flgBBBSBI
Spisi in dopici ве pošiljajo: Uredništvu „Domoljuba*, Ljubljana, lfopitarjova ulioa. Naročnina, roMamaoije in in-serati pa: Upravništvu „Domoljuba*. Ljubljana, Hopttarieva ulica-—
Izhaja yeak četrtek. Cona mu je ft K na leto. (Za Nemčijo 10 K. ša Ameriko in drugo tuje drŽave 11 K.) — Posamezne številke ee prodajajo ........po 80 vinarjev- ■
Štev. 45.	V Ljubljani, dne 7. novembra 1918.
Drlaoljanl!
Predsedništvo Narodnega veča v Zagrebu kot vrhovna oblas>t države Slovencev, Hrvatov in Srbov je na predlog Narodnega sveta v Ljubljani za Slovenijo imenovalo to-le vlade:
Predsednik: Josip Pogačnik. Oduelek za notranje zadeve: Dr, Janko Brejc,
Odddelek ža prehrano: Dr. Ivan Tavčar. Oddelek za uk in bogočastje: Dr. Karel Vrstovšek.
Oddelek za pravosodje: Dr. Vladimir Rav-nihar.
Oddelek za socialno skrb: Anton Kristan, Oddelek za finance: Dr, Vekoslav Ku-kovec.
Oddelek za promet: Dr. Pavel Pestotnik, Oddelek za industrijo in trgovino: Dr, Karel Triller, Oddelek za javna dela in obrt: Inženir
Vladimir Remec. Oddelek za poljedelstvo: Prelat Andrej Kalan,
Oddelek za narodno obrambo: Dr, Lovro Pogačnik.
Oddelek za zdravstvo: Dr, Anton Brecelj.
Kaj nam je storiti?
Avstrijska fronta, ki je stala na Beneškem, je v popolnem razsulu. Veliko množico avstro-ogrske armade so Italijani vjeli, toda večja množica — etiijo jo na 400.000 mož — pa brez re-ila koraka proti našim krajem, od kole* bo iskala poti na svoje domove.
Vlada si je svesta, da je prevzela za prehodno dobo do končne ureditve naše edinstvene države težko in odgovorno dolžnost.
To dolžnost bo mogla vršiti le s pomočjo in podporo Vas vseh.
Državljani! Združite vse svoje sile v blagor naše domovine!
Vzdržujte red in mir!
Vsi dosedanji zakoni in naredbe ostanejo Š3 nadalje v veljavi, enako vse narodne vojaške in civilne oblasti ter uradi, dokler vlada drugače ne ukrene.
Nihče ni upravičen si sam delati pravice.
Rojaki, spoštujte imetje, čast in poštenje flrugorodnih sodržavljanov.
Vojaki, bodite na službo domovini; gre za Vaš lastni dom!
Zvesti velikim načelom, v imenu katerih smo dosegli svojo svobodo, Vam vlada obljublja, da hoče zvesto služiti narodu.
Ljubljana, 31. vinotoka 1918.
Josip Pogačnik, 1. r.
predsednik.
Za slovenske dežele bo to največja, preizkušnja. Te množice bodo lačne in ne bo so čuditi, da si bodo tudi s silo poiskali lirane. Glavne množice gredo brez dvoma čez Notranjsko po tržaško-dunajski cesti, veliko pa jih vodi pot tudi skozi poljansko in bohinjsko dolino.
Naša narodna vlada del«, na vse kriplje — koliko se ji bo to moglo po-
—:•__________ ——
Leto XXXI.
rečiti, ne vemo — da bi se lo preseljen anje vojaških množic v domovino ršilo kolikor možno v redu brez poži-i gov in umorov. Ko bi bilo moguče te čete polagoma spraviti domov, bi li'lo najboljše, toda, kdo bo čakal? Vlakov ni, zato pa hajdi vsak na svojo roko.
Treba je nekaj ukreniti. Ravno zal* to se sedaj povsod ustanavljajo na rodne Obrambe, ki naj varujejo nase življenje in imetje v tej zadnji, a morda najhujši dobi vojske. Najlaže pa sc bomo ubranili nasilslev, če damo loj množici jesti. Kavno zato so se žo po nekaterih krajih, koder bodo šle čete, ustanovile prehranjevalne postaje, ki bodo dajale vojakom jesti. Pa tudi t,o ne bo povsod mogoče. Zato je treba samopomoči.
Prva in glavna samopomoč je: ljudje, bodite do teh tujih ih lačnih vojakov, ki so toliko pretrpeli na fronli, ki se od vseh zapuščeni in sestradani s prisrčnim koprnenjem vračajo na svoje domove, bodite do njih prijazni in postrežljivi. Tujci so, a vseeno naSi bližnji, v skrajni potrebi in veliko krščansko delo ljubezni do bližnjega ska-zujemo, če jim po svojih močeh pomagamo. Bog vam bo blagoslovil to ljubezen.
Druga samopomoč pa je; narodna obramba. Zgodi se prav lahko, da bodo nekateri vojaki napadali brez potrebe in mordalieLo požigali ali drugače pretili. Zlasti dekleta in žene so lahko v nevarnosti. Zato se naj osnujejo povsod narodne obrambe, ki bodo stražile in V služaju sil« skočile na pomoč. Hiše dobro zaklepajte in jih ne puščajte bre* variliov.
Bog daj, da bi se to velikansko premikanje izvršilo brez večjih nesrefi za nas že itak težko skušani narod!
Orli H
Ko začenja za slovenstvo in člove-> šfvo novo tisočletje te besede: Ko gre Slovan na dan, plapola bodočnosti svit tudi iz Siovencev. Orli morajo razviti — vredni svojega imena — zastavo mladih moči. Ponos slovenstva, cvet slovenstva morajo postati Orli.
Vežbajtc sc in bistrite glave! Kakor orlovski let se naj dvigne Vaša misel in pa vaši vzori! Geslo: da bo vladal Bog, ne krivica, — da bo ljudstvo srečno, ne sebičneži, — da sc bo spoštovalo ne-omadeževano življenje, naj uresničijo Orli!
Ob rojstvu novega slovanskega rodu se nahajamo. Kakor ga bomo vzgojili, tak bo. Vzgojimo ga po načelih, po katerih nas je Krek vodil v sijajno Jugoslavijo! Danes se družijo z Vami bratje Sokoli. Sklepa jih z Vami domovinska ljubezen. Morda sc združijo z Vami na vseh Vaših potih. Oni prineso seboj eleganco telesnih vaj, Vi pa jim daste svoje vzore — tiste, ki večno ostanejo, ki jih smrt nc zatemni, ki jih grob nc zagrne.
Vštrajajte na poti kreposti, tudi če odneha jo vsi drugi. Ta mese.c Izide »MHidost«. Upamo, da bodo že drugi mesec razmere tako ugodne, da bo mogla »Mladost« spet redno in točno izhajati v obsegu kakor prejšnje čase. Vaš duh naj svita notri, Vaša volja in Vaše zvezdo!
Izvolite si spet načelnike, predsednike, odbore. V kratkem se snidemo in takrat ustno! Na zdar!
Uredništvo »Mladosti«.
Prvi dnevi Jugoslavije.
1 m a ir, o jo, Jugoslavijo. Kar smo s trdnim zaupanjem, pa vendar z neko bojaznijo, a s toliko večjim hrepenenjem pričakovali, za kar smo se trudili in trpeli, za kar smo ločili solze in prelivali kri, to se je uresničilo, Jugoslavija se je rodila in bo živela in se razvijala in rastla, nam v čast in ponos, našim potomcem v korist in veselje, Zgodovinski trenutek je bil zvečer pred praznikom vseh svetnikov, 31. oktobra 1918, ko je stopilo na balkon deželnega dvorca zastopstvo Narodnega sveta in naša nova narodna vlada, na čelu ji Josip vitez Pogačnik, in je proglasil mnogobrojni množici novo vlado. Bil je to trenutek, s katerim se začenja nova doba našega naroda, trenutek obračuna s starimi, za nas tako krivičnimi razmerami, trenutek povračila za vse naše trpljenje, trenutek tako težko pričakovane svobode, trenutek omam-ljivega navdušenja in ganotja, trenutek, ki se ne da popisati, ki ga je treba doživeti. In še sedaj, ko smo že nekaj "dni preživeli kot svobodni državljani Jugoslavije, se vprašujemo kakor v omotici: Je-li to mogoče? Ali smo res svobodni? Ali res ni več tujcev med nami, ki bi nam ukazovali mrzlo, trdo,* kruto, krivično? Ali imamo res svojo narodno vlado? A ko berem imena Pogačnik, Brejc, Kalan... tedaj se mi znova učvrsti v moji duši gotovost: Nikoli več ne boš suženj tujih gospodarjev, narod moji Sam se boš vladal, sam si izbiral voditelje, ki te bodo vodili na potu do napredka, blagostanja in sreče. Nehal se je čas roHtva, nehal čas zatiranja in krivic; nehal se je in nikoli več se ne bo povrnil, dokler boš, narod dragi, vreden samega sebe in svojih najboljših mož.
Zdn! je naiorei in predvsem potrebno, da se zavedamo, da ie ta vlada naša. To vlado
je sestavil naš Narodni svet, v katerem so zastopane vse slovenske stranke in ki je bil dosedaj naša vrhovna narodna oblast. To vlado, imenovano od našega Narodnega sveta,
J'e potrdilo Narodno veče v Zagrebu kot vr-lovna oblast države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Možje, ki sede v tej naši vladi, so res naši, kri od naše krvi, meso od našega mesa. Prej so nam vladali tujci, Nemci, ki niso imeli srca za nas, ki niso gledali na našo korist, ki so mislili, da smo vsi davkoplačevalci zaradi njih tu, ki so nas sovražili; oni so bili gospodje, mi smo bili podložniki. Kamorkoli je naš človek prišel v pisarno, v davkarijo, v sodnijo, skoraj povsod je bil tujec, podložniki uradnik je bil njegov gospod. Sedaj so vsi uradi naši. od najvišjega do najnižjega; Nemci so že odslovljeni, ali pa bodo v najkrajšem času. Naša je vlada, naše sodnije, naša okrajna glavarstva, naša žendarmerija. In ti naši uradniki vedo, da so v službi ljudstva, da morajo biti njemu na uslugo* Kdaj se je naš človek prei brigal za to, kdo sedi v uradu, ali Peter Urh, ali Pavel Vrh, vesel je bil in oddahnil si je, ko ni imel ž njimi več opraviti. Sedaj se bo vsak zanimal za domačega človeka, prišlo bo do osebnega stika in medsebojnega umevanja med uradništvom in občinstvom, kar bo za našo državljansko in politično izobrazbo velikanskega pomena
Prejšnja država nam ie bila vedno nekako tuja. Držali smo se njenih postav, plačevali ji davke, a dalje se za njo nismo brigali. Vsled narodnih krivic, ki smo jih trpeli, je dobila beseda »patriot« (državoliub) celo nek nena-roden, sramoten pomen. Kdor je ljubil staro nemško Avstrijo, zlisti v zadnjem času, ni skoro mogel hkrati ljubiti svojega naroda. V naši narodni državi je narod in država isto. Vsak narodno zaveden državljan je hkrati pa-triiot, naša država je narodna, je izraz ljudske volje. Vsak državlian ima svoi gotov vpliv na državo, na uradnike, na državne vodilelie. Naša država je ljudska država, je liudovlada (republika), v njej vlada ljudstvo no svojih zastopnikih, ki jih voli svobodno. Država, ki jo tvori in vlada tako zavedno in politično tako zrelo ljudstvo, kakor je naše, mora imeti sijajno bodočnost.
Toda vsak začetek je težak; začetek nove države pa je deselkrat. da tisočkrat težak. Ko se je Franciia in Rusija nrerajala v ljudo-vlado, je tekla kri v potokih. Pri nas se do sedaj kfi še ni prelivala. Če bomo ohranili red in mirno kri, tudi ne bo treba. Prejšnja dunajska vlada je prepustila no cesnrjcvem naročilu vse uradne posle naši narodni vlpdi. Vse se je izvršilo popolnoma postavno, gladko in mirno, pri nas, na Hrvatskem, v Bosni in Dalmaciji. A predno bo vsai za silo vse urejeno, pri vseh oblastvih in uradih, bo šc mnogo težav in neprilik. V tem prehodnem stanju mora prav vsak državlian pomagati mladi, porajajoči se državi. Nihče naj ne išče takoj svoje koristi, vsi podredimo svoje zasebne želje in koristi velikemu skupnemu cilju, ki je: korist in blaginja našega naroda. Plačilo za to se bo pokazalo prej, nego si mislimo. Pa kliub temu se bodo morda našli ljudje, ki bodo rekli: »Kaj mi pomaga Jugoslavija! Revež sem, kakor sem bil; plačevat moram zdaj, kakor sem moral prej.« Taki liudje naj pomislijo, da se države razvijajo počasi in da naša država ne živi samo zanj, ampak tudi za poznejše rodove, ki bodo srečno živeli v hiši, ki jo je pomagal on zidati. Če se bodo lorej v naši mladi državi v začetku poiavile težave, ne-prilikc, o, ne bodimo malodušni; bodimo vsi pripravljeni storiti vse, kar ie v naši moči, da si čim preje uredimo domače razmere v novem stanovanju. Ne godrnjajmo, ne presojaj-mo tjavendan! Kar moremo, storimo sami za svojo državo, drugo prepustimo našim državnim voditeljem. Pomagajmo jim, zaupajmo jim!
