeli tudi več drugih odlokov, tako odlok o dopolnilnem proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev1 in uslužbencev v višini 1,3 odstotka in druge odloke. Podaljšali so tudi rok konstituiranja obrtnega centra »Oprema« Kočevje in rešili nekatere zadeve SLP. 7. MARCA OB 19. URI V ŠEŠKOVEM DOMU 1' TOVARIŠICA CESNIKOVA -PREDSEDNICA SVETA ZA VARSTVO DRUŽINE Vso skrb družini! DRAMA »VČERAJ • GOVOR OB DNEVU ŽENA • DPD »SVOBODA« POPOLDNE« • PO PROSLAVI DRUŽABEN VEČER PROSTORIH HOTELA »PUGLED« Razgovor našega urednika z dr. Rozalijo Benčina Zdravstvena zaščita Prav gotovo skrb, da damo v današnji številki našega lista čim večji poudarek Prazniku žena nebi bila popolna, če nebi govorili tudi z zdravnico dr. Benčinovo v Ribnici. Mnoge žene ribniške občine so ji iz srca hvaležne za vso skrb, ki jim jo posveča kot mati in zdravstvena delavka._ Razgovor z njo je bil resen in je potekal v skrbi za zdravje naših žena in otrok. »Pred dobrimi štirimi leti smo preventivno službo v Ribnici organizirali kot posebno zdravstveno dejavnost v sklopu zdravstvenega doma. Težave zaradi neprimernih prostorov smo rešili lani.« Res, kar zavidal sem jim nad prostornimi, lepo urejenimi ambulantnimi prostori. Pri Zdravstvenem domu so dogradili nov paviljon za preventivno službo žena in otrok. »V okviru preventivne ambulante deluje dispanzer za žene s posvetovalnico za noseče, predporodno zaščito in kontracepcijo, dispanzer za otroke s posvetovalnico, ter šolska splošna in zobna ambulanta. Preventivno varstvo otrok želimo približati tudi oddaljenejšim krajem v občini. Na terenu vrši redno patronažno službo patronažna sestra, prav tako tudi babice. Veliko važnosti posvečamo zaščitnemu cepljenju otrok. Prav te dni cepimo proti otroški paralizi.« »In uspehi?« sem jo vprašal. »Vedno manjše število smrtnih primerov pri novorojenčkih, dojenčkih, nobenega primera smrti porodnic, upadanje števila rahitičnih otrok je le nekaj vidnejših uspehov, ki so posledica dobro organizirane preventive. Tudi ljudje zdravstvenim delavcem sedaj mnogo bolj zaupajo. Vendar pa ni vse tako rožnato. Še vedno postavlja pretežko kmečko delo med nočenostjo velik problem. To povzroča prezgodnje porode in s tem nevarnost umiranja dojenčkov. Zdravstvena vzgoja je v tem pogledu zelo važna. Doseči moramo, da se bodo naših ambulant in posvetovalnic posluževale vse žene. Tudi slaba stanovanja vplivajo na zdravstveno stanje negativno. Alkoholizmu posvečamo pri nas precejšnjo pozornost. Prav bi bilo, da bi stanovanjska skupnost hitreje reševala vprašanje otroških ustanov, ki so zaposlenim materam neobhodne. Imamo še lepe načrte, ki bodo pomagali utrditi zdravstveno službo. To pa zahteva znatna finančna sredstva, ki jih sami nimamo dovolj. Naš uspeh bo v mnogo-čem odvisen od razumevanja merodajnih,« je zaključila dr. Ben-činatova. Tovarišico Cesnikovo smo našli v razredu. Ker je predsed. Sveta za varstvo družine smo jo povprašali o delu tega sveta v Kočevju. Pogovor z njo je bil prijeten, čeprav smo govorili le o težavah. Iz njenega pa je dihala topla skrb za srečo otroka in družine. Naloga našega sveta so težke in odgovorne. V naši socialistični družbi bi morali živeti srečno vsi, posebno otroci bi morali preživeti srečno mladost. Vendar temu vedno ni tako. Roditelji se mnogokrat niso pripravili za najbolj odgovorno nalogo vzgojo otrok. Nekateri starši vzgajajo svoje otroke po zastarelih in nazadnjaških nazorih, težko je vzgajati otroke če sami niso vzgojeni. Alkoholizem ruši srečo družine in mir, ki je za vzgojo tako potreben. To je mnogokrat vzrok premajhna prizadevnost pri delu s tem v zvezi pa tudi manjši prejemki, ki imajo za posledico socialni problem. Vzgojni problemi nastanejo zaradi +eh in drugih vzrokov. Mnogo sredstev vlagamo, da bi popravili tisto kar je zakrivila napačna vzgoja. Tu so tudi otroci z duševnimi motnjami. Trudimo se da bi v Kočevju odprli vsaj dva oddelka za manj nadarjene otroke. Vzgojni zavodi so povsod prepolni naši otroci pa ostajajo brez primernega pouka. Prav vse bi radi usposobili za življenje. Materam, ki so na delovnih mestih smo že pomagali odstraniti poglavitne težave, saj smo ustanovili vrsto otroških ustanov in uredili družbeno prehrano. Velike težave imamo z rejniško službo. Za otroke, ki nimajo pravega doma, poskrbimo s tem, da jih oddamo v zavod ali rejo. Slednje je boljše če Imamo srečo in dobimo dobro družino. Potrebovali bi še več družin, ki bi nudile takšnim otrokom nov topli dom. Zgodi se, da gre mati v bolnico, majhni otroci pa ostanejo sami. Kam z njimi? Skušamo posredovati, da bi zakonca, ki želita sprejeti takšne otroke dobila večje stanovanje, da bi ta problem vsaj trenutno rešili. Prav gotovo pa bi bilo najprimernejše, da vrtci uredijo tudi sobe za nočenje, kjer bodo otroci lahko ostajali v takšnih primerih. x Vprašanje stanovanj je še posebno občutno. Obe kočevski šoli imata toliko otrok, da je uvedba socialne službe prepotrebna. Učitelj mora vzgajati, ne more pa se še posebno ukvarjati s takšnimi problemi, ki včasih ogrožajo učni uspeh celega oddelka. Z uvedbo te službe bi se marsikaj rešilo. Mnogo je še problemov, ki jib moramo reševati s skupnimi napori vseh, ki živimo v naši skupnosti, je zaključila tovarišica Ces-nikova. Peti kongres SZDL Slovenije bo 7. marca v Ljubljani Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo 7. marca začel z delom V. kongres SZDL Slovenije. Glavni odbor je že pripravil poročilo o delu med IV. in V. kongresom. Predsednik Socialistične zveze Slovenije Miha Marinko bo imel referat o tekočih nalogah organizacij Socialistične zveze v komunalnem sistemu. V nadaljevanju bo kongres delal v treh komisijah. Kongresa se bo udeležilo 720 delegatov. Povabljeni pa so tudi predstavniki Slovencev v Italiji in Avstriji. Tudi veliko število drugih gostov se bo udeležilo kongresa. OminsHa kofeina ZB v Kočevju KOCEV JE, dne 1. marca. — Danes je bila v Kočevju občinska kon-| letos dela s takim uspehom kot fcrenca ZB NOV. Poročilo predsednika in vsestranska razprava jel doslej, osvetlila delo te organizacije, ki je dosegla v preteklem letu velike uspehe na vseh področjih svoje dejavnosti. Posredovali bomo nekatere najpomembnejše ugotovitve iz poročila in razprave. DOMA II IN I ipoi 1SVET Ul Zgodovinski mejnik Maroški kralj umrl RABAT, 28. februarja. - V Rabatu so pokopali umrlega maro-BEOGRAD, 28. februarja. - V Beogradu se je začelo plenarno šk kra,. Mohameda V. Pokopali so ga v mošejo iz XI. stoletja, zasedanje Zvezne ljudske skupščine. To zasedanje je po svojem kj , . 7„ra(jjj e(jen izmed prednikov umrlega kralja. Vzdolž poti, pomenu za razvoj naše socialistične skupnosti in gospodarnosti eno po kateri ,e šla pogrebna povorka, sc je zbralo okrog milijon ljudi, najvažnejših zgodovinskih mejnikov. Na skupni seji obeh skupščin- Mohamcda v je nasiedil njegov sin kralj Hasan II. skih zborov je podpredsednik ZIS Mijalko Todorovič podal ekspoze o preloženih spremembah gospodarskega sistema, potem sta oba .. . »rrarlnin vlnrln zbora na ločenih sejah začela razpravo o predloženih spremembah. LjUCStVO pOdpiTO OSlcUlljO V1QU0 Dnevni red zasedanja je izredno obsežen, saj obsega preko 30 STANLEYVILLE, 28. februarja. - Poveljnik nacionalne kon- točk. Številne točke dnevnega reda obeh zborov so enake, ker sta goške vojske general Lundula je izjavil, da dejavnost OZN v Kongu oba zbora pristojna za njihov sprejem. Med skupnimi točkami naj ni izpolnila upov osrednje vlade in kongoškega ljudstva. General omenimo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o jc podal tudi oceno vojaškega položaja v Kongu. Opozoril je na delovnem razmerju, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah široko podporo, ki jo nudi prebivalstvo raznih pokrajin osrednji zakona o delovnem razmerju, predlog zakona o bankah, predlog vladi in njeni politiki. Na strani osrednje vlade je znaten del pre-zakona o kreditnih in drugih bančnih poslih, predlog zakona o spre- bivalstva Katange in Ekvatorialne pokrajine ter ogromna večina membah in dopolnitvah zakona o delovnem razmerju, predlog za- ljudstva v pokrajinah Leopoldville in Kasai. General Lmidila je kona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem zavaro- tudi dejal, da namerava osrednja vlada ustanoviti močno in resnič-vanju, predlog odloka o spremembah tarif za prevoz potnikov in no ljudsko armado. blaga na železnicah ter razni predpisi v zvezi z delitvijo dohodka. 1U1 , „ , - Ali bo rešeno alžirsko vprašanje? Tit« M flfinj PARIZ, 28. februarja. - Tunizijski predsednik Burgiba je pred IIIU * uunl odhodom v Rabat izjavil novinarjem, da je moč že v nekaj dneh AKRA 28 februarja. - Predsednik Tito s spremstvom se je ob ali nekaj tednih pričakovati nove vesti v zvezi z alžirskim vpraša-12.10 po ganskem času izkrcal na tla prijateljske Gane. Predsed- njem. Krogi, ki so blizu generalu de Gaullu, komentirajo sporočilo nikov prihod je pozdravilo 21 topovskih salv in več tisoč ljudi, ki o francosko-tunizijskih razgovorih kot možnost za začetek konca so vzklikali »Akaaba«! — »Dobrodošel«! Visokega jugoslovanskega vojne v Alžiriji. Ti krogi tudi sodijo, da je praktično ze dosežen gosta je sprejel predsednik Gane dr. Nkrumah. Snidenje je bilo zelo sporazum o francosko-alzirskih stikih. .. prisrčno. Ganski predsednik je zaželel predsedniku Titu dobrodošli- , ,_____m » i . ^ co v kateri je med drugim dejal, da je zelo srečen, da lahko po- RlITISkl POrlamStlt 0 SlOVCnSHGITl SOlSlVU™ zdravi drage goste iz prijateljske Jugoslavije. Na dobrodošlico svo- . . . .. jega gostitelja se je predsednik Tito najprej zahvalil za prisrčen TRST, 1. marca - V Runu, v zakonodajnem odboru parlamenta snreiem Med drugim je dejal tudi, da obe deželi vežejo mnoge so začeli razpravljati o treh zakonskih predpisih za slovensko šol-stvari ki imaio splošen interes na mednarodnem planu. To pa so stvo v Italiji. Za razliko od dosedanjih razprav o posameznih zakon-predvsem boj za mir, boj proti kolonializmu ter boj za lepše in skih predlogih bodo kot kaže - tokrat upoštevali vse tri osnutke pravičnejše odnose med narodi v svetu. komunističnega, socialističnega in vladnega. Naša mladina ne pozna dovolj mladini slavne dogodke. zgodovine NOB zato je dolžnost pripovedujejo doživljaje iz NOB organizacije ZB, da posreduje v šolah. Mladina naj bo seznanjena z delom in vlogo protiljudske- ______________ _________________ ga klera in domačih izdajalcev v času NOB. Člani ZB so premalo seznanjeni s pravicami, ki jim jih nudi zakon v zvezi z dodatkom pri plači, pokojninskem zavarovanju itd. Zveza borgev naj pomaga, da bodo vsi upravičenci seznanjeni s temi stvarmi, pomaga naj jim pri zbiranju dokumentov, ki so potrebni za uveljavitev pravic, katere nudi borcem zakon. Z zdravstvenimi vprašanji borcev se je ZB temeljito ukvarjala. Ugotovljeno je, da je precejšnje število borcev izčrpanih in bolnih. Tem ljudem naj nudi ZB še posebno skrb. Pomanjkanje stanovanj predstavlja še pereč problem. Glavni odbor ZB NOV je dodelil lani za najnujnejše primere 7,500.000 din. Ta denar je omogočil, da so dobile štiri družine stanovanja. Letošnje leto je jubilejno. Centralna proslava bo v Dragi. Ob tej priliki bodo' v Dragi odkrili spomenik padlim borcem. 