To pomoč in zaupanje bo Ireba takoj pokazati z dejanjem, in sicer z dvojnim:
1.	Vsak državljan, ki ie za to zmožen, naj se javi za narodno obrambo.
2.	Vsak državljan naj bo pripravljen svojemu stradajočemu sodržavljanu pomagati z živili kolikor more.
Sodržavlianil Začetek Jugoslavije potrebuje dejanj, junaških in nesebičnih dejanji
Politični obzornik.
Rojstvo naše Jugoslavije.
Že od leta 1848. smo Slovenci hrepeneli po svobodi in samostojnosti, Kafcalo se je to hrepenenje v vednih klicih po združeni Sloveniji, v klicih, ki so dosegli višek za časa taborov. Avstrija nas ie skušala zadovoljiti s paragrafi, ki so nam dajali enakopravnost, a ti paragrafi so po večini ostali samo na papirju. Še naprej so nas ilačili in zaeno netili med nami neza-dcvoljnosi. V tej nezadovoljnosti smo v zadnjem predvojskinem času iskali rešilne poli v trializmu. Avstrija naj bi se namreč spremenila v tri zvezne države, med kaleiimi bi bila ena država Jugoslavija; to je Slovenija, Hrvatska in Ercegbosna z Dalmacijo vred. Našli smo seveda gluba ušesa. Zato je po balkanski vojski del naše mladine obrnil svoje oči in rnisli drugam. Ko je Srbija v balkanski vojski zmagala in si pridružila velik del macedonskih Slovanov, so začeli ugibati, kaj ko bi se vsi Jugoslovani združili s Srbijo v Veliko Srbiji) in se tako otresli nemškega jarma.
Sredi tega gibanja je izbruhnila svetovna vojska. Tedanji ministrski predsednik Stürgkh je s svojimi zagrizenimi generali zapiral, moril in obešal vse, o katerih se mu je le količkaj sanjalo, da so kaj riii-slili na Srbi]o ali jugoslovansko samostojnost. Pri nas je sicer na zunaj zatrl vsak glas po kaki državni svebodi, a naši srrea so tem bolj zahrepenela po samostojnosti, ki naj nas reši grozovitosti avstrijske nemške vlade.
Ni pa mogla Stiirgkhova roka doseči tistih Jugoslovanov, ki so bivali zunaj naše države v ententinih deželah. Združili-'' so se v Jugoslovanski odbor in na čelo so1 si postavili znanega Trumbiča. Hodili so od vlade do vlade in so tako dosegli, ifai je ententa za lo, naj dobimo Jugoslovani samostojnost.	;l> 1
Stürgkh je padel, parlament se je 'se-> šel. Prvo delo jugoslovanskih poslancevje bila majriiška deklaracija. Zahtevali smo samostojno jugoslovansko državo, a zvesti svojemu vladarju, smo izjavili, naj bo ta država Dod krono Habsburžanov. Vse slovensko ljudstvo se je enoglasno izreklo za to deklaraci:o. Le dunaiska vlada nas je bila takorekoč v obraz. Tudi na Hrvatskem in v Bosni je pridobivala naša misel vedno več tal. Čim bolj smo se zavedali svojih zahtev, tem bolj so se posamezne stranke družile, da skupno delajo za jugoslovansko samostojnost. Pri nas na Slovenskem in v Istri ter Dalmaciji so 'še stranke združile v Narodni svet.	' "
Dunajske in peštanske ministre je jeki skrbeti. Začeli so sami misliti, kako bi rešili jugoslovansko vprašanje, seveda tako, da ne bi zgubili pri tem nadvlade Nemci in Mažari. Kakor znano, so poslali na poizvedovanje grofa Tiszo. Tedaj se je pokazalo, da je ves jug za popolnoma neodvisno, svobodno državo. In to je nagnilo vse hrvaške in bosanske stranke, da so se združile v Narodno veče, b kateremu je pristopil tudi naš Narodni svet. Tako smo se naenkrat združili vsi Jugoslovani in Narodno veče jc izjavilo, da bo odslej edino Narodno veče vodilo vso jugoslo-.
vansko politiko, zakaj vse stranke, združene v Narodnem veču, so se odpovedale vsaki samostojni politiki.
Polom Bolgarije je zagotovil ententi «nago nad Avstrijo in Nemčijo, Avstrija je prosila za mir in je zaeno pripoznala vse Wilsonove točke kot predpogoj za mirovna pogajanja. S tem je Avstrija s cesarjem vred pripoznala, da ima vsak narod sam pravico, kako naj se odloči in kaj naj bo z njim, Tedaj smo tudi mi od cesarja dobili pravico, da se odločimo, ali za staro Avstrijo, aH za samostojno državo v Avstriji ali izven Avstrije ali kakorkoli. To je bil prvi korak k naši samostojnosti. Drugi korak je bil Wilsonov odgovor Avstriji. Wilson je izjavil, da Jugoslovane smatra za svobodne. S tem smo postali samostojni v očeb entente, a še ne pred avstrijskim cesarjem. Sledil je tretji korak, ki nam je prinesel popolno samostojnost. Cesar Karel je namreč odgovoril po svojem zunanjem ministru Wilsonu, da priznava Jugoslovane kot samostojne, S tem nas je avstrijski cesar odvezal zvestobe in pokorščine do sebe, postali smo samostojni pred Bogoui in pred celim svetom. Avstrija ni več naša država in cesar Karel ni več naš cesar, in sicer po njegovi lastni volji. Odtrgali smo se torej od Avstrije čisto, postavnim potom, in vsak Jugoslovan sme s čisto vestjo prenesti svojo pokorščino na novo jugoslovansko vlado.
Tudi Trumbič ni več veleizdajalec in njegovo delo ni več veleizdajalsko, ker ne .veže ne nas in ne njega nobena pokorščina in nobena pripadnost več k Avstriji. Zato se tudi dr. Korošec razgovarja s Trumbi-eem, kako bi uredili razmere in zagotovili mir v. ententinimi državami. In kdor za-kltčc: Živijo Trumbič, se s tem ne pregreši proli nobeni postavki.
Katera je pa naša jugoslovanska vla-'da? Narodno veče! Temu so vse jugoslovanske stranke brez izjeme dale oblast, naj edino ono vodi politiko za Jugoslavijo, Ljudstvo .ni ugovarjalo. Potemtakem je samoposebi umljivo, da je Narodno veče najbolj poklicano za vlado. In res, ko je avstrijska oblast nad nami preminula, je začelo vladati in si lastiti najvišjo oblast nad Jugoslavijo Narodno veče. Noben ni ugovarjal, ampak vsi so navdušeno pozdravljali ta čin Narodnega veča, jugoslovansko vojaštvo pa Narodnemu veču prisega zvestobo. Tako je po volji ljudstva Narodno veče podalo naša jugoslovanska ylada. Ljudstvo ima namreč po božji volji pravico, dati vlado, komur hoče, ako namreč zgubi prejšnjo vlado, kakor se jc zgodilo pri nas. In vsi Jugoslovani smo po svoji vesti dolžni biti pokorni tej vladi, že zaradi javnega reda.
Tudi slara avstrijska vlada priznava Narodno veče kot našo vlado. Saj jc njemu izročila vso prejšnjo avstrijsko mornarico in vse njene urade, Naročila je tudi dunajska vlada vsem svojim uradnikom, naj takoj izroče vse vladne posle zastopnikom narodnega veča, ako ti t<f zahtevajo.
Narodno veče je naznanilo tudi vsem ententinim državam, da je Narodno veče prevzelo najvišjo oblast v svobodni Jugoslaviji. Entcntine vlade so odgovorile: Častila in o «in so s lem priznale našo vlado.
Narodno veče je v posameznih jugoslovanskih deželah postavilo deželne vlade, ki vodijo vladne posle pod nadzorstvom in po navodilih Narodnega veča. Zaenkrat veljajo v vsaki deželi vse tiste postave, ki so jih imele dežele v avstrijski državi, dokler ne dobimo novih postav.
Za Hrvatsko in Slavonijo je hrvatska vlada v Zagrebu. Za Ercegbosno se je osnovala vlada v Sarajevu. Za slovenske dežele, to je za Štajersko, Kranjsko in Goriško pa imamo slovensko vlado v Ljubljani. Vsaka vlada sestoji iz predsednika in več kvasi-ministrov, ki opravljajo iste posle, kot so jih preje izvrševali ministri, V deželah, kjer so razmere radi drugih narodnosti bolj zamotane, je Narodno veče imenovalo svoje zastopnike ali poverjenike, Tako za Koroško, Trsi, Istro in Dalmacijo.
Najvišjo oblast nad vsemi tenii vladami in tudi poslavodajalno oblast ima, kakor že omenjeno, Narodno veče. Ono vodi tudi zunanjo politike. Njegova velika naloga je, da sklene z ententinimi in z .vsemi sosednimi državami pogodbe, v katerih se bodo predvsem določile meje naše jugoslovanske države. Glede miru je Narodno veče izjavilo, da smo nevtralni, to je, da smo prijatelji z vsemi državami, tudi z ententinimi. Pri mirovnih pogajanjih se bomo pogajali, kakor že omenjeno, o mejah, o vojaštvu, ki naj gre skozi naše pokrajine, o ujetnikih, o odškodninah, 0 prihodnjih medsebojnih zvezah.
Druga velika naloga Narodnega veča bo, da izpelje prve volitve poslancev v prvi jugoslovanski postavodajalni zbor. Ti poslanci, ki jih bomo prosto volili, bodo potem daločili, ali naj ostane Jugoslavija sama zase, ali naj se združi s kako drugo državo, ali naj dobimo kralja ali naj bo pa Jugoslavija republika s predsednikom itd. Ta zbor bo izdelal tudi novo ustavo in nove postave za vse jugoslovanske dežele. Od tedaj bodo vladale redne razmere.
Glej, ljudstvo, dobilo si, kar si želelo! Svobodo imaš, oblast imaš, premišljuj, kako jo boš rabilo, da jo boš prav porabilo.
Ministri brez „porttelfa"!
Kakor pri nas, tako so tudi na Češkem, Poljskem, Ogrskem in v Nemški Avstriji narodne vlade prevzele vso oblast.
Zunanji ministri so takorekoč brez »portfelja«, Io je brez oblasti in dela. V zadnjem času so postavili za ministrskega predsednika Lamaša, ki se je vedno tako poganjal za sporazum in mir. Menili so, da bo ta mož -psaj nekoliko priiegnil nase avstrijske narode, in da bo ententa radi tega miroljubnega učenjaka nekoliko bolj milostna in popustljiva napram Avstriji. A Koljulali so se. Nihče se niti nc zmeni nc za Lamaša in ne za njegove ministre. Državnega zbora, niti skupaj ne morejo spraviti, da bi Lamaš imel svoj nastopni govor. Morali so ga odgodili. Tako ubogi ministri nimajo drugega dela, da se vesele svoje časti in čakajo, kako jim prihajajo poročat deželni predsednik za predsednikom, da so nehali vladati.
To so zadnji ostanki nekdanje Av-
Poziv našim vojakom.
Štacijsko poveljstvo SHS v Ljubljani
razglaša:
Danes in naslednje dni naj se zglasir vse moštvo in častniki, kateri niso še nikamor dodeljeni, kateri so na dopustu ali kateri so vsled kakšnih ovir ostali v Ljubljani ko; v šentpeterski vojašnici.
Vsak vojak, ki ga straža zasači na ce« sti brez legitimacije dotičnega oddelka, kateremu je dodeljen, bo aretiran.
Vsi častniki, ki stanujejo izven. Ljubljane, morajo javiti štacijskemu poveljstvu v Ljubljani svoje bivališče. Oglasiti se jim. jc tudi pri krajevnem narodnem odboru in se mu staviti na razpolago.
Vse ono vojaštvo, ki je samovoljno n» dopustu, se mora takoj priglasiti pri najbližjem orožniškem poveljstvu.
Narodne straže imajo strog nalog, da' s pomočjo orožništva aretirajo vse dezer-lerje in jih uvrste med narodno stražo.
Op. uredništva: Naše vojake prosimo, naj potrpe še nekaj tednov, da se napravi in vzdrži red' v domovini, da se ohrani imetje in življenje našega naroda. Zato nam je polrebua močna armada. Ko bo vse to urejeno, se bodo vsi naši vojaki vrnili domov, in v Jugoslaviji bo le toliko armade, kolikor jo je za vzdržavanje notranjega mirit neobhodno potrebno.
Tedenske novice.
Drobne politične vesti.
Ali res revolucija? Mnogi mislijo, tla .smo prišli do svoje države s tem, da smo se kur uprli starim oblastem in jim tebi nič meni nič odpovedali zve-: slobo — lorej /. revolucijo. To ni res, temveč stvar se je izvršila popolnoma postavnim polom. Kako, lahko liercto v današnjem članku: Rojstvo naše Jih gosIavi.jp Vod oddelkom: Politični obzornik.
Jugoslovanska armada priznana,
Bivši kralj Karel avstrijski je priznal jngolovansko armado. Narodno veče je izdalo ukaz na naše čete, naj greelo armadam enh'iile naproti in naj odloŽo orožje.
Mornarica izročena Narodnemu veču. Dne 31. oktobra ponoči je prejelo Narodno veče od vojnega ministrstva brzojavko, s katero naznanja, da izroča celo vojno mornarico, trdnjave in vse mornariške naprave Narodnemu veču. Vojno ministrstvo prosi Narodno veče, na j pošlje delegate v Kolor, Šibenik, PuLj, Reko, Trst in Dunaj, da prevzamejo od dosedanje administracijo upravo mornarice.
Jugoslovanska mornarica, l'ovei*-jenik Narodne vlade SUS. v Ljubljani dr. Otokar Rybar je L novembra, v imenu Narodnega veča SUS. prevzel upravo tržaškega dela vojne mornarice. Dosedanji poveljnik linijski kapitan Pur-scliktu je pred tem dal pokvariti brezžični brzojav.
Zaplembe, Ker je Jugoslavija nevtralna država, zato ne more dopustiti, da bi šle čeznjo oborožene čete brP7!
njenega dovoljenja. Zato naša vlada vse tuje vojaštvo razoroži in zapleni vso vojno blago. Dosedaj se je tega hla-* ga v Ljubljani nabralo že silno veliko. Neoboroženo moštvo tujih narodnosti pošiljajo v dAmovino.
Vrhovna vlada za vse jugoslovansko dežele, ki so bile dosedaj v avst.ro-ogrski monarhiji, se je ustanovila dne 29. oktobra v Zagrebu. Načelnik ji je dr. Korošec, njegova namestnika pa Bta dr. Pavelič in dr. Pribičevič. Naša Vrhovna vlada sedaj torej ni več na Dunaju, temveč v Zagrebu. Vse dosedanjo postave in odredbe ter uredbe avstro-ogrske monarhije ostanejo v veljavi, dokler se drugače ne ukrene. Tudi uradi ostanejo, le da ti uradi niso pokorni dunajski vladi, temveč narodni vladi.
Slovenščina povsodi Kjer se je preje objestno in prevzetno šopirila našemu ljudstvu tuja in nerazumljiva nemščina, se sedaj govori povsod slovenski jezik. Na železnicah, v sodnijskili, finančnih in davčnih uradih, na glavarstvih, na vladi, prav povsod je uvedena slovenščina kot edini uradni jezik. Nekateri nemški in nemškutarski gospodje predstojniki so se nekoliko upirali, pa ni pomagalo. Uradništvo in osobje je povsod kar začelo slovensko poslovati, in stvar je bila v redu. Tudi v šolah se bo poučevalo v slovenskem jeziku.
Nevtralci. Narodno veče je poslalo ententinim vladam sporočilo, da se je ustanovila država SHS., ki hoče živeti ,v prijateljskem razmerju z entento.
Ošabni general. Narodno veče v Zagrebu je potom Narodnega sveta v Ljubljani poslalo maršalu Boroevicu naslednjo brzojavko: V največjem interesu jugoslovanske države je, da njeno ozemlje vsled nastopivšega preobrata v vojnem položaju ne ho §e bolj pri-sadeto. Narodni svet Slovencev, Ilrva-iov in Srbov zato maršala nujno prosi: 1. da lastno umikanje čim bolj zadržuje; 2. da slovenske čete kolikor-mogote odpravi v prostor Ljubljane, ostala jugoslovanske in slovanske čete pa p oti Zagrebu, Karlovcu in Reki; 3. avstrijske in ogrske čete naj se odpravijo preko Beljaka, Celovca v njih domovino; i. vse nazaj odposlane jugoslovansko čete naj se obrnejo na ljubljanskega poveljnika maršala Istvano-viča. O odredbah iti vsakočasnem položaju prosimo naznanila. — Kaj mislite, da se je maršal kaj zmenil za to? Izjavil je, da on ne pozna nobenega Narodnega veta, temveč'samo avstrijsko vrhovno vojno vodstvo. Upamo, da je ta prevzetnost generala že minula.
?rtenta narekuje Avstro-Ogrski trde ogoje. Dolg odgovor je poslala ententa avs'ro-ogrskemu vrhovnemu vojnemu vodslvu in naštela vsd polno pogojev. Pred vsem . polno demobili-zaeijo, le 20 divizij sme ohraniti, ententa '"'.oj zasede oz .r.lir in sicer, polovico Tirols' ?, Gori?,! > ji. Primorsko ter polr ir • 'Ci.liv4jsk dh Opafije in Dal-mac ■, . 1 M- uti orodje .mora ootati 4i
na mestu. Železnice smejo vzeti po celi Avstriji v svojo oblast. Poleg tega zahtevajo velik del avstro-ogrske vojne mornarice. — Ker je v teh trdih pogojih znatno prizadeta tudi. Jugoslavija, zato se je Narodno veče v Zagrebu takoj obrnilo na vlade ententinili držav s sledečim sporočilom:
Predsedstvo Narodnega veča jedin-stvenega naroda SHS., ki živi na teritoriju bivše avstro-ogrske monarhije, je izjavilo v manifestu od 19. oktobra 1918, da proglaša neodvisno državo SHS. na tem teritoriju in s tem pretrgalo vse vezi z avstro-ogrsko monarhijo in s habsburško dinastijo. To izjavo je v svoji seji dne 20. oktobra ponovil tudi hrvatski sabor kakor predstavitelj enega dela jugoslovanskega naroda v bivši avstrijsko-ogrski monarhiji. Tej seji je prisostvoval tudi osrednji odbor Narodnega veča v Zagrebu, ki je vrhovna eksekutiva za jugoslovanske pokrajine bivše avstrijske-ogrske monarhije. Nadalje je Narodno veče sporočilo vladi Zedinjenih držav Severne Amerike, Francije, Anglije, Italije, Srbije, jugoslovanskemu odboru v Švici, da država SHS. (Jugoslavija) stopa v eno državo s Srbijo in Črnogoro, katera država naj se po našem načelu preuredi tako, da se bo raztezala po celem etnografičnem teritoriju naroda SHS. Z isto noto je bilo priobčeno tudi to, da se ne nahajamo v vojnem stanju z aliiranimi državami, ampak da jih smatramo kot prijateljske države, katero prijateljstvo postane močnejše radi tega, ker sta bili od pričetka vojske naši narodni državi Srbija in Črnagora najzvestejši zaveznici entente. Te činjeuice niso mogle biti znane entemnim oblastem, kadar so stavile pogoje za premirje avstro-ogrskemu vrhovnemu poveljstvu. Tudi ni bila ta činjenica znana, da se je vsa avstrijska-ogrska monarhija razdelila v nekoliko nezavisnih držav. Kot vrhovno zastopstvo naroda in države SHS. smatramo za svojo dolžnost, da obrnemo na to činjenico pozornost visokih ententnih vlasti in prosimo, da sc slednje na to ozirajo v tem zmislu, da se priznava pravica samoodločbe v popolnem obsegu besede in da se preneha s pogovori z uradnimi zastopniki bivše avstrijske-ogrske monarhije, ki ne obstoja več, in da se z okupiranjem enega dela našega narodnega teritorija ne ustvari prejudic proti popolnorau našemu narodnemu in državnemu ujedi-njenju. čast nam je sporočiti, da je mornarica bivše avstrijske - ogrske monarhije in vse obrežne utrdbe službeno predano oficljelnim zastopnikom Narodnega veča in da radi tega ne more bivša avstrijska-ogrska monarhija s to mornarico razpolagati. Končno priobčujemo, da smo že preje nego smo zvedeli za pogoje premirja, ki so se slavili bivši avstrijski-ogrski monarhiji in avstrijskemu vojnemu vrhovnemu poveljstvu, dali navodila jugoslovanskim četam, da idejo nasproti ententnim četam in da položijo orožje.
Praske v Trstu. V Trstu so hoteli postaviti tržaški Italijani neko vlado
in so Slovence popolnoma prezrli. Nato so se vršile po ulicah demonstracije proti Slovencem, prišlo je tudi do »po-padov, v katerih je bil ustreljen slovenski železniški uradnik Irgolič. Končno so se Italijani in Slovenci pobotali ter so bili tudi Slovenci sprejeti v vlado, ki je vzdržavala red toliko časa, dokler niso Italijani zasedli Trsta.
Sprejem Italijanov v Trstu. Italijansko brodovje ki je prispelu v Trst 3. novembra ob pol 5. uri popoldne, je začelo izkrcavati italijansko vojaštvo, ki bo štelo skupaj do 7000 miti berza-Ijerjev. Poveljnik itaL čet je general Carlo Pezitti di Roseto, Pri sprejemu so delali Italijanom častno stražo: oude-lek jugoslovanske mornarice pod jugoslovansko zastavo, oddelek srbskih ujetnikov pod srbsko zastavo, oddelek italijanskih ujetnikov ter tržaška narodna garda. Prvi sprejem se je vršil na namestništvu. Župan dr. Valerio je pozdravil italijansko vojsko in Italijo, nakar se mu je zahvalil italijanski poveljnik. V imenu italijanske socialuo-demokratičue stranike je pozdravil Italijane dr. Puecher, uakar je govoril dr. Rybar v imenu Narodnega sveta SHS. kot zastopnik naroda in vseh njegovih vojnih enot. Zahvalil se je za hitro intervencijo, ki je bila potrebna za vzdržavanje miru in reda. Na dr. Rybarev pozdrav je odgovarjal italijanski poveljnik, da ga veseli, da je našel v Trstu tako patrijotično in edino prebivalstvo in upa, da bo ostalo še naualje tako, da ga ne bodo motile politične strasti in boji. Italijane je pozdravil tudi zastopnik češko-slovaškega vojaštva v Trstu.
Občevanje italijanske z jugoslovansko mornarico je zelo prijazno. Tudi napram slovenskemu prebivalstvu se italijansko vojaštvo lepo obnaša. Italijanski vojaki soglasno izjavljajo, da so prišli v Trst samo, da napravijo mir in red.
Belgrad so zasedli Srbi. Čez Dona vo niso šli.
Nemški Čehi so tudi ustanovili svojo samostojno vlado. Če l>o pa če-ško-slovaška vlada to priznala, je pa drugo vprašanje.
Cesar Viljem II. pobegnil. Ker je voditelj socialne demokracije Scheide-mann od nemškega «kanclerja odločno zahteval, naj Viljeiji II. odstopi, se je nemški cesar Viljem odpeljal k Hin-denburgu v glavni stan nemške armade. Hindenburg še vedno hujska na nadaljevanje vojske in pravi, da bo nemška domovina klubovala vsem nevarnostim.
Domače novice.
Ljubljanske manifestacije v torek, dne 29. oktobra so bile morda najsijajnejše, kar se jih je doslej vršilo v Ljubljani. Kakih 60.000 ljudi, se je premikalo od jutra do poldneva po ljubljanskih ulicah, večina v dolgem, veličastnem sprevodu, ostali pa so ob strani gledali in pozdravljali ta sprevod. Raz vse ljubljanske hiše — tudi nemške — so visele slovenske trobor nice. Sprevod so otvoril:. Orli in Sokoli na konjih, za temi je sledilo 27 bogato okrašenih vozov iz ljubljanske okolice. Za njimi je korakala šolska mladina v strneuih osmerostopili. Vo-
dile so jih učiteljske moči; učiteljice, šolski voditelj, med njimi šolske sestre m usmii|enke. (Nepregledne vrste. Vse v najvzornejšem redu. Za ii)iini jata banderc/ dijakov Jugoslovanske dijaške zveze. La banderji organizirani profesorski zbor in za njim dolga vrsta srednješolskega aijaštva. La di|aštvom uradništvo. Ud prvih zastopnikov deželne vlade, okrajnega glavarstva, do vseh bivših cesarskih in ne-cesarskih uradov. Najbolj številno je zastopana sodnija. V znak demokratične dobe sledi tej skupini Zadruga ljubljanskih in okoliških čevljarjev, Za njimi zopet mladež. Nad vrstami številni napisi, bledi dolga vrsta jugoslovanskih železničarjev, na čelu jim žeiezničarska godba z zidanega mosta. — Nato pestra vrsta naših žena in deklet v narodnih nošah, za njimi godba iz Domžal. Za Sokoli prihaja nepregledna vrsta slovenskega vojaštva. Ganljivo je buo videti invalide, ki so oprti na palice stopali v sprevodu, navdušenje in zavest, da so ravno oni največ pretrpeli za osvoboditev Jugoslovanov, jim ni dala počitka, da bi se odtegnili sprevodu. V sprevodu so bili zastopani tudi ruski, srbski in italijanski vojni ujetniki. — Za njimi je sledila mogočna četa našiti vrlih Orlov. Potem socialnodemokratične strokovne organizacije, poštni uradniki in uradnice in potem krščanskosocialne organizacije s podobo dr. Krekovo na čelu. Sprevod se je ustavil pred deželnim dvorcem, kjer so govorili: ravnatelj Iv, Hribar v imenu Narodnega sveta, dr. I.ovro Pogačnik v imenu S. L. S., dr. Kar/ Triller v imenu deželnega odbora; nadporočnik dr. Ro-stohar je govoril v imenu vojaštva in s sabljo v stegujem desnici prisegel, da hoče slovensko vojaštvo samo še za svoj narod prelivati kri, nikakor pa ne več za tujce. Vsi navzoči vojaki so istotako potegnili sablje in bodala iz nožnic ter prisegli. V imenu 'socialnodemokratične stranke je govoril Kopač, v imenu Ljubljane župan dr. Ivan Tavčar in naposled najburneje pozdravljen naš priljubljeni ljubljanski knezo-škof dr. A. B. Jeglič. Nato je odšel sprevod proti Prešernovemu spomeniku, kjer je narodno ženstvo odložilo vse svoje zlato nakitje kot dar Narodnemu svetu. Mir se v Ljubljani ni prav nikjer rušil.