4. julija bo proslava na Rudniku, združena s proslavo Dneva rudarjev. Poleg teh bo še vrsta drugih proslav in prireditev. Zveza borcev Vas-Fara bo odkrila spomenik in spominsko ploščo. Spominske plošče bodo odkrili tudi v Banja loki, Mozlju in Dolgi vasi - Livoldu. V jubilejnem letu naj velja posebna skrb zgodovinsko-spomeniški dejavnosti. Nadaljevali bodo z zbiranjem zgodovinskih dokumentov in fotografij. Letos naj se zaključi s pisanjem spominov borcev in aktivistov o predvojnem delu KPJ in dogodkov iz NOB. Zgodovinska komisija, ki je opravila lani veliko delo naj ob sodelovanju krajevnih organizacij in borcev tudi J V kočevski občini deluje 24 krajevnih organizacij ZB s 2.221 člani. To nam pove, da predstavlja ZB v občini močno organizacijo, ki ima zelo pomembno Vlogo v današnjem družbenem dogajanju. Pri Obč. odboru ZB NOV deluje tudi sekcija internirancev. Izvršen je bil popis vseh interniran-, cev in zapornikov v času NOB. Narejen je bil zbirni pregled posameznih zaporov in taborišč. V pomoč delu Obč. odboru ZB je sedem komisij, ki so bile lani zelo delovne. Na konferenci je bilo poudarjeno, da bo treba storiti še več za strokovno izobraževanje članov. Borci naj se izobražujejo. To jim je omogočeno potom Delavske univerze, Dopisne šole itd. Pravico za izobraževanje v šolah za odrasle naj imajo tudi otroci padlih borcev. Delegati so razpravljali o raznih vprašanjih iz dela in življenja organizacij ZB. Poudarili so, da je treba ohraniti lik borca. Pri preverjanju o sodelovanju v NOB naj bodo organizacije objektivne, vendar pa previdne. Letos naj se uredi prekop padlih borcev, kjer tega še niso storili. Organizirajo naj se skupinski ogledi mladine v partizanske bolnice. Naloge ZB so zelo obširne. Najpomembnejše so: izvedba proslav v počastitev 20. obletnice vstaje, vzgoja mladine, ideološko izobraževanje članov, skrb za borce, otroke padlih borcev in njihova vzgoja. Na konferenci so govorili tudi o drugih vprašanjih, tako o utrjevanju organov družbenega in delavskega samoupravljanja, gospodarskem napredku komune, novih gospodarskih predpisih, strokovnih kadrih, življenjskih pogojih ih drugem. Izvoliil so nov občinski odbor ZB, nadzorni odbor ter delegat® za okrajno konferenco ZB. Novemu vodstvu želimo veliko uspe” hov pri delu. TJ žticummju potnfra2l K. ORAŽEM Beležnica je polna vtisov s sre- I prostovolen« odmor, sva midva čanj in razgovorov z Gorniki. Se vedno so mi živo pred očmi podobe ljudi, s katerimi sem se srečal, klepetal z njimi in zapisoval. »Kmalu se spet oglasi«, mi je naročala partizanska mati Marija Ivančičeva iz Petrincev. Dolgo sva govorila o tem in onem. Kljub sedmim križem, letos bo namerila že 71 let, je še vedno živahna, delavna, pozorna na vse kar se dogaja v domačem kraju. Ljudje jo 'majo radi, zaupajo ji. »Ne dajo mi miru« je pripovedovala. »Pred kratkim smo imeli občni zbor krajevne organizacije ZB. Ponovno so me izvolili za predsednico. Tudi na občnem zboru krajevne organizacije RK so mi spet zaupali dolžnost predsednice. Poleg tega sem tudi predsednica krajevne organizacije Zveze vojaških vojnih invalidov Sodražica.« Na občnem zboru ZB so sklenili, da bodo v jeseni odkrili na novi šoli spominsko ploščo Gornikom, ki so padli v NOB. Sedaj je Polna načrtov, da bo spominska Plošča res dostojna spominu žrtev. b odkritju bo tudi večja pro-. ava- Na vse to je treba misliti m se pripravljati že sedaj. Občudoval sem to ženo in njeno razgledanost. O vsaki stvari Pove svojo sodbo naravnost. »Boli me če vidim napake«, je pripovedovala. Z učiteljico Marijo Košmrlovo ^Va ,®e srečala pred staro šolo. Po-abila me je naj si ogledam nji-ovo kulturno dvoranico, v kateri PDrejajo prireditve. Prostor je s Women, vendar za silo gre. , , gornjih prostorih zgradbe je *sJa učilnica. Za kratek hip sem mor „?1* v učilnico. Bil je od-vnr=s fencem sem zastavil nekaj. prasanj 0 Prešernu, potem pa mo se zmenili, da bodo napisali nekaj prispevkov iz narodnoosvobodilne vojne za »Novice«. Po ogledu šolskega inventarja, sem Zaželel tov. Košmrlovi veliko us-Pehov pri pouku v novi šoli, ki bo Predvidoma kmalu dograjena. Iz Gore je prelep razgled na bližnjo in daljnjo okolico. Doline m globače ter vasice z rdečimi strehami so se mi zdele tako blizu. v daljavi so se razkazovali Sorski velikani — Triglavsko pogorje, Kamniške Alpe — pokriti s sneženo odejo. Bil je prelep pogled na to lepoto. V ta čarodejni krog so se same od sebe vključile gorniške vasice — Petrinci, Kra-čali, Kržeti, Betonovo ... »Da, pri nas so vsi pogoji za razvoj turizma, samo začeti bi bilo treba z delom ...« France Peček, občinski odbornik in član odborov vseh organizacij, kar jih imajo na Gori, je pripovedoval, da bi morali v njihovem kraju začeti s turizmom. »Sami ne pomenimo nič, potrebna bo pomoč skupnosti... V bližini je dom na Travni gori, na drugi strani so Nadice. Povežimo oboje z Goro, ki je na sredi obeh turističnih Privlačnosti. Turizem bo s tem veliko pridobil...« Tovariša Pečka sem dobesedno sbel z dela. Vozil je gnoj na nji-v°' Medtem, ko je imel konj »ne- »Mladina odhaja od doma, doma ostajamo pa stari »fantje«, se je pošalil. Ne vem, kam bomo prišli, če bo šlo tako naprej. Mladi sanjajo o motorjih, avtomobilih, kdo bo pa delal...« Ko sem se za krajši čas ustavil pri Rokovih, je dveletni Jožek zatrjeval, da bo, ko bo velik, vozil »motol«. Prepričan sem, da se bo vozil z motornim kolesom, prav tako tudi leto starejši bratec, ki v otroški naivnosti govori, da bo zdravnik. Njun sedem mesecev stari bratec še ni povedal, »kakšen poklic si bo izbral«, ker še ne zna govoriti, vendar pa dvomim da bo kmetoval tako kot njegov T e dni poteka 75 let, kar se je rodil v Vodicah nad Ljubljano M. Trost, šol. uprav, v pokoju. Maturiral je 1. 1908 na učiteljišču v Ljubljani. Prva leta službe je prebil v Logatcu, Št. Rupertu in na Raki. Nato pa je bil premeščen v prijeten kraj Dolenjo vas pri Ribnici. Že tu je M. Trost uvidel, da se brez petja ne da izhajati. Ustanovil je pevsko društvo, ki ga je vodil kot šolski upravitelj več let svojega službovanja na dostojni višini. Kot sin ugledne in napredne učiteljske družine je tudi svoje tri sinove vzgojil v naprednem duhu. Tudi njemu ni prizanesla prva svetovna vojna. Moral je obleči MirkoTrost-75-letnik razpravljala o problemih, ki tarejo ljudi na Gori. »Mladina beži od doma, ker se nima v domačem kraju kje zaposliti. Treba bi bilo organizirati delavnico, kjer bi dobili ljudje za-poslintev. Delovne prostore bi imeli v stari šoli. Zemlja tu ne rodi tako kot v dolini. Tudi gozdarstvo in živinoreja ne moreta dati vsem dovolj kruha .. .« Beseda je tekla tudi o drugih stvareh. Za otroke višjih razredov, ki obiskujejo osemletko v Sodražici, bi bilo treba poskrbeti, da bi se vozili z avtobusom v šolo. Potem sva govorila o zadovoljstvu ljudi, da imajo skoraj vsake' očka. Časi se spreminjajo tako hi-14 dni filmske predstave, večkrat I tro, da jim komaj sledimo. Struk- Ribnica uživa med ljudmi velik j bodo po izseku v gozdu, kjer je tudi poučna predavanja. Hvalež- : tura prebivalcev se spreminja iz ugled. Ima okrog 350 članov. Dru- 1 bila do nedavnega gozdna žičnica. vojaško suknjo. Preživel je polna 3 leta v ruskem ujetništvu. Med okupacijo je bil kot zaveden Slovenec preganjan in zaprt. L. 1921 je prišel v Kočevje kot pomočnik šolskega nadzornika. Ker izvira iz zelo nadarjene glasbene družine, je bila tudi njegovo veselje in strast slovenska pesem. Takoj je ustanovil pevski zbor, ki ga je vodil vse do druge svetovne vojne. Ta je bil ta čas eden naj- Pripravljajo se za festival Turistično olepševalno društvo j žičnico na Veliko goro. Uredili jo ni so Delavski univerzi v Ribnici za njihov trud... Že dve leti je od tega, ko so zbrali Gorniki za 500.000 din lesa, denar je naložen na banki ter nakupili za 200.000 din električnega materiala. Vse to je namenjeno za gradnjo transformatorja. »Izgleda, da se bo stvar le premaknila iz mrtve točke ,da bomo dobili kmalu transformator ter industrijski tok. Luči nam bodo boljše svetile in motorje bomo brez skrbi napregli...« je zaključil tov. Peček. V Kračalih sem se med drugim srečal tudi z Boternim očetom, jadra leta v leto — v korist industrijskih delavcev. Vse to nujno sili na modernizacijo kmetijstva, ki bo omogočila z manj delovne sile boljšo obdelavo zemlje. Lahko bi na široko pripovedoval, kako se staro lomi z novim v marsikateri domačiji s hudimi krti. Staro se umika novemu, katero prinaša čas nove generacije. Kakor drugod, tako živijo tudi na Gori v znamenju pomladi, ki bo prinesla tudi v ta oddaljeni predel val novega življenja. V rokah ljudi samih je, kako bodo napeli štvo skrbi za zunanji izgled Rib- I Z žičnico bo ribniški turizem Venice. Ne omejujejo pa se le na I liko pridobil. Z vrha Velike gore nasade in parke. Njihova skrb so tudi fasade ribniških hiš. Lastnik stavbe, ki bo najlepše uredil fasado svoje hiše bo prejel posebno nagrado društva. Če bi imeli denar bi zgradili oti poteh, ki vodijo na turistične postojanke lesene koče — postajališča, ki bi nudile ob slabem vremenu turistom varno streho. Koče pa bi lahko uporabljali tudi gozdarji, lovci in drugi. vodi pot do Jelenovega žleba. Letos bo v Ribnici ribniški festival. Turistično društvo bo prispevalo lep delež. Pripravili bodo sejem suhe robe in spominkarstva v okviru festivala, Svoj prispevek bodo dali tudi v proslavah skupno z ostalimi organizacijami. TOD ima tudi trgovino v kateri prodajajo spominkarske izdelke. Trgovina se bo v kratkem osamosvojila, vendar pa bo tudi v boljših zborov v Sloveniji. Pod njegovim vodstvom je pevski zbor priredil okrog 40 umetniških koncertov. Za njegovo neumorno delo na kulturnem polju je bil poleg večjih priznanj, odlikovan tudi z medaljo dela in srebrno republiško značko. Kljub upokojitvi leta 1946 ni prenehal z delom. Poučeval je vse do leta 1956. Tokrat pa je klonil. Smrt se ni izognila njegovega doma, pobrala mu je dobro ženo in 2 sinova. Želimo mu, da uživa zasluženi pokoj, mi pa obljubljamo, da bomo nadaljevali ono, kar nam je zapustil — lepo slovensko pesem. Kot požrtvovalnega učitelja, dobrega pevca, odličnega solista so poznali daleč naokrog. Zato za njegov praznik še enkrat naše veliko spoštovanje. Želimo še mnogo, mnogo sončnih in zdravih let ob strani njegove skrbne družine. Na Veliko goro je dostop precej I bodoče pod pokroviteljstvom dru-težak. Zato nameravajo zgraditi I štva. Trgovina je sama na sebi najboljša reklama za ribniške po- FRANCE TRAMPUŠ: Takšen kakor vsi Mesto je bilo za njima. Jug, vijo, da se bo poročila. Naj se. o tem govori vsa vas. Človeka ki je bučal med golimi vejami Sedaj mu ni bilo zanjo nič več ne razumejo. V mestu mi bolj in tajal še zadnje kupčke snega pod grmovjem, je prinesel včasih pisk lokomotive s kolodvora. Naenkrat je narastel, zatulil mimo in odvihral naprej, da sta Marko in Vida, ki sta hodila hodila objeta po cesti, ostala v zatišju. S ceste sta zavila po stezi. Markova levica je stiskala Vi- le škoda, da so minili tisti ugaja.