Manifestacije povodom ustanovitve Jugoslavije so se vršile tudi v drugih krajih slovenske domovine, kakor v Idriji, Sežani, v Kranju, na Jesenicah, v Kamniku, Radovljici, Bohinjski Bistrici, Šoštanju, na Bledu,
Narodna bramba se je ustanovila v Ljubljani, Idriji, r.a Vrhniki, pri Devici Mariji v Polju. v Črnučah, v Št. Vidu nad Ljubljano, v Komendi, v Kranju, na Bledu in še v mnogih dru-ih krajih. Opozarjamo naše ljudstvo, da ne aje orožja v roke otrokom in ljudem, ki se na orožje nič ne razumejo, ker se je pripetilo že dokaj nesreč in se jih bode še, če ljudje ne bodo dovolj oprezni.
Odsekom Narodne obrane. Ponovno opozarjamo, da se mora vsaka ustanovitev Narod, obrane na deželi naznaniti Osrednjemu odboru za Narodno obrano v Ljubljani. Istotam se dobivajo tudi natančnejša pojasnila, nakaznice za orožje itd. Naslov je: Osrednji odbor za Narodno obrano v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 2. pritličje, desno. — Osrednji odbor za Narodno obrano.
Narodnim obrambam na deželi. V odgovor na razna vprašanja in da preprečimo nespo-razumljenja, naglašamo ponovno, da naj se odbori za Narodno obrambo po deželi osnujejo v prvi vrsti s sodelovanjem in v sporazumu občinskih odborov in županstev ter da naj se naslonijo na obstoječa društva, to so gasilna, orlovska, sokolska društva. Pritegnejo naj se tudi orožniške postaje, ki imajo že tozadevna navodila.
Civilnemu prebivalstvu. Ker se med civilnim prebivalstvom skriva mnogo vojnih ubežnikov, katere Narodna obrana nujno potrebuje, bodo vojaške straže v kratkem ustavljale tudi sumljive civilne osebe. Zato opozarjamo civiliste, ki so v vojnoobveznih letih in so nujno potrebni v svojih poklicih, da si dado izstaviti tozadevne izkaznice. Ostali naj se dado uvrstiti v narodno stražo, od katere bodo dobili potrebne legitimacije.
Narodni svet orožnikom. Narodni svet v Ljubljani je odposlal orožnikom sledeči oglas: Vse orožništvo na Kranjskem je podrejeno
Narodnemu svetu v Ljubljani. — 2. Službeni jezik je slovenski, — 3, Slovenske barve na kapi so službeni znak. — 4. Orožništvo je slej ko prej dolžno vse jugoslovanske državljane in vse ljudi sploh pred nasilstvom ščititi in pospešiti ustanovitev krajevnih oddelkov narodnih straž, oziroma bramb. — 5. Orožriičilee napise je s samo slovenskimi nadomestiti, cesarske orle in znake odstraniti. — 6. Sicer ostanejo vsa službena navodila v veljavi in ravno-tako vsi dosedanji avstrijski zakoni, kar naj se takoj objavi prebivalstvu.
Ljubljanski vojaški poveljnik odstavljen. V četrtek, dne 31. oktobra je Narodni svei odstavil ljubljanskega vojaškega poveljnika generalnega majorja Uhereka, Posle vojaškega poveljnika je prevzel polkovnik Pour.
Mornarji iz Nemčije razoroženi v Ljubljani.
Na glavni kolodvor v Ljubljani so prispele nemške mornariške čete. Jugoslovansko vojaštvo jih je razorožilo in jim odvzelo veliko svile, municije in obilo drugega materijala. Pričakujejo še nadaljnjih nemških čet, da jih razorožijo.
Hrvaške čete v Ljubljani. Dne 31. oktobra zjutraj so se pripeljali s fronte v Ljubljano vojaki hrvaškega pešpolka št. 53 z godbo. Napravili so obhod po mestu. Uodba je igrala slovanske koračnice. Pred Prešernovim spomenikom, pred škofijo in pred deželnim dvorcem se je sprevod ustavil in je godba povsod zaigrala po eden do dva komada. Na Prešernov spomenik je splezal neki mornar in zasadil v Prešernovo roko narodno zastavico. Vojaki so nosili slovanske zastavice. Nato so šli v staro cukrarno, kjer so oprostili tam internirane češke vojake. Celo dopoldne so se vršile po Ljubljani velike . manifestacije. Manifestantje so raz magistrat sneli avstrijskega orla. Po celi Ljubljani se ču-jejo klici: Živela jugoslovanska reoublikal
Tujci beže. Bivši predsednik dež. sodišča v Ljubljani, Elsner, ter bivši namestnik bivšega policijskega šefa ljubljanskega dr, Skubl sta potem, ko so ju izpustili iz zapora, zaprosila pri Narodni vladi za potne liste, ki so jima bili •tudi dani. Oba uradnika sta odpotovala in nihče za njima ni niti solze prelil. Tudi tujerodni častniki odhajajo iz Ljubljane.
Češko-slovaška legija se je osnovala v Ljubljani.
Javni napisi v Ljubljani so postali vsi samoslovenski. Prav tako.
Zahvalna služba božja za osvoboditev Jugoslovanov se je vršila na Vseh svetnikov dan v ljubljanski stolnici. Službe božje se je udeležila tudi Narodna vlada.
Slovenske pridige ob pni 10. uri ob nedeljah in praznikih so bile vpeljane s 1. novembrom. Dosedaj so bile te pridige nemške.
V imenu zakona! Deželno sodišče ljubljansko je nmelo 31. oktobra 1918 sporno razpravo v pravni zp.devi Ignacija Demšarja proti nedo-letni Julijani Demšar. Senatu je predsedoval deželnosocni nadsvetnik dr. Oton Papsž, sodnika sta bila .deželnosodna svetnika Božidar Bežek in Fran Regally. Sporna zadeva se je končala z razsodbo, ki je bila takoj proglašena. Proglašena je bila »v imenu zakona« in je to prva razsodba ljubljanskega deželnega sodišča, ki ie bila izrečena s tem začetkom. Doslej so se izrekale sodbe v imenu Njegovega Veličanstva ccsarja.
Uradni list za Kranjsko »Laibacher Zeitung«, ki je doslej izhajal v nemškem jeziku, je 31. oktobra 1918 prvič izšel v slovenskem jeziku.
»Resnice« in »Novic« ni več. Z dnem 31. oktobra sta prenehala izhajati dnevnik >-No-vice« in pa tednik »Resnica«.
Prepoved žganih pijač. Narodna vlada SHS. je izdala zelo ostro naredbo, s katero se od 3. novembra dalje najstrožje prepoveduje točenje žganih pijač. Gostilničarji, ki bodo iztočili le kapljico žganih pijač, bodo kar najstrožje kaznovani. Ta prepoved velja za vse slovensko ozemlje.
Dar Narodnemu svetu. Tovarnar g. Karel Pollak ie podaril Narodnemu svetu 100.000 K. — Vinko Majdič, veleindustrijalec v Kranju, 50.000 K. — Ljubljanska Kreditna banka 10 tisoč kron.
Tatvin«,. Od raznih strani dobivamo poročila, da ljudje kradejo državno lastnino: živila, živino, prešiče, premog itd. Opozarjamo, da je
vsak odgovoren za vsako lastitev ar^uvnegг imetje ler da se oo proti vsaKemu posiopaio z vso strogostjo, Vsait državljan je v svojem^ poštenju doizan skrbeti, da se čimprej uame vsaKo brezvlaaje. — Urideino predsiojništvo za kmetijstvo; poverjenik prelat Aildrej ivaian i. x,
Iz ouuora Kranjske aezeme KasusKe zveze. Odbor ivranisiW gasilske zveze je v svoji seji dne 31. oktobra t. 1. sprejel soglasno nastopne predloge: 1. Kranjska deželna yasusKa zveza stavija svoje moči na razpoiajjo l\urounemu veču v La^vehu. oziroma INarounemu svetu v Ljubljani. '&. Kranjska uežeina gasilska zveza poziva vsa včian|ena gasuna društva, naj po vseli svojih iuoceft podpirajo deio Narodne obrane. La svojega zastopnika v oaboru Narodne obrane izvoli poslovodjo Fr. Lavtižarja. 3, Udbor Kranjske deželne gasilske zveze je pripravljen stopiti v stik z odborom Slovenske de-želne gasilske zveze v svrho skupnega, složnega in enotnega delovanja na polju gasilstva. Poslovodja t'ran Lavližar se pooblašča, da vse potrebne priprave takoj dogovori s poslovodjem Jtiovenske dežeine gasitsKe zveze Fr, Bar-ietom. 4. lJcželni odbor kranjski, oziroma Narodna vlada se nujno naprosi, naj z ozirom na negotove denarne razmere, dogovorno z oue-ma deželnima gasilskima zvezama takoj razdeli deželni gasilski zaklad med vsa slovenska gasilna društva, da popiačaio svoie dolgove.
Umrla je v Radovljici g. Malka Justin, roj. Bulovec, oožalje cenjeni rodbini.
Nemškutarslfi orožnik ustreli! družinskega očeta. Na dan narodnega praznika je v Zužem-perku orožniški siražmojster Kandutsch ustrelil rodbinskega očeta Matijo Mervarja iz Vipave, ker je bil zaradi ženine bolezni ostal dva dni črez dopust doma. V es okraj je razburjen in posledice bi bile nedogledne, če se morilec ne kaznuje. — Narodna WaJa je ukazala orožnika takoj aretirati.
Ogenj v domobranski vojašnici. V soboto zvečer je zažgal mažarski vojak neki avtomobil na dvorišču domobranske vojašnice. Pričei je goreti bencin in karbid, a v nevarnosti je bilo 60 avtomobilov, ki so stali eden kraj drugega. Po napornem delu, odlikoval se je posebno načelnik gasilnega društva g. Türk, se je posrečilo ogen/ pogasiti. Po Ljubljani so se kot po navadi širile zopet pretirane vesti, da je v nevarnosti municija, ki je pa v domobranski vojašnici sploh' ni. Poškodovani so bili 4 avtomobili; vsi drugi avtomobili so nedotaknjeni, Mažar, ki je zažgal avtomobil, je ušel.
Smrtna nesreča. Na Vseh svetnikov dan ob četrt na 7. uro zvečer je nekdo ustrelil v Kolodvorski ulici v Ljubljani ponesreči z revolverjem, s katerim se je igral, 20-letno služkinjo Marijo Sirk. Nesreča se je zgodila pred gostilno »Pri angelu«. Prepeljali so jo v mrtvašnico k sv. Krištofu.
Nesreča z orožjem. Mizar Kranjske stav-binske družbe Josip Novšek, stanujoč v Rožni dolini, je prišel na Vernih duš dan zjutraj ob 3. s samokresom domov. Imenovani ima samo eno roko. Vsled neepreznega ravnanja s samokresom se mu je samokres sprožil ter je krogla prodrla 13-letnemu sinu Jožefu srce in je bil na mestu mrlev, drugi triletni sinček pa je ranjen v desno roko.
Razne vesli.
»Viribus Unitis« potopljen, — Poveljnik jugoslovanskega brodovja mrtev. 1. novembra se je v Pulju potopil vojni parnik »Viribus Unitis«. Dva italijanska častnika sta z aero-planom pristala v Istri in potem odšla peš V Pulj. Položila sta mine pod »Viribus Unitis«, ki se je kmalu nato potopil. Mornarji so se večinoma rešili. Vendar jih nekaj pogrešajo. Mrtev je tudi poveljnik jugoslovanskega brodovja Janko pl. Vukovič, Član Narodnega veča dr. Čok je zaslišal italijanska častnika, ki sta izjavila, da nista vedela o premirju in o tem, da je prešlo brodovje v jugoslovansko posest. Mine so bile položene tudi drugod, vendar ni verjetno, da bi tudi te mine položila omenjena italijanska častnika. Ladja »Budapest« ie precej poškodovana, vendar jo bodo rešili. V zrak je zletelo tudi neko municijsko skladišče.