« časi. Od takrat dalje pa le nemirna samota ... Pogovor je zastal. Marko ni vedel, kaj naj govori. Vida pa je pričakovala, da ji bo zdaj, Desnica je zdrsnila z Vidine Z(jT spreg0voril nekaj velikega, m krepko prižela njeno »zakaj si pustila učiteljišče?« Ozrla se je vanj, da je čutil na licu njen lahen dih. »Tebi bom povedala po pravici. Padla sem. Pretežko je rame telo ob njegovo. Njuni lici sta se približali, se dotaknili in spet oddaljili. Marko je premišljal o njej. Poznal jo je še . . „. , kot otroka. Bila je živahna in ---------------- , . . dino, desnica pa je počivala na a Ko je končala nižjo gim- zame. Sedaj si ne moreni mi- njeni rami. Marku se je zdelo, zlj so jo poslali v mesto. Se šiiti sebe kot učiteljico. Da bi "" ni minilo pol leta, so že jele v bila kje na vasi vzgled lepega vas- prihajati novice, da v me- življenja. Kje neki. Rada bi stu prebije vse večere na ulicah živela polno življenje. Ta admi-in v parkih. Domov je le redko nistrativni tečaj mi je mnogo prihajala. Njena mati, ki je ved- bolj všeč. Čez pol leta bom sa-no s ponosom govorila o Vidi, dostojna. Pomisli, samostojna jo je vodila s seboj v cerkev, *n svobodna.« kjer sta bili pevki. Pravila je »Vidiš, tudi jaz pogostokrat veselo, da bo njena hči kmalu mislim o življenju. Študiraš — učiteljica. Bila je zaverovana in na3lePša leta minevajo. Saj da tako miren že dolgo ni bil. Se ni minila zima, že se ga je polastil nemir. Na predavanja je še hodil, doma pa ni mogel napraviti ničesar več. Sedel je k računom, poskusil risati — toda ni šlo. Tudi danes popoldne je porinil v miznico šestila in tuš, preklel ležaje in odšel v mesto. Po ulicah je srečaval le tuje obraze. Starejše je skoro zmerom prezrl, oči so se mu ustavljale na mladih ljudeh. Iz njih je žarelo veselje. Srečaval je svoje znance z dekleti. Najpogosteje ga niso videli. Dohajal je fante, ki so počasi hodili po pločnikih in se vpraševal, ali čakajo na svoja dekleta, ali pa so, kakor on, hoteli ubežati pusti samoti. Včasih je tudi on spremljal svojo Katico. A njuni poti sta se ločili. Katica je že od jeseni v domači vasi. Pra- vanjo, saj ji je ostala samo ona, si. lahk° urediš primerno življe- hotela razumeti, naravnost pa omočeno dno. Želim si zivlje ji o hčerinem življenju v me- nia »ljubezni...« stu ni nihče ničesar povedal. »Kakor jaz,« je dahnila po Našla sta klop in čeprav je trenutku molka. Obraza sta se bila vlažna, sta sedla. Marko je približevala. Ona je zadrževala začel: dih in čutila na ustnicah nje- »Ali se pogosto spomniš na Sovo sapo. Markove ustnice so domačo vas?« šepnile: _ , ,, ., . - , . »Vida!« m se vsesale v njena »Bom kar odkrita: malokdaj. ta ijoč iz njih dolg poljub. Bolj mi je všeč mesto. Tu je življenje. Kar napraviš doma, (Nadaljevanje) sebnosti in turizem Sodelovanje z društvom jamarjev in lovci je zelo dobro. Vsi se trudijo in sodelujejo v skupnih prizadevanjih za razvoj turizma. Rezultati tega dela so že vidni. Občni zbor društva, ki bo v kratkem bo dal članom konkretna napotila za letošnje delo. • AVTOBUS V HlSl Mister Frank Scattergood se je po večerji pravkar povzpel v prvo nadstropje svoje enodružinske hišice v Ikes tonu (srednja Anglija), da bi legel k počitku, ko je naenkrat počilo in zagrmelo, kot da bi v hišo udarila bomba. Mož ni imel niti toliko časa, da bi se prestrašil, ko je že sedel na strehi avtobusa. Avtobus je na poledeneli cesti pričel drseti, zaletel se je v hišo, prebil steno, pristal v dnevni sobi ter s streho dvignil strop spalnice. Šofer se je nepoškodovan izkopal izpod ruševin. Ker pa je med drča-njem prej podrl še nekaj jelk, je bil hladilnik avtobusa lepo »okrašen«. Dobro napredujejo Prebivalci Velikega Osolnika1 terialno pomoč. 1956. leta je bil imajo žalostne spomine na leto dom dograjen. 1949, ko je požar v vasi upepelil Naša ročna brizgalna ni več od-osem stanovanjskih hiš in gospo- govarjala svojemu namenu. Kupili darskih poslopij. Takrat na Veli- smo motorno brizgalno in gumi kem Osolniku še niso imeli ga-, voz za prevoz gasilcev. Sredstva silskega društva. Prav ta požar je smo zbrali s prostovoljnimi pridal pobudo, da so ustanovili leta! sPevki- P«*ej so nam vrgle tudi '«Pe«si,sko amstvo. | S1S1VotlSnI.°S,r iifS;: Pri ustanovitvi so bile težave. finska gasilska zveza. Tako smo ker ni nihče gmotno pomagal. Ob- j z združenimi močmi dobili mo-činska gasilska zveza nam je dala; torno brizgalno in gumi voz. nekaj sredstev, večinoma pa smo Zelja nas vseh je, da bi gasil-prispevali sami ter s temi sredstvi j sko društvo na Velikem Osolniku kupili ročno brizgalno. V društvo tudi v bodoče tako napredovalo so stopali vedno novi člani. Društvo se je krepilo. Kmalu smo bili sposobni, da smo sodelovali pri gašenju požarov kjerkoli je bilo potrebno. Brizgalno smo imeli in ostalo orodje, nismo pa imeli gasilskega kot je doslej in da bi gasilci posvetili še več časa strokovnemu izpopolnjevanju. K. M. POGOVOR »No, kako je bilo v Ljubljani, doma. Začeli smo z gradnjo doma j Tine?« »E, še kar, samo trava je pre- istočasno pa tudi z gradnjo nove šole. Oboje smo spravili pod eno streho. Delali smo z voljo in prispevali veliko prost, delovnih ur. Večkrat nas je obiskal tudi bivši predsednik kočevskega okraja Janez Pirnat. Obljubil nam je ma- draga.« »Kakšna trava?« »Veš, 100 din sem plačal, ker sem v Tivoliju ležal na travi. Koliko bi pa šele plačal, če bi se pasel po njej?!« Navedeni sestavek je napisal učenec Anton Rački iz osnovne šole Vas-Fara. Vsaka nova stvar, Pa naj bo še tako koristna, naleti Pri nekaterih ljudeh na odpor, tako je bilo v nekaterih krajih I, *, z organiziranjem gasilstva. Naslednji sestavek nam o tem zgovorno pripoveduje. Sicer pa preberite. Bila je nedelja. Dan se je nagibal k večeru. Takrat je bila jesen in kmetje so trudni od dela Počivali. Nekaj se jih je zbralo Pri Tomažu, da bi se pogovorili o domačih stvareh in si skrajšali nedeljsko popoldne. Ker je bilo še precej toplo, so sedeli na dvorišču. Kadili so kakor za stavo, pili prvi mošt in žganje ter se pogovarjali. To se ve, da je imel Tomaž pr-u° besedo, ker so se sosedje zbra-s(..Pri njem in so bili njegovi go- Čp'u6t°s imamo kar lepo jesen, j® bo tako naprej, smo lahko za-„ Jpljni. Letina bo dobra. Tudi ,adje lepo kaže,« se je oglasil Ja-a- Nato je Tomaž povedal svoje: »Krompir in otavo smo že pospravili. Prvo sadje tudi. Sedaj Parr> ostane še koruza, repa, pesa, korenje, zelje, potem bo pa treba 0rati za ozimino, še prej pa pospraviti ajdo in sadje... Dela nam ne bo zmanjkalo!...« »Nekaj novega sem slišal,« je Povedal Jaka. »Kaj? No, kaj?« so silili rado-vedno kmetje. »I. kaj bi. Včeraj sem šel v Log n kovaču, pa sem se spotoma ustavil pri županu. Pa mi govori ■upan o nekem gasilskem dru-stVu- Vrag vedi, kaj je to! Pa pra- vi župan, da so se nekateri že za- I pisali. Ponekod kar cele vasi. Pravijo, da se bomo morali tudi mi. j Pa sem rekel: ,Oča župan, kakšno pa je to društvo? Pa mi je rekel, da bodo čuvali nas vse pred ognjem/ Vrag vedi, kaj je to! In še mnogo drugega mi je povedal župan. Pa kaj, ko si nisem mogel vsega zapomniti.« »Kaj, Kaj? Seveda, denar bi radi pobirali. Potem bodo pa jarce kupovali in debelo jedli, ko bo Pri nas gorelo« »Saj to je tudi rekel župan,« se je oglasil Jaka. »Kaj je rekel, da bodo jarce jedli?« »Ne, ne, da bo treba plačati članarino.« »In potem bodo kupili jarca.« »Ne, rekel je da bodo kupili brizgalko in gasilsko orodje. In da se bodo učili.« »Kje se bodo učili?« »Menda ne v štedilniku?« »I, ja. Hišo bodo zažgali, pa se bodo učili gasiti,« je modroval Miha. »O, da bi jim zgorel gasilski dom!« »Ha, ha, ha, ta bi bila pa prava,« so se smejali kmetje. »Meni ni treba nič gasilskega društva. Kolikor mi bodo gasilci pogasili, si lahko sam,« se je košatil Tomaž. Med tem, ko so tako kritizirali gasilsko društvo, ki ga še ni bilo, je prišel iz sosednje vasi fant France. »Dober večer, vaški možje!« »Dober večer, dober večer! Kaj bo novega?« »Ja, prišel sem zaradi društva, ki ga nameravamo ustanoviti.« »Že vemo, že vemo! Ne boš nas preslepil.« »Toda poglejte. To bi vam bilo koristno. Ce bi...« »Kar tiho bodi! Ne boš nas pre-varil, ne. Nisi na prave naletel.« »Menda se ne bojite tiste majhne članarine, ki vam ...« »Ja, ja,« se je oglasil Tomaž. »Saj sem rekel. Za denar se jim gre.« »Ampak pomislite malo ...!« »Nič ne bomo mislili. Ti kar pojdi svojo pot in nas pusti pri miru!« »Če ni nič, pa ni nič. Silimo pa nobenega. Lahko noč,« in je odšel. Še odzdravili mu niso. Tako jih je razjezil. Morda je bilo kateremu žal, toda drug pred drugim so to skrivali. Preteklo je leto. In preteklo je več let. Ta vas ni pristopila h gasilskemu društvu. Ni se primerila nobena nesreča in pozabili so na društvo. Drugod pa so društva rasla in se krepila. Imela so svoje domove in mnogo orodja. Vsako nedeljo so se pogovarjali, toda gasilskega društva ni nobeden omenil. Minilo je več let in neke nedelje popoldne so se zopet zbrali možje. Veliko jih je bilo, saj so prišli še iz drugih vasi. Niso se sestali pri Tomažu, ampak pri županu. To je bila važnejša stvar. | Nameravali so namreč delati vo- j dovod. Nekateri so bili zato, da se vodovod zgradi, drugi ne. Luka se je oglasil: »Potrebno je, da ga zgradimo. Ko zagledam v studencu tiste zelene alge, se mi obrača želodec.« Pa ga je zavrnil Matija: »Nič ni treba vodovoda. Očisti si studenec, pa bo zopet dobra vo-i da zastonj.« Pa je bilo vendarle treba napraviti vodovod in večina prebivalcev je bila za to. Začeli so z gradnjo. Vodovod je bil kmalu zgrajen. Takoj, ko je bil vodovod zgrajen, so začeli z drugim posvetovanjem. Nekemu »bedaku« je padlo v glavo, da je treba izsušiti polje ob reki. To pa ni šlo lahko. »Kakor je moj oče na tej zemlji, bom pa še jaz,« tako so govorili in niso se vdali. »Saj je zemlja dobra. Kaj ji pa manjka? Ob deževju ne more biti suha,« so se izgovarjali. In zemlje niso izsuševali. Saj niso imeli finančnih sredstev. Pa | tudi volje niso imeli. Nekateri so J se celo upirali. Zemlja pa je ostala neizsušena in voda jo je nadalje uničevala. In zopet so tekli dnevi in so pretekli meseci in so prešla leta. Pa se je zgodilo nekega poletnega dne prav v tisti vasi, kjer so bili možje tako trdovratni, tole: Bilo je poleti in vročina je pripekala. Ljudje so na travnikih obračali seno. Jožek in Tine sta bila sama doma. Pa je vprašal Tine Jožeta: »Imaš?« In je Jože odgovoril: »Imam.« Bila sta dogovorjena. Ne da bi še kaj govorila, sta stekla na konec vasi pod kozolec, kjer se je sušilo žito. Ko sta sedla, je Jožek privlekel iz žepa lepo novo škatlo, polno cigaret. Tinetu so se kar usta raztezala ob pogledu nanje. Sam pa je vzel iz žepa vžigalice. Lepo sta si prižgala cigareti in kadila. Nenadoma je Jožek zagledal, da prihaja po stezi njegov oče. Spomnil se je, da bi morala biti sedaj doma. Vrgla sta vsak svoj ogorek pod kozolec in stekla domov. Ogorka pa nista mirovala. Zažgalo se je suho seno in kmalu so začeli plameni lizati prve klase. Tudi ti so zagoreli. In tako je šlo naprej. Kmalu je bil ves kozolec v ognju. Pihnil je veter in zažgal še bližnji skedenj. To so opazili ljudje na polju, j Pritekli so domov, ko je bil skedenj že ves v ognju. Niso vedeli, | kaj naj store. Eden se je spomnil ] gasilcev. Brž so poslali nekoga v ! Log. Takoj so se zbrali gasilci in Ogenj in voda pridrdrali z gasilskim vozom v vas. Tedaj je že gorela Tomaževa hiša. Gasilci so pripravili brizgalno in cevi ter začeli gasiti. Tomaževa hiša je sicer zgorela, a rešili so vso vas, ki bi sicer zgorela. Vaščani so se zahvalil gasilcem osramočeni in prestrašeni pa vendar veseli, da se je tako dobro izteklo. Načelniku so prinesli denar za članarino. Šele sedaj so spoznali, koliko so vredni gasilci. Načelnik se je dobrodušno smehljal, vesel uspeha in toliko novih članov. Med tem pa so se na nebu zbirali črni oblaki. Zabliskalo se je in zagrmelo. Kmalu se je ulila huda ploha. Toda dež se ni ustavil. Lil je vso noč in naslednji dan in še ves teden. Vode je bilo več kot preveč, zato je reka začela prestopati bregove. Razlila se je po poljih, odnašala zemljo in uničevala pridelke. Kmetje so obupavali. Nesreča za nesrečo. Kaj bo zdaj. Naposled je posijalo sonce in voda se je stisnila v meje bregov. Pogled na polje je bil porazen. Vse je bilo razrito. Povsod je le-I žalo kamenje in prod, razne veje, hlodi in razni odoadki, ki jih je nanesla voda. Pridelki in posevki j so bili uničeni. Res žalostno. Vse je bilo uničeno. Kaj hočemo! Nikjer ni bilo človeka, ki bi mogel poplavo ustaviti. Sonce je zahajalo v razkošno zarjo. Vrhovi so bili rdeči, pa tudi opustošena dolina je žarela v večerni luči. Dan je naglo ugašal in pusto dolino je zagrnila noč s svojim temnim plaščem. SPREMEMBE V POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU PREJŠNJI TEDEN JE ZAKONODAJNI ODBOR ZBORA PROIZVAJALCEV ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE RAZPRAVLJAL O PREDLOŽENIH SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH V ZAKONU O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU. ZARADI IZREDNEGA ZANIMANJA NAŠIH BRALCEV ZA TE SPREMEMBE POSREDUJEMO V CELOTI PREDLOG NOVIH POKOJNINSKIH OSNOV IN NEKATERE BISTVENE SPREMEMBE, KI SO JIH PREDLAGALI. daj najnižji naj bi bili sedaj razvrščeni v VIII. razred, pokojninska osnova pa naj bi se povečala od 13.950 na 18.500 din. # OSEBNE INVALIDNINE Za 10 % naj bi se povečale predvsem invalidnine tistih oseb, ki potrebujejo nego in pomoč druge osebe. Posebni dodatek naj bi Pokojninske osnove se bodo znatno povečale Via zavarovalnem razredu se povečuje pokojninska osnova od 36.750 na 39.500 din (za 7,5 odst.), v I. razredu od 31.500 na 34.200 (za 8,6 odst.), v II. razredu od 27.500 na 30.000 din (za 9,1 odst.), v III. od 24.500 na 27.100 (za 10,6 odst.), v IV. od 22.350 na 24.750 (10,7 odst.), v V. od 20.500 na 22.900 (11,7 odst.), v VI. od 19.500 na 21.300 (za 11,8 odst.), v VII. od 17.650 na 19.850 (12,5 odst.), v VIII. od 16.300 na 18.500 (za 13,5 odst.), v IX. od 15.100 na 17.200 (za 13,9 odst.), v X. raz- rovanje in prijavile te osebe. Tudi de!o v Kmečkih zadrugah naj bi sc upoštevalo v pokojninskem stažu. Delo v kmečkih delovnih zadrugah se do sedaj ni upoštevalo pri stažu za pridobitev pokojninske pravice. Spremembe predvidevajo, da se tudi delo v teh zadrugah šteje za pokojnino. Vendar pa naj bi kmetijske zadruge, ki od 1. junija 1954 do 31. decembra 1959 niso prijavile svojih članov, ki so bili z njimi v delovnem odnosu, plačale prispevek za zava- redu od 13.950 na 16.000 (za 14,7 odst.), v XI. od 12.800 na 14.800 (za 15,6 odst.), v XII .od 11.800 na 13.750 (za 16,5 odst.), v XIII. od 10.950 na 12.800 (za 16,9 odst.), v XIV. od 10.100 na 11.900 (za 17,8 odst.), v XV. od 9.350 na 11.100 (za 18,7 odst.), v XVI. od 8.750 na 10.450 (za 19,4 odst.), v j XVII. od 8.200 na 9.900 (za 20,7 odst.), v XVIII. od 7.750 na 9.450 (za 21,9 odst.), v XIX. od 7.350 na 9.050 (za 23,1 odst.), in v XX. razredu od 7.200 na 8.950 dinarjev (za 24,3 odstotka). Sedanji predpisi o pokojninskem zavarovanju niso več v celoti ustrezali. Zato so bile spremembe in dopolnitve v pokojninskem zavarovanju nujne. # ZAPOSLITEV UPOKOJENCEV BO OMEJENA Dosedanji predpisi niso omejevali pokojnine s podaljšanjem zaposlitve. Nekateri upokojenci so na ta način prejemali celo večje dohodke kot pred upokojitvijo. Zaposlili so se celo na nižjih delovnih mestih samo da sc jim je s podaljšanjem delovne dobe večala tudi pokojnina. Predlagajo naj bi se po spremembah povečala pokojnina 5 % za vsako nadaljnje leto dela, vendar pa največ lahko do 50 %. polne osebne pokojnine. To le tistim zavarovancem, ki jim je delovni odnos podaljšan s posebno odločbo ali sporazumom. Za čas take zaposlitve naj bi upokojenec prejemal le polovico pokojnine. Drugi predlog pa pravi, da bi zavarovancu, ki zahteva polno zaposlitev čeprav je izpolnil pogoje za pokojnino in bi bil še naprej polno zaposlen, pokojnine v tem času ne izplačevali. Pristojni organi smatrajo, da bo to preprečevalo neomejeno višanje dohodkov kot je bilo to do sedaj. • POKOJNINE UDELEŽENCEV NOV Udeleženci NOV, upokojenci so s predloženimi spremembami prišli v znatno boljši položaj. Namesto X. razreda, ki je bil do se- se jim povečal od 9.000 na 10.000 dinarjev. Tudi maksimalni znesek dodatka naj bi se povečal vsem vojaškim invalidom, ki imajo pravico do tega. • DRUŽINSKE POKOJNINE BODO VIŠJE Po navodilih naj bi se odstotek družinske pokojnine povečal za enega člana na 70 %, za dva na 80 % za tri na 90 % in štiri do polne pokojnine umrlega zavarovanca. Če družinska pokojnina pripada le otrokom pa naj bi ti odstotki znašali po številu otrok 50, 65, 80 in 100 odstotkov. O vseh omenjenih spremembah razpravljajo Zvezni izvršni svet in pristojni odbori. Veljavni bodo, ko jih bo sprejela Skupščina, ki zaseda te dni. Kaj veš, Aplavz, ki je bil namenjen Roškim fantom, je počasi prenehal. Na oder sta stopila mlada napovedovalca Anda in Peter ter nas vedro pozdravila: »Spoštovane gledalke, cenjeni gledalci, želimo Vam dober večer in prijetno zabavo! Začenjamo prvo mladinsko prireditev »Kaj veš, kaj znaš«.« V kratkem uvodu sta nam razložila namen oddaje in njen program. Oddajo je pripravil ObK LMS Kočevje v počastitev 20-let-nice vstaje jugoslovanskih narodov. Strokovno komisijo so sestavljali: prof. Miloš Humek, Adolf Škr-janc, Franci Kocjančič, Jovan Marič in Milan Rus. Ko sta navdušenim gledalcem končno predstavila še ansambel Roških fantov, je že stopila na oder prva ekipa. To so bili mladinci osemletke M. Bračič. Najprej kratek intervju za gledalce in obvezno vprašanje iz zgodovine NOB, ki so ga dobili vsi nastopajoči in potem je šlo zares. Vprašanja iz teme Oblike dela LMS nadebudnim mladincem niso delala preglavic. Njihov uspeh je občinstvo nagradilo z aplavzom. Tako je oddaja stekla. Naslednja ekipa — to so bile mladinke osemletke Jože Šeško — je za oddajo izbrala zgodovino SKOJ. Skrbno pripravljene so Občinska konferenca ZB NOV v Ribnici Občinska konferenca ZB NOV ki je bila preteklo nedeljo v Ribnici je obravnavala predvsem skrb za borce, uveljavljanju njihovih pravic, ki jim daje družba, vzgojo mladine, strokovnemu izobraževanju ter o pripravah na 20-letnico vstaje. Poleg delegatov iz vseh predelov občine, sta prisostvovala konferenci tudi predstavnika OO ZB NOV tovariša Kopitar in Jeriha. Organizacija ZB šteje 766 članov. Se vedno pa je izven organizacije nekaj ljudi, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju pa niso člani. Organizacije naj letos zaključijo s sprejemanjem. V pomoč delu Občinskega odbora ZB NOV je pet komisij. Najaktivnejša je bila komisija za priznavanje delovne dobe. Vojni napori, internacije, zapori, mučenja so načeli zdravje številnim borcem. Umrljivost borcev je za 10 % nad povprečjem ostalega prebivalstva. Analize, ankete, zdravstveni pregledi so pokazali, da je večje število borcev bolnih. Skrb za zdravje borcev je bila že doslej precejšnja, v bodoče pa bo še večja. Letos bo zdravniško pregledano 200 borcev, ki so sodelovali v NOB v letih 1941, 1942 in za svetovno prvenstvo, ki je bil leta 1959 na Bledu, v Zagrebu in Beogradu. Za odgovori teh dveh pa niso prav nič zaostajali odgovori II. ekipe ITAS. Mladi nogometaši so se odločili za temo, ki jim najbolj »leži«: nogomet in sicer Svetovno nogometno prvenstvo. Na oddaji je nastopila tudi ekipa mladincev JLA iz Kočevja. Hitro in pravilno so odgovarjali na vprašanja iz zgodovine SKOJ. Temo Delavsko samoupravljanje si je izbrala ekipa, ki je zastopala Kočevski tisk. Najmlajši udeleženci oddaje pravzaprav še niso bili mladinci. To so bili pionirji 6. razreda osn. šole M. Bračiča. Ker bodo drugo leto sprejeti v LMS, se že sedaj zanimajo za njeno delo in tako so si za tekmovanje izbrali temo Oblike dela LMS. Prvi del oddaje so zaključili Roški fantje, ki so z glasbo izpolnili tudi kratke odmore med prireditvijo in jo s tem precej poživili. Pred začetkom drugega dela oddaje je bil kratek razgovor s predsednikom ObK LMS Kočevje, tov. F. Kocjančičem o delu mladine. V drugem delu so nastopili pevci in recitatorji. Večina nastopajočih je doživela pri občinstvu topel sprejem in bila deležna aplavza. S svojima recitacijama je zelo navdušila občinstvo že znana M. pravilno odgovorile na vsa vpra- Kajfež iz Fare. S čustvenim in do- »Prebivalcev višinskih vasi ne smemo pozabiti S temi besedami se je zavzel poslanec Matevž Hace za prebivalce hribovitih predelov, ko je bila v slovenski ljudski skupščini debata o petletnem perspektivnem planu. V kočevski občini je ta problem še posebno pereč. Svet za soc. varstvo in Svet za-gosp. o tem perečem problemu že razpravljata. Mladina dan za dnem zapušča pasivne kraje, zapušča domove svojih očetov in se seli v kraje, kjer je industrija, kjer je kruh. »Ne gre samo za socialni in gospodarski moment,« je dejal tov. Hace, »tu gre tudi za močan politični faktor. Ti prebivalci so bili steber naše osvobodilne borbe. Ne samo, da so žrtvovali ogromne materialne dobrine, darovali so domovini tudi svoje najboljše sinove in hčere.