Zeleni kadri strašijo po Hrvaškem- Posebno v Slavoniji požigajo in plenijo ter napadajo vlake, Pravijo, da so to samo dobro
»boroženi dezerterji, najbrže pa so po vecuu * zraven vojaki bivše avstrijske-ogrske armade, ki so jo Srbi potisnili iz zasedenih krajev, Narodno veče se zelo trudi, da bi napravilo red, in res se mu je to že precej posrečilo.
Nad 10.000 oseb je obolelo za špansko boleznijo na Reki.
Najbolj prometne ceste svata. Okoli nekega cestnega ogla v Londonu gre vsak dan v tednu pol milijona ljudi in 50,000 voz in vozičkov; čez Operni trg v Parizu pa 450.000, oziroma 63.000. Najbolj obljudena cesta v Newyorku je Broadway, po njem gre vsak dan skoro pol milijona ljudi; če pa računamo še one v tramvajih, vozovih itd., pa 700.000, — Tudi čez glavni trg v Madridu na Španskem jih gre na dan povprečno 360.000. Po 300.000 jih naštejemo na Friderikovi cesti v Berlinu in pa na takozvanem Vladimirskem prospektu v Petrogradu; 270.000 na dunajskem Grabnu. Za primero teh velikanskih številk omenimo, da šteje Kranjska pol milijona ljudi, Ljubljana 50 tisoč, Trst pa 230.000. Torej jih gre po new-yorški glavni cesti na dan trikrat tolikq kot ima Trst vseh ljudi, okoli onega ogla v Londonu pa toliko kot šteje vsa Kranjska, po Opernem trgu v Parizu pa samo voz več kakor ima Ljubljana prebivalcev itd.
Prisege jugoslovanskih vojakov.
Prisegam in se rotim pri Bogu Vsemogočnem in svoji časti, da hočem zvesto in z vso svojo dušo, z vsem svojim, srfcem, z vso voljo služiti vladi Narodnega eveta Slovencev, Hrvatov in Srbov, kot ljudski in zakoniti oblasti. Prisegam sebi in svojim dragim, svoii deci in svojim roditeljem, da hočeir odredbe Narodnega sveta Slovencev, Hrvatov in Srbov brezpogojno, povsod, v vsakem času izvrševati in da hočem biti pokoren ukazu predpostavljenih zapovednikov in vsem narodnim postavam in zakonom za napredek, edinstvo, svobodo in moč.
Tako hočeni in v to mi pomagaj Bogi
Dopisi.
Iz Loma. Španska bolezen j^. prišla iz Tržiča tudi k nam, obiskala par hiš, a se zopet vrnila nazaj; ni ji^ bil všeč sveži, planinski zrak. Tako v naši župniji že osmi mesec ni niti enega mrliči. Dober. zrak, rod krepak! In ker jih ni doma, hodi g. župnik pomagat mrliče pokopavat v pol ure oddaljeni Tržič, kjer jih imajo^ dan za dnem. — Dne 15. okt., na god sv. Terezije, smo imeli celodnevno češčenje sv. Rešnjega Telesa. Nekaj novega je bilo ta dan to, da so dopoldne in popoldne peli pevci na koru pesmi v čast presv .Reš-njemu Telesu in je petje spremljal z orglami domači g. župnik. Prav je to. Z lepo pesmijo in orglanjem se še posebno daje čast Bogu, pa tudi vernike vzpodbuja k pobožni molitvi. Tudi sicer naše pevke vztrajno in lepo prepevajo na koru pri službi božji; ie škoda, da ni organista, ker je tudi pri vojakih. Dobro bi bilo, kakor se je nekdo izrazil, da bi gospod župnik mogel biti obenem pred oltarjem in na koru.
Iz kočevskega okraja. Minuli teden so od-tajali iz naših obmejnih krajev vse boljše mo-,ke moči v slavonske šume. Naša zemlja pa .irani v sebi neizrabljeno prirodno bogastvo: premog, obširne gozdove, silne vodne moči reke Čabranke. Pridi, Jugoslavija, in osreči jvojef — Španska bolezen v celem kočevskem bkraju silno gospodari z dobroto, da krajem, ki se nahajajo v višini, še precej prizanaša s smrtnimi slučaji. Kočevarje, med drugimi one na Travi in Dragi, je vest o Jugoslaviji grozno ootrla. Nekateri pričakujejo, da jih pride sam laški kralj odrešit, drugi se pa tolažijo, da v Jugoslaviji vsaj kruha ne bo manjkalo, tretji ,pa na skrivnem pripravljajo — kovčeke. — Loški potok se je 29. t. mes. odet svečano s slovenskimi trobojnicanii. Nekateri govorilo, da bi se ustanovila Narodna straža. — Le kviškul 61
Planina pri Vipavi. (Najboljših eden.) Dne 23. oktobra 1918 je umrl v bolnišnici v Ljubljani 24-letni mladenič, vojni invalid Jožef Marc, sin ugledne, krščanske in narodne družine v Kobolih št. 10-. Šel je v vojno 1. 1914. Vsa štiri leta so bila za njega pravi križe v pot: dvakrat ranjen, šestkrat operiran, nazadnje so mu odvzeli desno nogo. Bil je jako nadarjen in se je priučil v vojnih vseh avstrijskih jezikov za silo, tudi mažaršžine in italijanščine. Vedno vnet Slovenec se je neznansko veselil že ugotovljene Jugoslavije. Sedaj ga pa ni več! Žalujoča družina Marc je poslala namesto venca na njegov groh v slovenski stoliei 300 K za vojne invalide Kranjske dežele.
Iz Osilnice ob Kolpi. V četrtek, 24. okt., je imel naš za ljudski blagor prezaslužni poslanec Skuli v Osilnici prijateljski sestanek s svojimi volilci, kolikor jih je bilo ob prihodu v kratkem času mogoče obvestiti. Poslušalci (okrog 40 volilcev) so pazno sledili izvajanjem svojega priljubljenega poslanca. Kako blagodejno deluje na nas izmučene in potrte veselo oznanilo o dobi, ki nam prihaja z naglimi koraki nasproti. Jugoslavija bode razbila kočevskim gospodom različna očala, s katerimi so nam merili pravico.
Podgraje pri Ilirski Bistrici. V mesecu oktobru smo ustanovili dve društvi za ljudsko korist: Izobraževalno društvo in Društvo udov c. kr. kmetijske družbe kranjske. Izobraževalno društvo šteje 100 članov. Dva sta vplačala ustanovnino po 100 K. Zanimanje za. knjige je v resnici veliko. Želimo, da se tudi moška mladina vpiše. Diuštvo udov c. kr. kmetijske družbe kranjske je razdelilo med ude 180 kg mila, 400 kg cikorije, 300 kg klajnega apna in 5000 kg semenske pšenice. Ljudje so gospodarske izobrazbe tudi potrebni. Obe društvi hočeta za to delovati. Upamo, da kmalu zarja miru zasveti in potem hočemo še bolj delovati. Pozdravljeni vsi člani novih društev!
Iz Blagovice, Umrl je tu v Podsmrečju dne 25. oktobra Vincenc, Bergant v starosti 25 let. Prišel je na dopust, in ie podlegel pred enim tednom za špansko boleznijo, ki jo je. prinesel že z bojišča, in se^,je ves čas nahajal že od začetka na fronti. Bodi mu lahka domača zemlja, njegovi rodbijni pa naše sožalje!
Vojaško pismo.
Piše Stanko Bor.
Huda.
Šti smo nazaj, nazaj, nazaj, dan in noč nazaj, neprestano nazaj, vedno hitreje nazaj, skoro brez odmora, brez spanja nazaj, vedno nazaj, nazaj, nazaj. Kdor je omagal, je ostal; kdor je sedel, da se odpočije, se ni več vrnil; kdor je zaspal v cestnem jarku, tega so prebudile čete, ki so nas zasledovale, ki nam niso dale miru ni ponoči ni podnevi, ki so nam bile neprestano za petami. Skozi izumrle vasi smo šli — v njih je pokala naša municija, ki so jo zažgali, da ne pade nepoškodovana v tuje roke; po razhojenih cestah smo šli — v blatu preko členka je ležala razpadajoča mrhovina, v obcestnih jarkih je ležala, na vsak korak si jo videl; konje, ki so crkavali, pa niso mogli crkniti, si videl, pa nisi smel izpaliti zadnjih patron v nje; vozove brez koles, tovore, tor-nistre, puške, telefonske priprave — križkraž je ležalo vse; hiteli smo mimo podzemeljskih utrdb, da jim nismo videli para, poleg njih dolga pokopališča z nebrej križi; hiteli smo mimo opustošenih polj, mimo porušenih vasi, mimo požganih hiš; hiteli nazaj, nazaj, nazaj in prišli sedmi dan v Načvo.
Bogata je Načva. Koliko vojaštva je bilo v njej, dolge mesece so bili v njej in vendar niso mogli pojesti vsega njenega bogastva. Ko smo prišli, smo odpirali oči in se čudili, da se sprehajajo tu še prašiči po vrtovih, da brska kuretina po dvoriščih. V vaseh, ki smo jih do-zdaj prehodili, ni bilo' sledu več o prašičih in kuretini.
In po dolgem tednu dirkanja ko za stavo in skoro brez oddiha, so nam dovolili daljši odmor, nakupili prašičev in kuretine in nas hoteli po dolgih tednih zopet enkrat nasititi. Vsi predpogoji so bili da^ri — le ako nas zasledovalci predčasno ne izvojiajo.
Gospodinja bogate hiše nam je znesla klor. pi in stole na vrt, posedli smo, prisluškovali, kako je cvrčalo v kuhinji, gledali, s kako naslado so kurili ljudje ognje pri stotnijah in s kakimi opombami spremljali kose svinjine, ki so romali v kotle. Razpoloženje ko v taboriščih mirnega časa je prevzelo večino navzočih.
Bataljonski poveljnik mi je ravno na dol-, go in široko pridigal, ker sem baje premalo strogo nastopal in je preveč ljudi omagalo in zaostalo. Odgovoril sem, da sem sam komaj premikal noge, da ni dosti manjkalo, da nisem sam omagal, da torej nikakor nisem mogel vzeti vseh, ki so omagali, na svoje rame in jih prinesti sem. Preveč sem rekel in nerodno sem rekel. Na čelu, ki ga je zgubančil, sem spoznal, kak odgovor dobim.
Ali predno mi je odgovoril, je počila za oglom puška, svinčenka je švistnila ined nami in odsvrčala proti stotnijam. Prosim vas, v to taboriščno razpoloženje, med toliko mit-nih ljudi, ki so se veselili, da po dolgem času zopet enkrat potolažijo želodec s toplim zalo-žajem, med nas je nekdo izpalil puško! Izpalil puško, ko je bilo tako strogo prepovedano streljali, da nas ne izvohajo zasledovalci in nam ne preprečijo mirne večerje! In pok in sršanje svinčenke — to je bila naša puška!
Ko besen je planil bataljonski poveljnik pokonci, zgrabil mojo palico, s katero sem se igral, pričakovaje njegovega odgovora, mi jo iztrgal iz rok in planil v smer, kjer je počila puška. Sledili smo mu. In na hišnem oglu se nam je nudil kaj čuden prizor: Ko na strelišču predpisano razkoračen je stal, domobranci; dalmatinskega polka, držal v predpisani leg^ pivško, iz katere je ravnokar poslal, sviačenko. med nas, gledal na precej rejenega prašiča na tem koncu vrta, ki ga je malo obstrelil, in oči-vidno čakal, da mu pride zopet na strel. Zadovoljen nasmeh mu je krožil okoli ustaic..
Pogledal sem stotniki in mislil, da skoči vsak hip iz kože. Vendar se je premagal, nam poniignii, stekel okoli kašče, in — v prihodnjih hipih je zavihtel gorjačo in jo neusmiljeno spustil na glavo nič hudega slutečega domobranca.
Ko blisk naglo se je domobranec obrnil in pripravil puško. Ali ko je videl pred seboj stotnika, jo je naglo povesil.
»Ti, ti.. .'< Stotnik ni mogel s pravo besedo na dan, tako je vrelo v njeni.
»Nikdar več, nikdar več!« je zajecal domobranec.	.	л
»Oo, nikdar več!« Stotnik je naenkrat svoj glas spremenil, na obrazu sem mu videl, da mu je šiniia posebna misel v glavo. »Snemi tof-nistro z ram!« je rekel mirno.
Domobranec je ubogal.
»Odveži lopatico!«
Domobranec je ubogal.