« Poslanec Matevž Hace je predlagal, naj se osnuje pri Ljudski skupščini komisija in naj prouči vse možnosti izboljšanja življenjskih pogojev teh prebivalcev. Ta pobuda je res dobrodošla, saj je prišla v času, ko so mnogi starejši prebivalci ostali sami, brez sredstev za življenje in delovnih moči. Tovariš Hace dobro pozna probleme naših pasivnih področij kot so Draga, Loški potok, Trava in Kolpska dolina. Zato lahko upamo, da bo njegov predlog naletel na ugoden odmev pri našem predstavniškem telesu in občinskih ljudskih odborih. Slednji so sicer že začeli reševati ta problem na ta način, da iz- ročijo starejši in dela nezmožni posestniki posestvo občini, ta pa jim izplačuje dosmrtno rento. Vendar zadeva pravno še zdaleka ni urejena. Ta problem moramo reševati iz socialno političnega stališča in ne ozko formalističnih pravnih pozicij. Sleherno odlašanje ima negativne posledice. -ek (Hudi bi evtteUtt ... Mama, črnčka prosim... To so bile v zadnjih dneh prošnje otrok v Ribnici. Vsi bi radi črnčka. Otrokom v daljnem Kongu je tako hudo. Bežati morajo iz svojih domov. Potikajo se lačni po divjih krajih Konga, da jih ne bi dobile sovražne tolpe. Rešiti jih moramo in jih vzeti k sebi, so sklenili pionirji, in prosili svoje starše, da bi vzeli črnega bratca ali sestrico. Zgodilo se je, da je mama privolila, potem pa je bilp treba prepričevati še očeta. Uspelo jim je, potem so veselo pripovedovali, da bodo dobili črnčka. Sedaj se pogovarjajo samo o njih. Z njimi bodo jedli, igrali, pa tudi v šolo boETo hodili skupaj. Komaj jih pričakujejo. Prav pionirji so bili tisti, ki so preprosili starše, da so izpolnili prijave zanje. Tako so tudi v Ribnici odprli stanovanja kongoškim otrokom. 1943, drugo leto pa pridejo na vrsto ostali borci. Nad 15 borcev in njihovih družin živi v slabih stanovanjih, ki so last SLP, za popravilo pa se nihče ne zmeni. Več članov ima nedograjena stanovanja, ali pa živijo v stanovanjih, ki jih je treba popraviti, nimajo pa sredstev. Občinski ljudski odbor bo določil nekaj sredstev za te namene. ObLO bo gradil tudi stanovanjske bloke, v katerih bodo dobili stanovanja najpotrebnejši člani ZB. Vzgoja mladine mora biti stalna naloga organizacije ZB. V jubilejnem letu bodo borci pripovedovali šolski mladini o borbi partizanov v Ribnici, Travni gori, Jelenovem žlebu, Mali gori, Grčaricah in Turjaku. Učenci višjih razredov pa bodo pisali šolske naloge: »Kaj je pripovedoval partizan?« Najboljše naloge bodo nagrajene. Zveza borcev skrbi za otroke padlih borcev in ŽFT. Teh je še 30. Učni uspehi otrok so dobri. Skrb naj velja tudi za odrasle ,ki so že končali s šolanjem, da ne bodo zapadli pod vpliv tistih, ki so odgovorni za smrt njihovih staršev. Na konfer. je bilo precej besed o skrbi za borce, uveljavljanju pravic za priznanje delovne dobe v času NOV in pokojninah. Med udeleženci NOV je še precej takih, ki niso seznanjeni, kakšne ugodnosti jim nudi zakon. Delno so za to odgovorne krajevne organizacije, pa tudi prizadeti sami. Komisija za priznavanje posebne delovne dobe je lani veliko naredila. 174 rešenih vlog je dokaz uspešnega dela. Predstavnik OO ZB NQV tovariš Kopitar je delegatom v daljšem govoru tolmačil nekatere nove zakonske predpise, ki dajejo udeležencem NOB še večje pravice in materialne ugodnosti kot pa so jih imeli doslej. Tov. Kopitar je govoril tudi o drugih vprašanjih tako o izobraževanju borcev, nalogah krajevnih organizacij in drugem. Tov. Dušan Lavrič pa je v imenu Obč. komiteja ZK poudaril, da daje naša ljudska oblast borcem vso materialno zaščito. Borci naj bodo nosilci naprednih idej, je dejal med drugim tov. Lavrič. Delo ZB bo letos v znamenju velike obletnice vstaje. Prva večja proslava ob občinskem prazniku — 26. marcu. Ob tej priliki nameravajo odkriti spomenik borbenim ženam. Med letom bo vrsto proslav in prireditev. Poleg tradicionalnega partizanskega teka bodo letos organizirali pohode po partizanskih poteh, partizansko zborovanje in druga zborovanja. Poživeli bodo zgodovinsko dejavnost, uredili krajevne kronike, odkrili spomenik padlim borcem v ribniškem gradu itd. Na kraju so izvolili nov občinski odbor, nadzorni odbor in sedem delegatov za okrajno konferenco Zveze borcev. Sanja. Dijaka iz I. razreda gimnazije, ki sta se prijavila za temo OZN, sta imela pri tretjem vprašanju smolo. To je bila edina ekipa na oddaji, ki ji je spodletelo. Toda, ker sta v študij tudi onadva vložila precej truda, sta ob koncu oddaje prejela tolažilno nagrado. Tako se je v prvem delu oddaje zvrstilo 12 ekip. Na vprašanja so odgovarjali bolj ali manj gladko. Za nastop so si izbrali različne teme. Največ ekip se je prijavilo za temo OZN. To so bili poleg dijakov iz I. razreda gimnazije še mladinci iz osemletke J. Šeško, iz IV. razreda gimnazije in celo iz Fare, ki vsekakor zaslužijo priznanje. Posebno se je odrezala I. ekipa ITAS, saj so mladinci na vsa tri vprašanja o delavskem samoupravljanju odgovorili popolnoma brezhibno. S hitrimi odgovori sta si pridobila občinstvo tudi mladinca iz III. razreda gimnazije. Ker sta navdušena šahista, sta si izbrala temo Kandidatski šahovski turnir živetim recitiranjem je dosegla 2. mesto. 1. mesto je osvojil pevski kvartet: Ivan Košir, Pavel Češarek, Vinko Lovšin in Ciril Peterlin. Zapeli so nekaj narodnih pesmi in bili nagrajeni z dolgim in bučnim aplavzom. Mladi pesnik in pisatelj Miha Mate iz Ribnice se je edini na oddaji predstavil z lastnimi deli. Prebral nam je črtici »Meja« in »Zgodba o belem kruhu«. Ostali nastopajoči so bili pevci popevk. znaš Najbolj je »vžgal« popularni športnik Srečko Leskovšek. Ob spremljavi Roških fantov, s katerimi se je popolnoma ujemal, je brez treme zapel popevki »Adio Marija« in »Bela ruža«. Pri občinstvu je s svojim glasom in mimiko doživel navdušen sprejem. Strokovna komisija mu je dodelila 3. mesto. Zelo dobri so bili tudi pevci F. Cankar, ki je enkrat zapel v duetu z Borisom Gorjancem, enkrat pa sam ob spremljavi Roških fantov, Ali Bajram in brata Šmita. Škoda, ker je marsikateremu — sicer dobremu pevcu — uspeh pokvarila trema. Če kdo ni omenjen, zasluži kljub temu vse priznanje, že zaradi poguma in truda, ki ga je vložil v nastop. Ko so se zvrstili vsi nastopajoči, je strokovna komisija razdelila nagrade. Ekipe iz prvega dela oddaje so bile nagrajene vse. V II. delu pa je bilo nagrajenih prvih 8 mest. Po razdelitvi nagrad je pionirka Mira izžrebala še nekaj vstopnic. Praktične nagrade je prispeval ObK LMS Kočevje in kočevska podjetja: ITAS, KGP, Tekstilana, Rudnik, Ključavničarstvo, Trgopromet, Inštalacija, Zidar in gostinsko podjetje hotel Pugled. Posebno priznanje gre tudi ansamblu Roških fantov, ki so s svojim izvajanjem prireditev naredili pestrejšo in marsikateremu pevcu pripomogli k uspehu. Oddajo sta spretno vodila Anda Bastar in Peter Šobar. Želeli bi še več podobnih oddaj, ki naj se jih mladina udeležuje v čim večjem številu. S takimi »konjički« si bo razširila svoje obzorje in pametno izkoristila svo] prosti čas. V zadnji točki programa so si gledalci izbrali pevca, ki jim je bil najbolj všeč. In zopet je zapel »Ginki«...! Kaj smo zvedeli v »JELKI«! Odkrito je pripovedoval: »Imeli smo težave in še jih imamo. Primanjkuje nam delavcev, strojev.« Predsednik delavskega sveta podjetja »Jelka« Podpreska tovariš Dulmin je razgledan človek. Pomenek z njim je prijeten. Zanimalo me je zakaj so odhajali ljudje iz podjetja. »Ljudje so bili preslabo plačani. Sedaj se je položaj izboljšal. Delavčev zaslužek znaša od 13. do 14.000 din mesečno. Večina del je plačanih po učinku ...« 35-članski kolektiv se trudi, da bi podjetje napredovalo. Ljudje iz podjetja so pripovedovali o načrtih, ki jih bodo uresničili v bodočih petih letih. Na prvem mestu je sušilnica za les, potem rekonstrukcija žagarskega obrata, gradnja nove strojne delavnice ... Vse to bo omogočilo povečanje proizvodnje, produktivnost dela bo ra-stla z večjo izkušenostjo. Vrednost bruto proizvodnje lani je znašala 62 milijonov din. Ogledal sem si njihove obrate. Žagarski obrat so delno že modernizirali. Sedaj režejo les na električni pogon. V strojni delavnici je polno prahu. Lesena zgradba za to ni primerna. Zgradili bodo novo, prostornejšo zgradbo, v prostorih sedanjega obrata pa uredili skladišče. Ogledal sem si tudi delavnico pralnih desk. Najpomembnejši standardni izdelki »Jelke« so ležalni stoli, pralnice in deske za meso. Izdelujejo tudi leseno embalažo. Tople malice še nimajo. Delavci so doma iz bližnjih vasi in se hranijo doma. Ne bi bilo napak, če bi ljudje imeli ob »pavzi« toplo hrano. »O tem smo razmišljali« je dejal tov. Dulmin, pa smo ugotovili, da nas je premalo.'Razgovar-jali smo se z Gozdno upravo. Ker pa so njihovi delavci zaposleni v gozdovih in drugje ni bilo iz tega nič...« Pogovarjali smo se o kreditih. Samo za stroje, sušilnico in nekatere druge potrebne stvari potrebujejo 8 milijonov. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< Cepljenje proti otroški paralizi V začetku marca se bo v občini Kočevje pričelo z izvajanjem obveznega cepljenja proti otroški paralizi. Cepljeni bodo vsi otroci rojeni od 1. januarja 1949 do 1. decembra 1960, ne glede nato, če so bili v preteklih letih že cepljeni proti tej bolezni. Otroci bodo cepljeni 3-krat v časovnem razdobju šestih tednov. Starši bodo za popolno cepljenje prispevali 400 din. Pri prvem cepljenju ali v dveh obrokih po 200 din pri prvem in drugem cepljenju. Ker se bo cepivo dajalo skozi usta, naj otroci oz. starši otrok prinesejo na cepišče tudi žličko. Na lastno željo se lahko cepijo tudi odrasli, ki za popolno cepljenje prispevajo prav tako 400 din. Cepljenje se bo izvedlo po naslednjem razporedu: Cepišče Datum cepljenja Ura cepljenjay L Papeži — šola 6. 3. 1961 17. 4. 1961 29. 5.1961 ob 8.30 uri 2. Osilnica - PZP 6. 3. 1961 17. 4. 1961 29. 5. 1961 ob 9.30 uri 3. Bosljiva 1. — šola 6. 3.1961 17.4. 1961 29. 5. 1961 ob 11.00 uri 4. Slov. Kužel - šola 6. 3. 1961 17.4. 1961 29. 5. 1961 ob 12.00 uri 5. Fara — šola 6. 3. 1961 17. 4. 1961 29. 5. 1961 ob 14.00 uri 6. Nova sela gostilna Cetinski 6. 3. 1961 17. 4. 1961 29. 5. 1961 ob 16.00 uri 7. Banja loka — PZP 6. 3. 1961 17.4. 1961 29. 5. 1961 ob 16.30 uri 8. Mozelj - šola 7. 3. 1961 18. 4. 1961 30. 5. 1961 ob 8.00 uri 9. Podlesje - uprava kmetij, obrata 7. 3. 1961 18. 4. 1961 30. 5. 1961 ob 9.30 uri 10. Laze - šola 7. 3. 1961 18.4. 1961 30. 5. 1961 ob 10.30 uri 11. Dol - pri Majerle 7. 3.1961 18. 4. 1961 30. 5.1961 ob 11.00 uri 12. Predgrad — PZP 7. 3. 1961 18. 4. 1961 30. 5. 1961 ob 11.30 uri 13. Vimolj — šola 7. 3. 1961 18. 4.1961 30. 5. 1961 ob 14.30 uri 14. Knežja lipa kmet. upr. obr. 7. 3.1961 18. 4. 1961 30 5. 1961 ob 15.00 uri 15. Nemška loka upr. kmet. obr. 7. 3.1961 18. 4. 1961 30. 5. 1961 ob 15.30 uri 16. Koprivnik — šola 7. 3. 1961 18. 4. 1961 30. 5. 1961 ob 16.30 uri 17. Podpreska - šola 7. 3.1961 18.4. 1961 30. 5. 1961 ob 12.00 uri 18. Srednja vas-šola 7. 3.1961 18. 4. 1961 30. 5. 1961 ob 12.00 uri 19. Novi kot — šola 7. 3. 1961 18. 4. 1961 30. 5. 1961 ob 17.00 uri 20. Koč. Reka — šola 8. 3. 1961 19. 4. 1961 31. 5. 1961 ob 8.00 uri 21. Borovec — , - c bivša šola 8. 3. 1961 19. 4. 1961 31. 5. 1961 ob 10.30 uri 22. Briga-bivša šola 8. 3.1961 19. 4. 1961 31. 5. 1961 ob 11.30 uri 23. Štalcarji - šola 8. 3.1961 19. 4. 1961 31. 5. 1961 ob 14.00 uri 24. Livold — šola 8. 3. 1961 19. 4. 1961 31. 5. 1961 ob 15.00 uri 25. Struge — PZP 8. 3. 1961 19. 4. 1961 31. 5. 1961 ob 14.00 uri 26. Polom — šola 8. 3. 1961 19. 4.1961 31. 5. 1961 ob 17.00 uri 27. Željne — šola 9. 3.1961 20. 4. 1961 1.6. 1961 ob 11.00 uri 28. Onek — šola 9. 3. 1961 20. 4. 1961 1. 6. 1961 ob 14.30 uri 29. Rudnik obr. amb. 9. 3.1961 20. 4. 1961 1. 6. 1961 ob 15.00 uri 30. Stara c. — šola 10. 3.1961 21.4. 1961 2. 6. 1961 ob 8.00 uri 31. Stari log - šola 10. 3.1961 21.4. 1961 2. 6. 1961 ob 15.00 uri 32. Kočevje 9. 3.1961 20. 4. 1961 1.6.1961 od 7-12 od 14-19 10. 3.1961 21. 4. 1961 2. 6.1961 od 7-12 od 14-19 Ker je razpored l cepljenja . obširen, cepilna ekipa v nobenem primeru ne bo mogla na posameznih cepiščih čakati na zamudnike-Zaradi tega naj bodo vsi otroci, ki so obvezni za cepljenje ob določeni uri na cepišču. ZDRAVSTVENI DOM KOČEVJE Številka 1» Oh 20-letnici1 *** Kočevje:NK Berač Ribnica 3:0 | l III I I v nedeljo je moštvo NK Ko- | tudi napadalna petorka, ki bi mo- za osvojitev prvega mesta vstaje.. PRELITA KRI IVAN SAMSA V nedeljo je moštvo NK Ko- i tudi napadalna petorka, ki bi mo-čevje odigralo prijateljsko nogo-1 rala biti bolj borbena, manj se-metno tekmo z NK Borac iz Rib- i bična in več streljati na vrata, nice. Končala se je z zmago Ko- | Prav je, da o tem razmislijo vsi g čevja 3:0. Na igrišču v Ribnici se igralci posebno pa trener, da se te pomanjkljivosti odpravijo. V nedeljo bo gostovala v Kočevju nogometna enajsterica »Pa-pirničarja« iz Vevč, ki je kandidat Partizan : Garnizija 15:11 (9:6) je ob lepem sončnem vremenu zbralo več gledalcev, ki jih je zanimala pripravljenost svojih ljubljencev. Tekma ni bila na višini. Vse preveč je bilo nekoristnega preigravanja, začetniških napak pri oddaji žoge, nediscipline, prerekanje in brez resnih udarcev na ena ali druga vrata. Zelo nas čudi Takrat smo pisali leto 1942. Bilo je kmalu po roški ofenzivi [\ ne^™l^a vrata Italijani so se hvalili, da so pobili vse partizane. Domači izdajalci g {“dl: ko so le nekaj metrov bi tetii g,iave- z,ačivhsrr,r«^om.Be"ga z namenom’da £2*VZSimA ^ m- Bilo jev popoldlnškihmah ko so v Mali 'log prišli trije mladi g ^^“^^sivMra^OstaH11 iglici” Partizani. Lačni so bili in izmučeni. Ofenziva je bila huda. Prebi- l 'S™, jo Ueodneiših uotožaiihst ciljati so se morali skozi številne zasede, da so ostali živi. fl “ 5 defenzKd ko se^ekateri ieral- Uro pred prihodom partizanov so odšli iz vasi Italijani in belo- g J® ^ nekoristno prefgra- gardisti. Videli so jih Bili so sigurni, da Lahov in belih tistega dne ^^^'^^dno zakUučl v korist PrišU so doprve hiše in zaprosili za hrano. Hrane niso dobili, g nasprotnika. Posebno vprašanje je ampak samo nasvet naj gredo k sosedovim. To se je ponavljalo do srede vasi. V neki hiši so partizane celo nagovarjali, naj sc podajo _ Italijanom. Nesreča je hotela, da so naleteli v vasi le na take ljudi, g ki so simpatizirali z belimi. Tako je prišla trojka v hišo, kjer je H bil doma organizator Be-ga v tem kraju. Mladi in neizkušeni fantje fl niso slutili za hinavskimi obrazi podlega načrta. Prijazno so jim g prigovarjali, naj se vsedejo in počijejo, medtem pa bo gospodinja h Pripravila kosilo. Izdajalec je bil že na poti v postojanko na Ilrib fl ..... ...... _ _______________ »n obvestil Italijane in belogardiste o partizanih. Krvava drama sc g Garnizije. Že v marcu se namreč Je začela... H začne prvenstveno tekmovanje. Sovražniki so že prišli v bližino vasi. Njihov duhovni vodja jim fl ves čas je bila Partizanova eki-je za svojim gospodarskim poslopjem dajal z rokami znake, kako g pa v premoči, toda te ni mogla »aj se približajo partizanom. Beli so se približali partizanom na B realizirati zaradi precej grobe igre kratko razdaljo, potem pa odprli na njih ogenj. Prvi partizan je fl Garnizije. Igrišče ni bilo ravno dobil strel v trebuh, vendar se je klub temu pognal s tovarišem v g najfooljše, zato je bila igra pre- H malo živahna. Prvi polčas se je Bežali so skozi vas proti bližnjemu gozdu. Enemu je res uspelo, g končal z zmago domačinov. Drugi Rešil se je. Za slovo je belim oddal še nekaj strelov. Ranjeni parti- g p0^as pa je potekal precej dru-zan se je izvil iz sovražnega obroča in se ustavil na bližnjih ko- n Senicah. Iz rane je curljala kri, veliko krvi je izgubil že na begu. fl Ne! Živega me ne bodo dobili v roke. Puško je nameril na sence m g Potegnil za petelina. Telo mladega partizana se je za vedno umirilo. 11 Kljub mladim letom je bil velik junak. fl Tretji partizan se je v vasi skril za živo mqjo. V rokah ima g •Pavzerico. Proti njemu hiti belogardist. Za trenutek si zreta v oci, 11 kaj let nedograjena stavba. Leta potem pa nenadoma poči strel. Partizan je streljal in zgrešil, v fl 1956 jo je začel graditi J. P. iz istem trenutku je imel tudi belogardist pripravljeno puško za strel, g Ribnice. Stavba je ostala v suro-pdpovedala mu je. V hipu je pri partizanu zavihtel je dolgo puško 11 vem stanju do danes, in z njo pobil partizana na tla. Med tem časom so pridirjali na kraj fl Leta 1959 je bila stavba nacio-dogodka preostali belogardisti. Pretepenega borca so zvezali in od- g nalizirana. Potem pa so nastali Peljali v italijansko posadko na Hribu. Spotoma so ga zasramovali 11 zapletljaji. Zaradi nerazčiščenih in pretepali. fl pojmov o lastništvu oz. o določitvi Italijani so ga zaprli v cerkvico na Taboru. Nekaj dni zatem so g 0 višini odškodnine za nacionali- ga ustrelili. Umrl je z zaničevanjem v očeh do svojih morilcev. II zrano zgradbo lastniku, se gradnja Tako je bila prelita kri dveh mladih ljudi, ki sta komaj začela fl ni premaknila. Danes služi poslop- živeti. Tretji iz njune družbe, ki se je rešil v gozdove, je.maščeval g je nekaterim za javno stranišče. za osvojitev prvega mesta NLP. To bo zanimiva zadnja prijateljska nogometna tekma na kateri bodo gledalci videli pripravljenost igralcev na začetek prvenstva, ki bo že prihodnjo nedeljo. Na to zanimivo srečanje vabimo k čimveč-jemu obisku. Športne igre v Ribnici V nedeljo, 26. februarja je bila v Ribnici prijateljska trening tekma v odbojki. Sodelovali sta mladinski ekipi LIP in Kovinskega podjetja. Tekmo je gledalo precej gledalcev, ki so bodrili zdaj eno zdaj drugo moštvo. Z lepšo in borbenejšo igro so zmagali mladinci LIP z rezultatom 2:1 (8:15, 15:4, 15:5). Rokometna ekipa ribniškega Partizana je preteklo nedeljo odigrala trening tekmo z moštvom gače, kajti igra je postala precej ostra in včasih tudi groba. Upamo, da se bodo grobosti odpravile iz naših igrišč. Precej krivde za tak potek igre ima zelo slab sodnik. Največ golov za Garnizijo so dosegli Uzelac (10) za Partizan pa Kmet (5). C-et) Mladinci LIP imajo na sporedu še dvoboj v šahu in nogometu s Kovinskim podjetjem, ki jih bodo odigrali v počastitev občinskega praznika, ki bo 26. marca. V nedeljo sta bili odigrani tudi trening tekmi v rokometu (Partizan : Garnizon) in nogometu med domačim »Borcem« in »Kočevjem«. V rokometu je zmagal Partizan (14:11), ki je pokazal več znanja, čeprav ni bilo vseh igralcev. Najuspešnejši so bili: Kmet 5 golov, Bavdek 4, Lesar 3 in Ponikvar 2, med tem ko je bil pri Garnizonu najboljši Uzelac z 8 goli. Popoldne se je na stadionu zbralo okoli 300 gledalcev, da bi gledali prijateljsko nogometno tekmo med »Kočevjem« in domačim »Borcem«. Zmagalo je Kočevje 3:0 (1:0). Pokazalo se je, da igralci »Borca« nimajo kondicije, ker nimajo rednih treningov. L. F. DU Kočevje sporoča Študij za prosvetne delavce v ponedeljek 6. III. ob 18. uri v šoli M. Bračiča, Janez Tomšič: NAJ-NOVEJŠE METODE SODOBNE PEDAGOGIKE. Sola za starše na Rudniku v ponedeljek 6. III. ob 18. uri v Domu rudarjev: KAM S ŠOLARJEM V PROSTEM ČASU. Šola za starše v Kočevju v torek 7. III. ob 19.30 uri v šoli M. Bračiča: ZDRAVNIK SVETUJE ZAKONCEMA. Šola za mlade v Kočevju v torek 7. III. ob 19.30 uri v gimnaziji dr. Dušan Mis: LJUBEZEN IN SPOLNOST. PREDAVANJA NA PODEŽELJU: FARA: 7. III. ob 17.30 ing. Milenko Honzak: Potovanje po Evropi (z diapozitivi). OSILNICA 7. III. ob 18. uri Pavel Vesel: Ravnanje z elektriko in električnimi stroji. LIVOLD 8. III. ob 19. uri Rozalija Česnik: Kako pomagati otroku pri učenju. MOZELJ 8. III. ob 19. uri ing. Milenko Honzak: Potovanje po Evropi (z diapozitivi). STARA CERKEV 9. III. ob 17.30 Rozalija Cesnik: Kako pomagati otroku pri učenju. Zaradi nezadostne udeležbe vsa nadaljnja predavanja v Strugah odpadejo. r Čas bi že bil Sredi trga v Ribnici stoji že ne- ŽENE V RREDGRADU Žene iz Predgrada in okolice se živahno pripravljajo na proslavo mednarodnega Dneva žena — 8. marec. Proslava bo na predvečer v zadružnem domu. Obsegala bo predavanje o pomenu tega dneva, narodne pesmi, recitacije šolarjev. Igrala bo tudi godba na pihala. Letošnja proslava- dneva žena bo potekala v znamenju 20-letnice njuno junaško smrt, izdajalci pa so za svoje početje prejeli zaslu ženo kazen ... Iz Predgrada Kulturno prosvetno društvo v Predgradu je preteklo nedeljo uprizorilo v dvorani zadružnega doma igro »Najdenka«. Igra je lepo uspela, številno občinstvo, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorano, je bilo dovoljno. z igro zelo za- Šolarji s tovarišem učiteljem Pajničem so šolsko igrišče v Predgradu lepo uredili. Postavili so gugalnice in konjička. Šolarji se v prostih urah zabavajo na igrišču. Na ObLO pravijo, da so sporna vprašanja uredili in bodo v kratkem nadaljevali z gradbenimi deli. Stavbo bodo po preureditvi načrta vzdignili že za eno nadstropje. »Pravite, da naj vam posodim tisoč dinarjev? Kakšno pa je vaše jamstvo?« »Vam zadostuje častna beseda poštenjaka?« »Dobro, samo pripeljite mi tistega poštenjaka!