»In sedaj!« — stotnik je zvišal glas ■— »sedaj boš za kaaen kopal svoj lastni grob! Brezvestnež ti! Ne samo da bi lahko ubil en.e-ga izmed nas ali enega pri stotniji, sovražnika opozoriš na nas in . .. in ... kopaj!«
Milost, gospod stotnik! Tri dni nisem imel ničesar v ustih, pa sem mislil..
»Kopaj!«
»Gospod stotnik, pet dni nisem niiesar zavžil...«
»Kopaj!«-
»Teden dni, dolgi teden nisem jedel, gospod stotnik.. .«
»Ali boš kopal, ali r.e? Gospod poročnik, v tvojo stotnijo je bila namerjena krogla, tvoji ljudje izvršijo kazen. Podčastnik in dvanajst mož takoj sem, da ustrele tega brezvestneža!« S tako odločnostjo in resnobo je rekel stotnik tc besede, da smo že mi dvomili, da bi mogla biti samo šala. Poročnik štirinajste je salutiral in odšel.
Domobrancu je padla lopatica iz rok, po-bledel je in obupno pogledal na nas k® za pomoč.
»Kopaj!«
»Gospod stotnik, gospod stotnik,« je .jecljal, »deset dni nobene menaže . . .<
»Ali boš kopal?«
»Gospod...«
»Lopatico v reke! Kopaj! Ali misliš, da so zato povalja, da jih nihče ne uboga? Ali misliš, da sc kazni samo za strašilo? Boš kopal ali ne?« Stotnik ie govoril neizprosne in raz-
jarjeno in ga gledal tako grozeče, da se je nehote sklonil in prijel lopatico.
»Žuri se! Podčastnik in dvanajst mož pride takoj! In če ti je prijetno ležati, da te pokriva samo trava — pa ne kopaj. Mi nimamo časa, da bi ti kopali grob.«
Domobranec se je stresel, si otrl pot, ki mu je vstajal na čelu, se zravnal in stopil odločno pred stotnika.
»Gospod stotnik, štirinajst dni nisem ...«
»Kopaj! Vseeno mi je! Streljal si, dasi si vedel, da je najstrožje prepovedano! Zdaj je vse opravičevanje prepozno.«
»Gos—gospod ..,«
»Kopaj!« je zavpil nestrpno stotnik.
Domobranec si je vdrugič obrisal pot s čela, še enkrat pogledal stotniku v obraz, pa videl na njem tako neizprosnost in grožnjo, da se je sklonil in zasadil lopatico v zemljo.
»Primi, Bože, dušo mojo ...« je vzdihnil tako milo in pogledal tako pobožno proti nebu, da smo vsi mislili, da je že dovolj prestal za svoj strel.
Ali stotnik je stat grozeče in neizprosno ob njem, ni ena poteza na obrazu ni kazala, da misli popustiti. Vsak hip se je ozrl ubogi domobranec vanj — ali vselej je naglo pobesil pogled in vrgel plast zemlje z lopatico, ali jo zasadil v zemljo. Njegov nemir je burno rastel, potne srage so se naglo množile na čelu, ves se je tresel. Smilil se mi je in bal sem se, da
fa privede stotnikov?, neizprosnost predaleč, ogledovali smo nestrpno stotnika, pogledi so govorili, da je dovolj — pa nas ni hotel videti, ne razumeti, z očmi ni trenil, in za las ni popustil.
Tedaj je prikorakala izza kašče dvanaj-storica s poročnikom in podčastnikom. V divjem strahu je odvrgel domobranec lopatico, planil k stotniku, padel na kolena in dvignil roke: »Gospod stotnik, tri tedne,- tri dolge tedne nisem jedel...«
% potnikovem obrazu sera opazil spremembo lil se oddahnil. Na pol se je obrnil k dvanaistpr^ci, menda sam ni mogel več vzdržati sirovega in neizprosnega izraza. Ali predno mu ie odgovoril, je pristopila gospodinja.
»j(^flsppd. stotnik, ysmilite se ga! Saj lahko katera stotnija kupi obstrelienega prašiča!«
»Odpuščanja jo prosi, ker si ji obstrelil prašiča ia zagrmel stotnik,
O, kako rad je storil, ln še stotniku se je hotel na kolenih — kakor je bil — zahvaliti.
»Da, si med nas vstrelil, da si streljal, dasi veij, kako ie prepovedano, zato si bil dovolj kaznovan. Ali še enkrat, poskusi še enkrat..«
»Nikdar več, nikdar več! In če bi umiral od glada, nikdar več!« In zgrabil je lopatico in puško in tornistro,- pritisnil vse skupaj z obema lokama k prsim in jo udri z vrta ko da se odpira zemlja za njim. Ne da bi se ozrl na nas je preplezal plot in izginil proti drugemu koncu vasi.
»Ta je bila pa huda!« je rekel nekdo.
»Mene je zanimalo, do koliko bi prignal, da ni jedel. Tako tri mesece bi dosegel, mislim!«
»Prehuda je bila!« .
»Ta ne strelja vdrugo!« je rekel stotnik iadovoljep.
V tistem hipu je počila v smeri, v katero jc izginil domobranec, puška. Mislili smo, da skoči stotnik iz kože.
»Ne bi rekel dvakrat, da ni isti I« je rekel nekdo.
Stotnik je bil zelen od jeze,
Gospodarski del.
Gospodarska obvestila.
Kmetovalci, po konje!
Skozi Kranjsko gre sedaj približno 150.000 vojaških konj. Ker take množine ni mogoče skupno prehraniti, vse kmetovalce nujno pozivamo, da se takoj zglaše v topniški vojašnici na Dunajski costj. v Ljubljani, in sicer v po veljniški pisarni (urad za oddajo konj},
kjer lahko dobijo poljubno število konj proti reverzu, da so konje res prejeli. Za gotovo je pričakovati,« da bodo ti-sli konji pozneje ostali za malo ceno kmetom. Kmetovalci, požurite se, da ne bodo konji brez potrebe poginjali!
Prodaja vojaških konj. Ker so se zadnji čas izvršile nepravilne kupne pogodbe eraričnih konj, se naznanja sledeče: Privatne osebe smejo erarične konje kupovati le potom za to pooblaščenih poveljstev. Za sedaj se konji prodajajo vsak dan od 8. do 12, ure dopoldne v Nu-šakovi vojašnici v Trnovem v Ljubljani. Konji imajo na levem prednjem plečetu žgalno znamenje »S«. Vsak kupec dobi legitimacijo z natančnim popisom kupljenega konja, Kupec se mora obenem zavezati, da bode dal konja ?ia zahtevo vojaški oblasti na razpolago, ako ga bo ista začasno potrebovala. Po slovenski državi ima pravico prodajati konje ritmojster Teuber. Vse do sedaj brez vednosti oblasti sklenjene kupne pogodbe eraričnih konj so neveljavne. Taki kupci morajo konje nemudoma oddati v Nušakovi vojašnici v Trnovem v Ljubljani. Kdor bi nepravno kupčijo prikrival, bo od naše vojaške oblasti strogo kaznovan. Isto velja tudi za vse nepravilno sklenjene kupčije drugih eraričnih predmetov. — Narodna vlada SHS. v Ljubljani.	*
Oddaja konj. Z umikajočimi se četami pride v deželo brez števila konj. Ker krmil zia take množice ni mogoče na enem kraju zbrati, čuje-mo, da bodo konji na razpolago občinstvu, posebno kmetovalcem. Druge konje, slabejše, bo armada polagoma poklala, ker drugega mesa itak ne bo zadostovalo 7.Q prehrano.
Razglas. Narodna vlada SHS. je izročila prehranjevalne posle uradu za prehranjevanje in preskrbo vanje z živili, kurivom, obleko, usnjem in obutvijo. Ta urad, ki je pričel danes poslovati, ima pravico rekvirirati živila in druge gospodinjske potrebščine, uravnati preskr-bovanje ter izdajati potrebne ukaze in izvršilne predpise. Dosedanji predpisi o prehranjevanju in preskrbovanju ostanejo do preklica v moči. — V Ljubljani, drie 1. povembra 1918. — Narodna vlada SHS. Poverjenik oddelka za prehrano: Dr. Ivan Tavčar s. r.
Mnogi poljedelci imajo namočeno sadje, katerega ne smejo kuhati, ker niso še dobili tozadevnega dovoljenja. 'Tega dovotjenja ni treba čakati, ampak naj takoj kuhajo namočeno sadje.
Žitni zavod bo obstojal še nadalje, vendar s to spremembo, da privzame, v svoje področje še ostale dele Slovenije in da ne bo več podrejen Dunaju, ampak bo sprejemal navodila od Narodne vlade, oziroma od Narodnega veča. Žito, ki ga prevzemajo komisijonarji žitnega zavoda, se torej porabi izključno za aprovizacijo slovenski'! dežel. Mi stavimo svoje upanje na Hrvatske, katera edina nam more uspešno pomagati z žitom. Za te dni, ali pa tudi morda гџ teh par tednov, da se razmere urede in da bo na razpolago dovolj prometnih sredstev, pa se bomo morali sami vzdrževati. Zato apeliramo v teh velikih dneh na vse kmetovalce Kranjske dežele, zlasti pa še na našo Dolenjsko, ki je dosedaj nekoliko zaostala z oddajo žita, o kateri pa smo prepričani, da bo hotela tudi vnaprej obdržati znani sloves gostoljubja, katerega bo izkazala sedaj vsemu slovenskemu prebivalstvu,
Zatiranje konjskih garij. Kmalu po pri-četku vojne so se razSirile garje med konii zelo močno ter je zahtevala bolezen strogih veterinarnih odredb kakor od vojaških tako tudi od civilnih oblasti. Tudi poljedelsko ministrstvo je pogosto neposredno vplivalo na to zatiranje. V tozadevnih odlokih sc je poudarjalo, da je pri zatiranju konjskih garij največje važnosti takojšnje spoznanje bolezni, takojšnje naznanilo in takojšnje zdravljenje po živino-zdravniku; razen tega je potreba okužene hleve in hlevsko orodje primerno očistiti in razkužiti. — Zastran oddaje za vojaštvo nesposobnih konj v civilno porabo naročile so se sporazumno z vojaško upravo raznovrstne veterinariio-poKcijske odredbe, pred vsem pa se je poudarjalo. «!a je treba take konte po sprejemu v civilno porabo neprenehoma naa-' zorovati Da bi se te odredbe izvrševale, naročite se ie uradnim živinozdranikom, pri vsa-
ki priliki dajati posestnikom navodila in nasvete o zdravljenju konjskih garij. Vendar se do sedaj ni posrečilo te nalezljive bolezni za-treti, vsled česar je tudi nadalje potrebno tei bolezni posvečati posebno pozornost. Da bodo imele oblastvene odredbe zadostni uspeh, treba je, da posestniki konj s popolnim raz* umevanjem sodelujejo, kar se do sedaj ni vedno zgodilo. V splošno korist je torej neobhodno potrebno, da posamezni posestniki na svojo konje posebno skrbno pazijo ter kakor hitro zapazijo sumljve znake garij (srbečico, ola mesta na koži, traKce). to takoj naznanijo, a se zamore pričeti zdraviti s pomočjo živi-nozdravnika.
Vino ceneje. Deželna zveza gostilničarskih zadrug je imela 30. oktobra v Ljubljani sestanek, na katerem so sklenili, da z ozirom na poročila iz vinorodnih dežel o silnem padanju vinskih cen ter z ozirom na to, da je še veliko starega vina v zalogi, da se letošnje novo vino ne plačuje draže kot po 3 K, v najboljšem slučaju po 4 krone 1 liter.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 41/40/0 brez kakega odbitka.
ШШ ше еШјШпј бо i. popoldne,
Gle) Inserat!
Zdravstvo.
Nova ali španska bolezen.
Zgodovina španske bolezni.
Bolezen ni nova, le pozabljena je. Zadnji* krat je razsajala podobno kakor letos po vsem svetu v letih 1889 in 1890. Že v srednjem veku so tožili o ealezljivosti te bolezni in zgodovina nam kaže, da potuje ta bolezen po svetu približno vsakih 20 do 30 let. Potem pa zopet miruje. Morda straši le v tem ali onem kraju, ne širi se pa po celih deželah, ali morda celo po celih delili sveta.
In ker ljudje tekom 30 let na bolezen že kar pozabijo, ji navadno dajo vsakikrat, kadar zopet izbruhne, drugo ime. Največkrat jo ime-i nujejo po tisti deželi, kjer se je bolezen najprej začela. Letos se je začela na Španskem, odtod španska bolezen. Ko se ie leta 1843.
Sričela v Italiji, so jj Lahi nadeli ime »in-uenca«, kakor nazivamo še sedai to bolezen. Na Francoskem ji pravijo »gripa«. Rekli pa so tej bolezni tudi že »nalezljivi nahod« ali »španski, ruski, kitajski, italijanski katar ali nahod», po nekaterih krajih pa »nova ali moderna mrzlica«.
Vzrok španske bolezni.