« OWHMJWcJjtt, Qibanfe pce&ivalceu Zahvale geodam ZzyuMiena Sxeklid KLUB LEVSTIKOVEGA IMENA V Spodnjih Retjah, rojstnem kraju Frana Levstika, so ustanovili klub z imenom svojega slavnega rojaka. Klub Frana Levstika bo posredoval prebivalcem okoliških vasi znanje iz področja kmetijstva, tehnike, zgodovine, politike in geografije. Ljudje so navdušeno pozdravili prvo predavanje o Afriki. Upamo, da to ni le navdušenje ob ustanovitvi, marveč bo tudi v bodoče v oporo klubu in ne bo v sramoto moža, čigar ime nosi. Ob rojstvu želimo klubu veliko uspeha in vztrajnosti. vstaje naših narodov. Saj so tudi naše žene prispevale velik delež v NOV. Precej žena je bilo tudi interniranih in zaprtih. Veliko žena je darovalo tudi življenje za svobodo naroda. Ob tej priliki se bomo spomnili tudi žena iz Afrike, posebno iz Konga, kjer se morajo še boriti za svobodo. Ponovno protestiramo proti gnusnim zločinom, ki so se dogodili in se še dogajajo v Kongu. Zveza ŽD Predgrad Zanimivo predavanje Pretekli teden je bilo v Ribnici zanimivo predavanje. Študenta iz Taganjike in Indije sta govorila o svojih deželah in njihovem življenju in običajih. Zbranih je bilo nad 500 poslušalcev, ki so ju večkrat prekinjali z navdušenim ploskanjem. Po končanem predavanju bi vsi radi imeli avtograme od njiju. Za spomin smo jim podarili ribniške , šopke. VELIKE LAŠČE Umrl je Rupar Jože, invalidski upokojenec iz Tomažinov 1, star 57 let. ZAHVALA Ob izgubi našega ljubljenega 0CCta OZANIC PETRA se iskreno zahvaljujemo tovarišema Jermanu in Gabriču za tople poslovilne besede ter vsem darovalcem cvetja in vencev, organizacijam SZDL, ZB NOV Kočev-T , , ska Reka in društvu upokojencev. Umrla je Merhar Ivana, pre- Še posebna zahvala rudniški god-užitkarica iz Dolenje vasi 101, sta- 1 bi in vsem, ki so ga spremili na ra 74 let. GIBANJE PREBIVALSTVA Kočevje Rodile so: Poje Olga, gospodinja iz Koprivnika 22 — dečka Jakoba, Slavic Marija, gospodinja iz Kočevja, Reška c. 13/a — dečka Antona in Logar Julijana, gospodinja iz Črnega potoka 17 — deklico Milico. Umrl je Šušteršič Alojz, upokojenec iz Kočevja, Podgorska 1, star 80 let. DOLENJA VAS LOŠKI POTOK Rodila je Turk Jožefa, gospodinja iz Retij 3 - deklico Olgo. OSILNICA Poročila sta se: Kalčič Jože, gozdarski tehnik iz Papežev 5, star 31 let in Levstek Marta, delavka *z Grabna 7, stara 24 let. Hodila je Šercer Marija, gospodinja iz Bosljive loke 17 — hčerko Ivanko. pmrla je Tomec Marija, pre-r/itkarica iz Križmanov 2, stara 67 let. "Novice« — glasilo Občinskega odbora SZDL Kočevje in Ribnica. Izdaja in tiska CZP »KOČEVSKI TISK« V Kočevju. Urejuje ured-*dški odbor. Odgovorni urednik Janez Merhar. Uredništvo in uprava v Kočevju, Ljubljanska cesta J^/a, telefon uredništva in uprave 389. Naročnina je 500 din, polletna 250 din in jo je treba plačati v naprej. Za inozemstvo 1000 din oz. d ameriške dolarje. Tekoči račun: ”00-78-1-265 pri Komunalni banki Ljubljana, podružnica Kočevje njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena, hčerka z možem, vnuki in ostalo sorodstvo. PRODAM Avtomobil »Fiat-600« nov, še neregistriran prodam. Naslov na upravi »Novic«. _ * _ Prodam stanovanjsko hišo z gospodarskim poslopjem ter 3 ha zemlje v Željnah št. 23 pri Kočevju. Vprašajte pri Podlogar Rudi, Roška 40, Kočevje. Prodam moško in žensko »Rogovo« športno kolo v odličnem stanju, ter divan. Informacije na upravi »Novic«. STANOVANJE DOBI Na stanovanje vzamem brezplačno dijaka, ki bo učencu pomagal pri učenju. Naslov v uredništvu. SVOBODA, Rudnik: 4. in 5. marca ameriški barvni film »Špijon«, 11. in 12. marca angleški barvni film »Plavolasa zapeljivka«. RIBNICA: 4. in 5. marca francoski film »Precep«, 11. in 12. marca amer. barvni film »Nežni akordi«. SODRAŽICA: 4. in 5. marca ameriški barvni cinemascopski film »Princ študent«, 11. in 12. marca jugoslovanski cinemascopski film »Osma vrata«. LOŠKI POTOK: 5. marca ameriški barvni film »Nežni akordi«, 12. marca japonski film »Ljudje torpede«. DOBREPOLJE: 4. marca ruski film »Ivan Grozni«, I. in II. del, 5. marca ameriški barvni cine- mascopski film »Visoki tujec«, 8. marca ruski film »Rodil se je človek«, 11. in 12. marca ameriški barvni cinemascopski film »Sonce zopet sije«. VELIKE LAŠČE: 4. in 5. marca francoski film »Helena in možje«, 11 .in 12. marca švedski film »Nasmeh poletne noči«. KOČEVSKA REKA: 4. in 5. marca jugoslovanski barvni film »Edini izhod«, 11. in 12. marca ameriški barvni film »Iskalci«. PREDGRAD: 4. in 5. marca mehiški film »Divja strast«, 11. in 12. marca angleški film »Tolpa iz Lavender-Hila«. OSILNICA: 5. marca slovenski film »Slepa deklica iz Sorente«, 12. marca vzhodnonemški film »Zato ker te ljubim«. STANOVANJSKA SKUPNOST KOCEVJE-RUDNIK, ObLO KOČEVJE razpisuje po sklepu komisije za delovne odnose naslednja delovna mesta: • GRADBENEGA TEHNIKA (vodje servisa gradbene dejavnosti) • MATERIALNEGA KNJIGOVODJO(-kinje) Pogoji za sprejem: ustrezna kvalifikacija gradbenega tehnika oziroma za materialnega knjigovodjo srednja strokovna izobrazba z znanjem knjigovodskih poslov. Nastop službe je možen takoj. Osebni dohodki po pravilniku. Ponudbe je poslati najkasneje do 15. marca 1961 na sekretariat Stanovanjske skupnosti Kočevje-Rudnik. Zanimivosti • NA KARNEVALSKI PRIREDITVI 56 MRTVIH Viharnejši kot kdajkoli poprej je bil letos znani karneval v Riu de Janeiru. Posledice pretirane razposajenosti so nenavadno resne: 56 mrtvih. Od tega so trije napravili samomor, 40 oseb pa je podleglo s težkimi poškodbami številnim prometnim nesrečam. Zaradi kaljenja javnega reda so aretirali 2.350 oseb. Zaradi boljšega razpoloženja so ob pustnem času raztresli 28.500 kilogramov konfetov in več sto kilogramov papirnih trakov. Kljub dežju so plesne prireditve v najlepši mestni ulici, v aveniji Rio Brando, trajale polnih 72 ur. V elegantnih lokalih Copacabane je bilo več prireditev in tudi poslopje mestnega gledališča se je v celoti prilagodilo pustnemu praznovanju. • ZEMLJEVID LUNINE POVRŠINE Pred nekaj tedni se je v Nici na Ažurni obali zbralo 200 učenjakov iz 20 dežel, da bi se pogovorili o raziskovanju vesolja. Med predlogi je vzbudil posebno pozornost naslednji: angleški astronomi z manchesterske univerze in francoski iz observatorija na Pic du Midi naj bi skupaj izdelali natančno karto Lunine površine. Manchestrski profesor Zdenek Kopal je povedal, da imajo že 12.000 slik Meseca ob sončnem vzhodu in zahodu, vendar jih potrebujejo okrog 200 tisoč, če hočejo izdelati zemljevid, pri katerem bo največja možna pomota samo 8 metrov. • TOVARNA NA SONCE V Izraelu obratuje tovarna umetnih gnojil, ki ji približno 80 odstotkov pogonske energije posredujejo sončne peči. Tovarna je nedvomno edinstven primer na področju praktičnega izkoriščanja sončne energije in kaže možnosti, ki jih bomo v bodoče na tem tehničnem področju še posegli. Nasploh velja, da se izraelski strokovnjaki precej ukvarjajo s krotitvijo sonca. Poročajo ,da so na priliko izdelali tudi majhno parno turbino, ki jo poganja sončna toplota, mimo tega pa so na sončno energijo zgradili še nekaj vrst hladilnikov. SOBOTA, 4. MARCA 5.00—8,00 Dobro jutro! — (Pisan glasbeni spored) — 8.05 Glasba ob delu — 8.30 Violinist Karlo Rupel pred mikrofonom — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Koktajli za zabavo — 10.15 Danilo Bučar: Belokranjske pisanice — 10.40 Angleščina za mladino — 10.55 V ritmu polke — 11.00 Po svetu jazza - 11.30 Pionirski tednik - 11.30 Pionirski tednik — 11.50 Otroci pozdravljajo — 12.00 Trio Rudija Bardorferja — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Zabaven opoldanski spored — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Domača meša niča — 13.50 Od arije do arije — 14.20 Šport in športniki — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 S knjižnega trga — 16.00 Za razvedrilo - 16.25 Iz najnovejšega re pertoarja Jugotona — 16.40 Komorni moški zbor iz Celja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Po kinu se dobimo — 17.45 Pevec Marko Novosel — 18.00 Jezikovni pogovori — 18.15 Bedfich Smetana: Vy-šehrad — 18.30 Koračnica s španskimi pihalnimi godbami — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Pozor snemanje! — 20.20 Henry Cecil: Obe plati postave — 21.00 Poslušaj in povej nam! — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Do polnoči v plesnem ritmu — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. NEDELJA, 5. MARCA 6.00 Jutranji pozdrav — 6.30 Veselo na pot! — 7.15 Reklame — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Pihalni orkester Ljudske milice — 8.00 Mladinska radijska igra — 9.00 Iz albuma otroških skladb — 9.10 Vedri zvoki — 9.30 Orkestri tega tedna — 10.00 Še pomnite, tovariši... — 10.30 Marijan Lipovšek: Domovi na — 10.45 Z zabavno glasbo v novi teden — 11.30 Nace Grom: Ljudje in čas prek Mure — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — 13.45 Koncert pri vas doma — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Reklame — 15.30 Kar radi poslušate — 16.00 Humoreska tega tedna — 16.20 Majhni zabavni ansambli — 16.40 Peli so jih mati moja — 17.00 Za nedeljsko popoldne — 17.30 Radijska igra — 18.24 Frano Povia: Rapsodija za veliki orkester — 18.35 Nekaj starih in novih domačih viž —19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila — 20.05 Izberite melodijo tedna! — 20.50 Plesni orkester Marty Gold — 21.00 Sprehodi po glasbeni galeriji — 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku — 23.05 Nočni komorni koncert — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje. Številka !• Kaže, da bo šlo Pogodbeno sodelovanje kmetov » zadrugo za setev ozimne pšenice je bilo v kočevski zadrugi uspešno. Namesto predvidenih 38 ha so sklenili pogodbe za 41 ha. Potem pa se je zataknilo. V novembru ln decembru lani je sklepanje pogodb popolnoma zastalo. Zadruge so bile pred reorganizacijo, kar pa ne bi smelo imeti za posledice mrtvilo pri tem pomembnem delu. Sele v februarju so Kmetijska zadruga in njeni obrati (bivše kmetijske zadruge, ki so se združile s kočevsko zadrugo) prijeli za delo. Uspeh je bil kmalu očiten. Plan KZ Kočevje predvideva, da bo letos vključeno v pogodbeno sodelovanje 626 ha zemlje, doslej pa so zaključili za 254 ha pogodb. Kmetje so sklenili največ pogodb za travišča (102 ha), ostalo pa za pšenico, ječmen, deteljo, koruzo, krompir in okopavine. Največ uspehov so doslej imeli v Predgra- du najmanj pa v Kočevju. Ali bo zadruga uresničila predvideni program? Februar je pokazal, da je mogoče z dobro organizacijo in pravilnim tolmačenjem med ljudmi doseči lep uspeh. Kmetom je treba tudi vrniti izgubljeno zaupanje do zadružnih vodstev. Lani so jim obljubili kmetijske strokovnjake, pa je ostalo samo pri besedah. Letos bo drugače: dva kmetijska tehnika sta že pri delu na terenu, 1. aprila pa se jima bodo pridružili še trije. Za kooperante bo letos še ena novost. Pri vseh uslugah, ki jih bo nudila zadruga kmetom, bodo imeli kooperanti prednost. Zaračunavali jim bodo tudi nižjo ceno. V zadnjih dneh število novih kooperantov hitro narašča. Vsak dober kmet razume, da je napredek kmetijstva mogoč samo v skupnem sodelovanju in pomoči zadruge. Prometna nesreča Prejšnji torek popoldne je šofer Ž. A. iz Kočevja vozil osebni avtomobil iz Ribnice v smeri Kočevje. V Hrovači mu je pred avtomobilom prečkala cesto K. A. iz Ribnice. Ko je zagledala prihajajoči avto, se je ustavila na cesti. Šofer je pritisnil na zavore. Cesta je bila spolzka. Avto je obrnilo v nasprotno smer, desna stran pa jo je zadela. Ponesrečenka je bila odpeljana k zdravniku, ki je ugotovil srednje telesne poškodbe. F Kmetijsko posestvo v Turjaku ni moglo nikoli prav zaživeti. Njegov razvoj so zavirala premajhna finančna sredstva, neprimerni prostori in zamočvirjena zemljišča. Lani se je posestvo priključilo kmetijskemu kombinatu v Gro-suplju. Iz neizkoriščenih in neurejenih prostorov v hlevih bivšega turjaškega gradu so uredili staje za govejo živino. Travnike so uredili in zagnojili ter že lani pripravili 250 ton silaže. Število živine so od 30, kolikor so jo imeli pred dvema letoma, povečali na lepo čredo 250 glav. Kmetijsko posestvo na Turjaku VREME Nestalno s pogostimi padavinami. Hladneje bo. Nočne ohladitve s snegom do nižin pričakujemo okrog 6. in 11. marca. SZDL v Sušju Geča/, fii je uspel Krajevni odbor SZDL Sušje je imel 24. februarja sejo. Razpravljali so o nabavi televizorja. Del sredstev imajo že zbranih. Prispevali so jih člani in Občinski odbor SZDL Ribnica. Nerazumljivo je, da so prispevke odklonile Kmetijske zadruge v Ribnici in Sodražici, češ da nimajo sredstev za te namene. Obe zadrugi imata na tem področju svoje člane. Odbor je bil mnenja, da je tak odnos obeh zadrug do prebivalcev teh krajev nepravilen. To velja tudi za nekatera podjetja v občini, ki nočejo prispevati za svoje delavce ki so iz teh krajev zaposleni v njihovih podjetjih niti dinarja. Na seji so razpravljali tudi o drugih vprašanjih. Ustanovili so sekcijo za kmetijstvo. Govorili so tudi o komunalnih problemih (ureditev potov). Predlagali so, da se nastavi za stalno vzdrževanje potov cestar. Šoferski tečaj za mladince predvojaške vzgoje Z mesecem marcem pričnejo pri I Avto šoli v Kočevju redni tečaji za mladince — obveznike predvojaške vzgoje. Mladince bodo poslale v Kočevje občine: Grosuplje, Cerknica, Loška dolina, Ribnica, Ljubljana Vič in Kočevje. V ta namen je odbor Avto moto društva že pripravil vse potrebno, da se bo pouk lahko nemoteno vršil. Prostori so pripravljeni, Sest mesecev je minilo, odkar le tovarišica Jamnikova za Zavodu za pospeševanje gospodinjstva v Kočevju pričela z zbiranjem pri- »ON JE KRIV!