Špansko bolezen povzročajo prav majhni črvički ali bakcili. Ne poznamo iih še natančno. Prvi jih je odkril neki Pfeiffer. Zato jih imenujemo Pfeiffer-jevi influenčni bakcili. O teh bakcilih velja kot o vsakem žitu. Kadar pride žito v dobro zemljo in je ugodno vreme, tedaj je zrna veliko, zrno je debelo in močno, Ravnotako tudi influenčni bakcili. Kadar pridejo zanje ugodne razmere, tedaj se namnoze in okrepe, da ne omagajo zlepa. Začno se širiti in širi«, pa njih moč ne opeša, dokler ne
obiščejo večine sveta. Sčasoma zopet usahnejo. Morda životarijo v kakem kraju, a da-*leč naprej ne morejo, ker prekmalu pridejo ob moč. Tako se vrste, rekel bi, slabe letine z dobrimi. Kakor smo-že omenili, je na vsakih 20 do 30 let ena dobra letina, ko influenčni bakcili v svoji množini in moči napadejo ves svet.
Španska bolezen je nalezljiva, to je člo-/ek jo dobi od človeka ali od stvari, ki ima v sebi ali na sebi influenčne bakcile. Pri človeku, ki je obolel na španski bolezni, ie posebno veliko bakcilov v njegovih pljunkih in izmečkih, pa tudi v silno majhnih vodenih kapljicah, ki jih bolnik diha iz sebe. Od bolnika se potem širijo bakcili po zraku dalje. Kako se pravzaprav širijo ti bakcili po zraku in ali žive samo v ljudeh ali tudi kje drugje, tega doktorji äe niso mogli natančno dognati, Gotovo je, da vreme ne vpliva veliko. Zakaj bolezen se širi enako poleti kakor pozimi in «nako v suhem kakor ob deževju.
Učinkovanje španskih bakcilov.
Na španski bolezni torej oboli, v čigar telo Bo se bodisi iz zraka ali iz bolnika ali iz kake stvari, ki so bile z bolnikom v dotiki, prikradli influenčni bakcili "ter jih njegova kri ne more pomoriti. Kri iina namreč v sebi hude strupe zoper bakcile, razen tega, kakor smo že večkrat omenili, takozvana bela telesca, ki bakcile sovražijo in more, če so dovolj močna v primeri z bakcili.
Navadno imajo bakcili v dobrih letinah premoč in ne izbirajo veliko ne med moškimi in ne med ženskami, ne med slabotnimi, pa tudi ne med krepkimi. Vendar se pa zdi, da se bakcili takorekoč ogibijejo nad 50 let starih, a da na drugi strani posebno radi ostanejo pri tistem, ki je že nekoliko prehlajen. Odtod razlagajo, da jih ob slabem vremenu zato več zboli, ker so tedaj ljudje večinoma že nekoliko prehlajeni in oslabljeni na krvi, kar je za špansko bolezen kakor nalašč. Kdor je enkrat prestal vročinsko bolezen ali kolero, je vsaj nekaj let pred njo varen. Ne naleze je. Drugače pii španski bolezjji. Pred njo nisi nikdar varen. Komaj si jo premagal, pa te zopet lahko popade, in sicer navadno še hujše kot prvič.
Zdravniki še ne poznajo natančno vseh skrivališč in potov, ki jih poiščejo influenčni bakcili v človeškem telesu. Največ bakcilov se valja v nosu, grlu in v pliučih. Tu srkajo in jedo telesne sokove iz sopilnih sluznic in povzročajo tako v pljučih, grlu in nosu vnetje, katar in gnojenje. Razen tega so našli preiskovalci influenčne bakcile tudi v krvi. Pa ti bakcili ne žro s&mo, temveč dajejo od sebe tudi hude strupe ali toksine, ki posebno slabo vplivajo na možgane in živce. Odtod glavobol in slabost po vsem telesu.
Potek španske bolezni.
Da pridejo bakcili v telesu do veljave, v to morajo biti v telesu vsaj 1—2 dni ali pa še več. Nato nenadoma, kar bliskoma napade človeka huda mrzlica, tako da človeka zunaj kar stresa-, znotraj pa ga kuha vročina, ki hitro naraste do 39 stopinj C, v hudih slučajih celo do 40 stopinj C ali še višje. Mrzlica traja različno, včasih v prestankih, včasih neprenehoma, včasih le nekaj časa, včasih po cel teden. Mrzlica je znamenje, da so se začeli širiti po telesu bakcili in strupi in da se kri bori zoper nje.
Zato se zaeno z mrzlico pojavijo prvi Učinki strupov. Strupi namreč naibolj škodujejo možganom in živcem. Posledica tega so hude bolečine v gla-'i, v hrbtu, v križu, v no-(fah in rokah, skratka — splošna slabost. Posebno hude so bolečine v glavi, tako da bolnik često kar nori ali se celo meša, zlasti če pritisne še huda mrzlica. Razume se, da v takem položaju ne more spati. Ker so možgani emotljeni po influenčnih stru,, h, izgubi tudi bolnik zanimanje za ve, kar se godi okrog njega. Vrti se mu tudi v glavi in obkaja ga slabost, čc hoče vstati iz postelje. Ravno za--adi zastrupljenih možg>nov oslabi tudi srce, kar po'z-оба slabostne rapude in hitro ter muč bitje srca. Tudi neprestano potenje med bo'ezniio menda prihaia odtod, ker je zastrupljen hrbtni mozeg. Pot ima ro«tn čisto poseben duh po plesnjivi moki. 52
Najhujše seveda zdelajo španski bakcili pljuča in sopila sploh, v katerih so najgosteje naseljeni. Zatp so nekateri dali španski bolezni tudi ime »pljučna kuga«. Splošno trpe sopila na vnetju, hnkrat prevladuje bolj vnetje v nosu ali nahod, drugič bolj v grlu in dušni-ku, tretjič v pljučnih ceveh, ki iz sapnika vodijo zrak. v pljučne mehurčke (te cevke imenujemo z eno besedo »bronhije«), včasih pa vse enako hudo. Pri tem ni treba, da bi bilo vnetje sopil v kakem razmerju z mrzlico ali z bolečinami po udih, ker mrzlica in bolečine prihajajo bolj od strupov, vnetje sopil pa naravnost od bakcilov, ki sopila razjedajo in dražijo.
Tako se zgodi, da sta mrzlica in splošna slabost neznatni, vnetje sopil, zlasti bronhij, je
Ea zelo hudo. In nasprotno! Mrzlica ter osla-elost silno mučita bolnika, na pljučih pa skoro ničesar ne čuti.
Nahod je navadno združen z vnetjem oči, ki skele. Kadar je nahod zvezan s hudo mrzlico, žilice v nosu rade popokajo, vsled česar izteče iz nosa več ali manj krvi. Vnetje v grlu, duš-niku in v pljučnih cevkah (ali bronhijah) se javlja na zunaj s tem, da bolnik težko požira, da je hripav in da močno kašlja. Posebno nadležen je kašelj, ki se včasih takorekoč spravi na človeka in ga ne pusti pri miru, zlasti ponoči, Pri tem«izmeče iz pljuč eden zelo malo, drugi zopet zelo veliko. Izmeček je največkrat rmeno-zelene barve, včasih ima primešano kri. Če je vnetje pljučnih bronhij ali cevk zelo hudo, tako da je v bronhijah veliko gnoja, začne bolnik težko dihati. Zrak vsled zabasanih cevk ne more v pljučne mehurčke h krvi. Bolnik postane po obrazu plavkast in začne ga dušiti. Dokler ima še dcvolj močan kašelj, si še za silo pomaga. Če pa takemu bolniku vsled slabosti tudi kašelj odpove, tedaj je nevarnost, da ga gnoj v prsih zaduši, kar se rado zgodi pri otrocih in starčkih. Posledica je smrt.
Neredko vpliva španska bolezen' tudi na prebavila. Zakaj in kako, to seveda ni še povsem jasno. V večini slučajev bolnik nima nobenega apetita in belo pokrit jezik. Pogoste so tudi bolečine v-želodcu in v trebuhu sploh. Poleg tega bolnik večkrat ali bljuje ali ima grižo ali pa je zaprt. Po griži, ki ie često združena z rmenico, navadno bolnik zelo oslabi in shujša.
Posledice španske bolezni.
Španska bolezen sama po sebi ni ravno nevarna. Tudi ljudje so jo zadetkom imeli bolj za »špas« in so jo šaljivo imenovali »faulenco«, to je ;>ta leno« bolezen. A ko so pa začeli umirati zdaj eden, zdaj zopet drugi, so jo pa ljudje začeli bolj spoštovati in se je varovati. Španska bolezen ima namreč to slabe stran, da se ji rada pridruži ali ji rada sledi kaka druga bolezen. In te postranske bolezni delajo špansko bolezen nevarno.
Najrajši pritisne k španski bolezni pljučnica. Radi nje tudi umrje največ ljudi, ki so začetkom oboleli na španski bolezni. To je tudi lahko umljivo. Zakaj pri španski bolezni že itak največ trpe pljuča, ker se navadno vnamejo in ognoje pljučne cevke. Treba je samo še enega koraka, da se vnamejo tudi pljučni mehurčki, v katerih se končavajo pljučne cevke in — pljučnica je tu. Značilno je pri španski bolezni to, da se silno dolgo vleče, preden ozdravi. Kaj rada se polagoma širi po pljučih od kosa do kosa. Radi dolgotrajnosti in splošne oslabelosti navadno podležejo španski pljučnici stari ljudje, tisti, ki so že prej bolehali na pljučih, nadalje tisti, ki imajo srčno napako, in pa pijanci.
Nadalje se pogosto pridruži španski bolezni vnetje prsne ali reberne mrene. Ne redko je izid kakor pri pljučnici — smrt.
Pri drugih zopet se vsled španske bolezni vname srčna mrena ali celo srce samo. Često začne zaeno s špansko boleznijo trgati po ušesih, vname se srednje uho. -In tudi očesu marsikdaj ni prizanešeno. Vsled španske bolezni se rado vname. Pri možganih so pa opazovali vnetje možganske mrene, ki se je pridružilo španski bolezni.
K boleznim, ki rade pridejo za špansko boleznijo, moramo prištevati jetiko. Posebno rada se jetika prime tistega, ki je zaeno s
špansko boleznijo prebolel pljučnico ali vnetje prsne mrene. Ob teh boleznih namreč pljuča tako oslabe, da se ne morejo dovolj ustavljati tuberkuloznim bakcilom, ki se vsled tega brez odpora naselijo in zajedo v pljuča.
Zdravljenje španske bolezni.
Kako naj se španske bolezni varujemo? Na to je težko odgovoriti, ker se je v splošnem ne moremo varovati. Saj vemo, da se španski bakcili širijo tudi po zraku, ki ga vdihavamo vsi. Če bolezen ni splošna, morda kaj pomaga, ako se ogibamo bolnika, ki je zbolel na tej bolezni. Zraven se je ob času, ko razsaja španska bolezen, varovati prehlajenja. Zakaj kdor ni prehlajen, se njegova kri veliko lažje ustavlja bakcilom, ki hočejo zastrupiti vse telo.
A zdravila za špansko bolezen? Teh ža-libog nimamo. Kdor le količkaj čuti v sebi špansko bolezen, zanj je prvo pravilo: Brž v posteljo! Čim prej gre v posteljo, tam milejša je bolezen in tem hitreje mir.e. V postelji mora ostati bölnik vsaj toliko časa, dokler ga kuha vročina. Potem mora biti pa vsaj na gor-lcem.
Hrana naj bo'lahka, kakor juha, mleko, da bolniku preveč ne obtežuje obolelega želodca in ne žene preveč kri v glavo.
Priporočeni pa so gorki čaji, posebno hvalijo kamelični čaj, da se bolnik večl:rat dobro prepoti. S potom gre namreč iz telesa tudi veliko strupov, ki jih delajo španski bakcili. S tem se telesu hitreje boljša zdravje.
Ako je vročina huda in kri zelo sili v glavo, so dobri hladni obkladki na čelo.
Največja nevarnost za bolnika je čas, ko začne okrevali. Tedaj se rado zgodi, da gre bolnik prekmalu na delo in na prost zrak. Pljuča so še oslabljena in vsako najmanjše prehlajenje lahko povzroči, da se španska bolezen povrne ali da nastopi pljučnica ali vnetje prsne mrene. Zato je treba tedaj največje previdnosti.
Izobrazbi.
Črtice o rokovnjačih.
Spisal P. Bohinjec.
(Konec.)
18. Kontrabantar Blaž Gros iz Sp. Dupelj je nosil iz Trsta 1 cent 80 funtov tobaka v culi na hrbtu. Nekoč je ubil spečega iblajtaria. Skrival se je v gorah v senenih kopicah. Neko noč pade sneg in ko pogleda iz kopice, se mu sneg usuje za vrat. — Drugič je spal na hlevu. Kličejo ga. Blaž pokaže štekljačo izpod strehe in po nji spoznajo, da je tihotapec in rokovnjač.