« Stali so v gruči in opazovali njegovo spretnost z občudovanjem. Nikoli ni zgrešil. Sklanjal ■e je nizko in pobiral kamenje primerno za njegovo šibko roko. Zamahnil je, kamen je odletcf ■kozi zrak in zadel v polno. In Se, In še. Zadnja šipa v novem eknu ribniškega gradu, ki ga obnavljajo z velikim prizadevanjem, je žvenketaje priletela na kamnita tla. Stekel sem proti mostu in se ■kokoma pognal proti gruči pod gradom. Razbežali so se na vse ■tranl. Mladi nepridiprav je izginil v strugo pod grajskim zidom. Počasi so prihajali nazaj in neprizadeto zrli vame. »On je bil. On vedno razbija, mi je hitel pojasnjevati največji. On je kriv. Ali niso vsi krivi, tudi močnejši ed njega, ki so z občudovanjem opazovali njegovo divjaštvo ...? jav. Predstavništvo »Singerja« iz Ljubljane je namreč želelo tudi v Kočevju organizirati šiviljski tečaj. V četrtek so zadnje tečajnice končale z delom. Lahko trdimo, da je tečaj popolnoma uspel. Učiteljica Poklju-kar Beti se je vseh šest mesecev trudila, da bi tečajnicam nudila čim več. V šestih mesecih je od-držala tri tečaje po pet skupin, ki so trajali po dva meseca. V prvem tečaju so se učili le krojenja, nadaljevali pa so s šivanjem. Skoraj 80 kočevskih žena je tečaj uspešno zaključilo. Hvaležne so svoji učiteljici za ves trud in znanje, ki jim ga je posredovala. Tečaj se sedaj nadaljuje v Kočevski Reki kjer ga poseča 50 žena v več skupinah. Šivalne stroje je dodelilo Singerjevo predstavništvo. Jeseni se bo tečaj verjetno tudi v Kočevju spet nadaljeval. RAZPIS »Komunala« Kočevje razpisuje DELOVNO MESTO SKLADIŠČNIKA. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje zagotovljeno. »Komunala« Kočevje 141 m daCeč na smučeh V petek je jugoslovanski smučarski šport zabeležil pomemben športen uspeh. Jugoslovan Jože Šlibar je na tekmovanju v Oberstdorfu na 140 meterski smučarski skakalnici dosegel nov svetovni rekord v smučarskih poletih. Dosegel je senzacionalno daljavo 141 metrov. Nihče ni pričakoval, da bo prav na tem tekmovanju potolčen deset let star rekord pokojnega finskega skakalca Luira Tauna. Še manj pa, da bo ta uspeh dosegel manj znani jugoslovanski skakalec Jože Šlibar. Vreme je bilo v petek dokaj toplo, saj je toplomer pri skakalnici kazal nič manj kot 27 stopinj, seveda na soncu. Izvajali so poskusne skoke, ki naj bi veljali za končno razvrstitev le, če bi vreme preprečilo nadaljnje tekmovanje. 30 skakalcev iz devetih držav je izvajalo skoke iz najnižjega zaleta. V prvi seriji so skakali povprečno. Najdaljši je bil skok nemca Rechnagela, ki se je lepo pognal 130 metrov daleč. Skoki so bili v začetku druge serije celo nekoliko krajši. Favorit tekmovanja nemec Happle se je pognal 133 metrov. Vsi so bili prepričani ,da bo to največja daljina v tej seriji. Na odskočišču se je pojavil Jugoslovan Šlibar. Na odskočnem mostu se je silovito odgnal v zrak. Dolgo je lepo letel visoko nad odskočiščem. Že je kazalo, da bo pristal nekje pri 130 metrih. Nenadoma je še krepko potegnil. Smuči je privzdigni lin letel je dalje. Nov svetovni rekord je visel v zraku. Nastala je mučna tišina, vsi so pričakovali nekaj izrednega. Ta trenutek skok Luira 139 m, ki ga je dosegel leta 1951 ni več veljal. Šlibar je pristal pri 141 metrih. Celo sodniki niso mogli verjeti senzacionalnemu rezultatu. Sam konstruktor Klopfer je preveril rezultat in potrdil novico o največji daljini. Vse dni tekmovanja so odlični skakalci, naskakovali Šlibarjev rekord. Nikomur ga ni uspelo doseči. Šlibarju se je želja izpolnila. Postal je jugoslovanski športnik številka 1 in naša največja nada v smuških poletih na skakalnicah velikankah. kot tudi vozila. Tudi inštruktorji so se temeljito pripravili. V zimskem času je Avto mote društvo pripravilo veliko učnih pripomočkov za praktično prikazovanje »Motoroznanstva«. Avto moto društvo Kočevje be uredilo potreben »Avtodrom« v Mestnem logu, ki bo imel vse prednosti praktičnega pouka. Na tem avtodromu bodo lahko vozili tudi tečajniki avto tečaja, ki se pripravljajo za amaterski šoferski izpit. Z ozirom na temeljite priprave za pričetek tečaja in z dobljenimi izkušnjami v lanskem letu, sme lahko prepričani, da bodo tudi letošnji tečajniki v Avto šoli Kočevje dobili veliko znanja in preživeli prijetne dni. Vsem tečajnikom v letu 1961 želimo veliko uspeha pri učenju itt prijetno razvedrilo v Kočevju. Zahtevali pa bomo strogo disciplino, red in marljivost od vsakega. Le na podlagi tega, bodo uspehi prav dobri, kot je to bilo v letu 1960. Lani so bili naši mladinci najboljši v Sloveniji. I. Z. Razstave fotografij V domu JLA v Ribnici Je bil* razstava fotografij, ki so prikazovale težko življenje naših borcev med NOB in v naših edinicah odreda JLA, ki so v sestavu sil OZN v Egiptu. Razstavo so si ogledali številni obiskovalci in se o njei pohvalno izrazili. Dopoldansko nedeljsko sonce je sijalo skozi reže na vetrnicah v uradu Harryja Zuckerja. Kapetan je bil truden, hripavo je govoril. »Eileen Herrick je imela tako rekoč vse,« je rekel Michaelu Gray. »Nikjer vzroka za zdrahe In zapletljaje, ki pa so se kar vrstili. Poglejte!« Gray se je nagibal naprej, vendar je kapetan držal liste v roki tako, da jih oni ni mogel brati. "»Pijana je vozila. Izsiljevala je prednost. Tri nezgode. Škandalčki v nočnih lokalih. Čedne prijateljčke je tudi imela ta vaša pacientka. Precej ■krbno si jih je izbirala, vendar jih je kar dolg ■pisek, zelo dolg za triindvajsetletno dekle. Kaj bi, Mike, tako dekle ni živčno, temveč razvajeno. Dolgočasi se, zato je kar naprej kaj narobe z njo.« »Živčna je, zato ima težave,« je rekel Gray. »Ne vem, zakaj, vendar se zdi, da jih naravnost Išče. Sama sebe hoče kaznovati za napake, ki jih nemara niti ni imela niti jih ni zagrešila.« »Kakšne napake?« »Kdo bi vedel, Harry,« je rekel Gray. »Zdaj je zares v godlji. Nekdo je ubil Beverly Bond in zažgal njeno stanovanje.« Kapetan je odložil liste. »Kaj veste o Bondovi?« »Prav nič,« je Gray odkimal. »Vse sem vam že povedal. Prav toliko veste kot jaz. Do sinoči nisem slišal tega imena.« Kapetan Zucker je godrnjal: »Se pravi, da vam Herrickova hči ni nikoli pripovedovala o njej?« »Kolikor vem, tudi ni imela kaj povedati. Kdo je sploh ta ženska, Harry?« Zucker si je obliznil ustnice in se zamišljeno zagledal predse. »Precej drago dekle, ki ga pokličeš po telefonu. Pravijo, da je imela nekaj prijateljev, ki so jo vzdrževali. Za zdaj še ne vem, kdo so ti ljudje.« »Kako so jo ubili?« »Z nožem. Tako rekoč trenutna smrt. Okoli enajstih ponoči. Nož iz njene kuhinje, tak s koščenim držajem. Požar je vse skupaj dodobra uničil.« »Kaj menite, kako se je zgodilo?« Zucker se je v zadregi odkašljal. »Kdo naj ve, za vraga? Sosedje in pozneje gasilci so vse poteptali, zabrisali sledove... Kolikor vemo, ni nihče s silo vdrl v stanovanje. Na tleh ob divanu je ležal kozarec, steklenica škotskega žganja je počila zaradi vročine, žganje je zgorelo.« »En sam kozarec?« je vprašal Gray. »En sam. Po moje je pripeljala morilca domov. Šla je v kuhinjo po pijačo, on je stopil za njo in izmaknil iz predala nož v trenutku, ko ga ni gledala.« »Kaj pa rop? Po požarni lestvi bi mogel kdo vdreti v stanovanje. Nož bi pograbil v trenutku, ko bi videl, da ga je zalotila. V kuhinji je menda preveč zgorelo, da bi se dalo sklepati o vdoru skozi zadnja vrata...« Kapetan Zucker je nestrpno zamahnil z roko. »Ni bilo treba vdirati skozi zadnja kuhinjska vrata, požarna lestev je speljana vzdolž oken. Na lestvi je bilo nekaj sledov, nič določenega sicer, drži pa, da je pred kratkim nekdo plezal po njej.« Utihnil je, potem pa nadaljeval: »Po moje je šel morilec za njo v dnevno sobo, morda sta se kaj pričkala, potem pa je uporabil orožje. Beverly je spustila kozarec. Ali ona ali morilec je vrgel...« Zucker je utihnil, zvit smehljaj mu je preletel obraz. »To je za zdaj skrivnost.« »Rekli ste morilec,« je poudaril Gray. »Torej je bil moški?« »Vse kaše, da je bila morilka,« se je popravil Zucker. »Eileen Zucker,« je dodal s poudarkom. »Dokazi?« se je Gray nagnil k njemu. »Dovolj za zasliševanje. Za zdaj nič več o tem.« »Že prav,« je rekel Gray. »Treba jo bo najti. - Le za trenutek sem videl sobo umorjene. Ali je morilec brskal po njenih rečeh?« »Tako se zdi. Omare so bile odprte, kosi obleke razmetani. Sicer pa še ne vemo zanesljivo. Morda so sosedje premetali vse skupaj, ko so skušali zadušiti požar. Ali pa si je kdo izmed njih kaj sposodil.« »Kaj pa drugo v stanovanju?« »Skoraj vse je zgorelo. Mogoče je bila pokojna Beverly slaba gospodinja in so bile omare vedno odprte, kdo bi zdaj vedel!« »In požar? Ali bi sc moglo zgoditi po nesreči?« »Malo verjetno. Goreti je začelo na desetib koncih hkrati.« »Zakaj to?« »Hm, kolikor žarišč požara, toliko možnosti-Mogoče je bil kak piroman. Ni izključeno, da je Beverly presenetila duševno bolnega požigalca, ki jo je potem z nožem.« »Vsega tega ne razumem,« je rekel Gray, »Kaj pa prstni odtisi?« »Množica. Vsepovsod seveda Beverlyni. Sled njegovega bivšega moža, morda tudi odtisi njenega najnovejšega prijatelja. Na kozarcu le odtisi njenih prstov.« »Kaj pa Eileen?« »Njenih odtisov seveda ni. Morilec je zabrisal sledove za seboj. Vemo pa, da je bila Eileen tam.« »To vedo vsi sosedje,« je rekel Gray. »Ugotovili ste, da je tolkla s pestmi po vratih in zbobnala skupaj vse stanovalce. Kaj menite, ali bi zagnala tak hrup, če bi vedela, da je v stanovanju mrtva Beverly?« »Prismuknjena kot je, prav gotovo. Sicer pai pravite, da skuša kaznovati samo sebe. Mogoče je hotela, da bi jo prijeli.« »Aha, že vidim, da bi bilo najbolje, če bi molčal,« je rekel Gray. Cez čas: »Omenili ste Bcvcrlynega bivšega moža. Ali vam je Kr ant/ povedal, da je na vsak način skušal priti v stanovanje?« Zucker je prikimal. »Piše se Chris Bond. Pred osmimi meseci sta se ločila. Igralec na slep® srečo in slepar.« (Nadaljevanje)