10. V Poljanah so iblajtarji pobrali tihotapcem blago, ki so ga spravili pri Kamnarju. Izdala jih je njihova ljubica. Tihotapci gredo vprašat za svete k Sv. Volbenku mežnarja, ki ie bil tudi svoje dni tihotapec. Ta jim reče, naj bodo le stanovitni in bodo dobili vse nazaj. Proti Sopotnici pri Sv. Flcrijanu je znamenje in tam tihotapci nalete na Klancu štiri iblajn tarje, ki so peljali tobak na vozu. Dva iblaj-tarja pobijejo, dva sta ušla, tihotapci pa dobž spet svoj tobak. (Ovsen iz Dupelj.)
20, Nekoč skrijejo tihotapci svoje zvežnje tobaka v senene kopice. Izdala jih je tudi ueka ženska.
Rokovniači so poročali v Udnem borštu pod krivo jelko, pa tudi drugod. Danes te krive jelke ni več. Pred 20 leti pa je še stala in lovci imajo tam še zdaj svoj »štant«. Kriva jelka je stala v Boltarjevem drevošču, tamkaj, koder se pride po Temniku navzgor in koder stoji danes debel borovec s sveto podobo. Nekateri trdijo, da je bila kriva jelka pri Saveo-vem znamenju zraven Bereške doline, kar pa' ni verjetno. O krivi jelki govore tudi zgor Kokre v Vernikovem gozdu.
Pri Beleju v Spod. Dupljah so rokovnjači tehtali svoje ukradeno blago, in sicer na burklje. Kadar so se burklje prelomile, pa je bil cent. Šteli pa so tako do deset: on, don.
iron, sipe, lipe, bele, baše, kupe, grude, renk, (Bokalec iz Mengša.)
Ržen iz Suhe je nekoč kregal planšarje, ki so sedeli okrog ognja v Pikševi loki: »M o -lite, saj slišite, da zvoni poldne!« Pa so mu odgovorili: »Ti moli, da boš kaj pridelal in da bomo mi jedli«. — Rokovnjači so delali in prodajali muhalnike, bic, to je strž iz ločka za svetilke (Ieščerbe) in krtače v obliki čolnička. Ženske so hodile beračit po hišah zjutraj, moški pa na noč. Ženske so „prihajale z lonci in govorile: »Špeh berem, kašo berem, ne pa prosim«. Ko je šla gospodinja iskat slanine, so si lokovnjačke dobro zapomnile prostor; ponoči pa so možki ondi izbili železno mrežo iz okna in pokradli. Tudi otroke so večkrat porabili za vlome skozi okna. Moški so vselej prihajali z dolgimi palicami, s štekljačami.
Rokovnjači so poznali vse razmere po vaseh in so znali izvrstno izkoriščati prepire med ljudmi. Tudi politično javno mnenje so delali. »Novice« (1848, tr. 104) pišejo: »Veliko takih puntarskih laži raznašajo plašarii, lenuhi in rokomavsarji, ki v pregrešni lenobi po sencah špeh kuhajo in maslo crejo, ki si ga je kmet pripravil v potu obraza.« Tudi ko-mendski najemnik piše o »zbirališču lenuhov in delomržnih ljudi«. Navedene besede so cikale osobito na vojaško dolžnost, ki jo je cesar Franc znižal leta 1835. od 14 na 10 let, cesar Ferdinand pa leta 1845. na jsem let.
Proti letu 1850. so rokovnjače začeli resno zatirati. Kmetje sami z duhovniki na čelu so se jim postavili v bran; leta 1850, so prišli na Kranjsko prvi orožniki, katerim so rekli »rdeči žendarji«, ker so imeli rdeče žnorce. V Kamniku se je trudil okr. komisar Franc D.e-tela, oče bivšega deželnega glavarja, da zatre rokovnjače, v Kranju pa znani strogi Janez Pajek, ki je prišel 1. novembra 1844 iz Tržiča in odšel 31. decembra 1849 v Radovljico kot okr. komisar. Njegov prst, s katerim je navadno zapretil, je imel silen rešpekt. Vlačuga-rice je pošiljal kmetom za dekle, vlačugarje pa v ječe in prisilne delavnice.
Ko so leta 1851. pripeljali rokovnjače v Kranj na sodbo, je bil pričujoč kot asesor krajnskega komisarijata tudi Abdon Šusteršič, oče zadnjega kranjskega dež^riega glavarja.
Okrog leta 1860. je še moderni rokovnjač Dimež rogovilil po kranjski okolici s svojimi tovariši, dokler tudi teh ni poiskala božja ali človeška pravica. Rokovnjaške rodbine so pomrle, rokovnjaške hiše so razpadle in danes le še stari dedje pripovedujejo svojim vnukom odlomke iz rokovnjaškega življenja.
KpI Г fctelr ШШ
HH	рЖШ
Junakinja iz Štajra.
Povest. Prevaja * * * (Dalje.)
Hendel je stal pokoncu in se ni premaknil, Roka, s katero je gladil rokavice, se mu je tresla.
»Heler, strahovi, ki jih vidiš, se k večjemu uresničijo takrat, kadar bi v Štajru zopet zavladalo rimsko trinoštvo. Dokler bo Hendel sodnik, ne bo tekla nedolžna kri, se ne bo skrivil las nedolžnim. — Gospod prior,« je rekel potem, »zakaj ne spravite moža v postelj? Saj vidite, kako mu je slabo — in se mu že bledel«
»Oče,« je šepetal prior, ki se je ves tresel in se je pred bolnikom spustil na eno koleno, »Nesemo vas v posteljo, če vam je všeč?« — »Gospod Jezus!« zavpije prestrašen, »Umira, umira!« V hipu je bolnik omahnil s stola doli in je kakor svinec obvisel na ramah priorja Karla, ki je klečal pred njim. Slišali so ga še razumljivo moliti: »Jezits, odpusti . . , usmili se mene in njega ... ne na postelj... na tla . ,. na pepel.«
»Zvonite umirajočemu, milostivi gospod umira,,. Prinesite mu sv. popotnico!« Nakrat
je pretresljivo začel plakati mrtvaški zvon in v tihem samostanu se je začelo vrvenje in drvenje, kakor bi se bilo izbudilo iz spanja mrtvaško mesto,
Albert je stopil k peči, nagrebel je ugaslega pepela in ga je potresel na tla. Potem sta s Cirilom prijela umirajočega ter ga položila na pepel. Votlo je zarožljala spokorna veriga, s katero je bil umirajoči mož pod haljo prepasan.
Albert jc držal v svojem naročju srebrno belo glavo umirajočega opata in je molil: Verujem ... Ko je prišel do besedi: sveto katoliško Cerkev, je zaječalo s pepela zlomljeno jecljanje, »sveto . . . katoliško ...« Še enkrat so se visoko dvignile opatove prsi, potem so upadle — njegovi suhi udje so se raztegnili — opata Viljema, moža boja in molitve, ni bilo več . ..
Ko ie sodnik Hendel videl, da gre opatovo življenje h koncu, se ie s svojim sinom umaknil v postransko sobo. Mladi Hendel se je, preden se je umaknil, ozrl na truplo, ki je ležalo na pepelu. V pogledu se je mešalo sočutje z grozo ... Kaj takega še ni videl. Glasno je rekel: »Še vzglavja ne privoščijo ubogemu možu. To je nezaslišano. No, lepa hvala za tako vero.«
Albert ga je slišal in je rekel: »Umreti v uboštvu, kakor je umrl Kristus, je svet in ne zapoved. Kdor tega nc ume, naj se ne posmehuje.«
Sodnikov sin se je jezno ugriznil v ustnice. Seveda, ta petelin ve bolje, kajpada. Urno je odšel za očetom v postransko sobo. Rad bi bil že ubežal iz tega mrtvaškega vzdu-ha, ki ie bil prepojen z dimom kadila. Nič več ni hotel pogledati mrtvega moža tam na pepelu . .. njegovo ponosno srce bi vztrepe-talo pri tem pogledu. Očetu pa se ni nič mudilo. Tiho je držal roke ob bokih tam v temi in je z motrečimi očmi zrl v mrtvaško sobo, ki so jo napolnili menihi z gorečimi svečami, bledi novici in upognjeni starčki. Molili so psalme, da se je čulo, kakor šumenje voda. Nihče ni porosil solze. Globoko so spustili čez obraz svoje kapuce. Nekdo je vihtel kadilnico in beli oblaki dima so se valili do stropa gori. Bilo je kakor v katakombah, kier so preganjani kristjani opravljali svoje daritve.
Sodnikove oči vsega tega niso videle. Neprestano so zrle na mriiča. Njegov sin je stopil k njemu in ga je napol glasno vprašal: -Li odjahava?«, pa ni dobil nobenega odgovora. Globoke misli so se križale v prsih mogočnega moža.
Tu leži pred njim kakor orjaška postava iz suhega cedrovega lesa, kakor puščavnik iz egiptovske puščave, strogi opat, ki so ga menihi imenovali svetnika. Tu leži bojevnik, ki se je boril do krvi za svojo Cerkev, za svojo vero, za svoj Štajer. kakor ga je imenoval, boril do zednjega vzdiha.
Bojev.ti mož leži sedaj v miru. Kakor počiva junak na svojem ščitu, leži tu v pepelu, ki je znamenje njegove Cerkve. »Živel je za zastarelo versko obliko, živel za cerkev, ki gineva in se pogreza. Napočil je dan nove vere, in jaz nosim njen prapor, nove vere, ki ne polaga umirajočih na pepel in ne valja živih po trnju. Prišla ie zarja nove vere, ki ne veli možu, naj zaradi Krista brez žene, brez otrok gineva v puščavi, ki ne zapoveduje ženski, naj se zaradi temnih prikazni odpove sladkemu mate nstvu. za katero io jc ustvaril Bog. Naša vera pusti ljudem, da so ljudje, zgolj ljudje, pa orosti in srečni ljudje, to pa v moči boljšega Krista, kakor je ranjeni in raz-bičani Krist teh puščavr.ikov.«
Take mis'i so roji'e Hendelnu po glavi, ko je blizu lnega donel zamolkli zbor menihov. Potem se je oddahnil, trdno si je pre-pasal meč: sovražnik je mrtev. — Pokoj pepelu nepokojnega. Ravno prav je prišla nje-ova smrt, sicer bi bilo treba s krepko nogo orakati čez živega.
»Pojdi,« reče Hendel svojemu sinu, »zajezdiva konje!«
Z okna je zaklical na dvorišče, kier so se v temi premi' ale luči. Spremljevalci so prišli z gorečimi bakljami v sobo ter so sodnika in njegovega oi^a spremili dnli. Mrklo, temno in plašiiivo so zrli za njimi menihi.
Prior ic stopil pred sodnika ter ga je prosil, naj odpusti in pozabi na grenke besede.
Ko je štajerski gosjpod sodnik Hendel sto pal po samostanskem hodniku, je v svitu ba> kelj gledal okoli ter je natančno opazoval stopnice, vrata in mogočne gotske svode. »
»Ni ga več,« je dejal, »kdo pride sedaj? Kako dolgo bo ta hiša dajala streho ubogim ogoljufanim ljudem njegovega stanu? — Prav čedno poslopje s krasno lego, samo nekoliko zanemarjena je, ., Jezuiti so v Gradcu z iz-osojenim denarjem sezidali vseučilišče, Za-aj bi mi ne ustanovili v Štajru protestantov-ske univerze? To poslopje je kakor nalašč za to.«
»Seveda, zakaj ne?« jc raztreseno odgovoril mladi Hendel, ki so ga močno prevzele težke besede umirajočega opata in pa grozna podoba mrličeva.
»Žal mi je, da sem prišelsem!« je nakrat zaklical, stresel se je, kakor da bi se hotel znebiti težke more, »To je bilo strašno; kako grozne reči je govoril v svoji blodnji domišljiji ... in vendar se mi je smilil.,, Privoščil bi mu bil dobro posteljo in zdravnika, njegovi farji so pa ravnali ž njim kakor s psom. Nikoli več bi ne hotel videti kaj takega!«
Oče se je smehljal.
»Smili se ti? Res, — Ne bil bi sc ti zahvalil niti za zdravnika, niti za posteljo. Iz proste volje si je izbral mučeniško življenje. Pa to naj bi že bilo, če bi ne zahteval muče-ništva tudi od drugih. Z vso silo je hotel tudi Kerna dobiti nazaj, da bi ga na novo križaj. Mene je pa preklel, ker sem človeško ravnal z nesrečnežem. Človek biti, to je najvišje, to je vse. Tako nas je učil Bog v raju. Mož, ki leži mrtev notri, je tajil ta nauk. Imenoval me je krivoverca. Pri Bogu! Sam je bil večji krivoverec, kakor sem jaz.«
Notri v samostanu so menihi peli psalme. Dva meniha sta izmivala mrtvo truplo, kakor veli redovno pravilo. Albert pa je držal stari, vliti umivalnik, v katerem je bilo videti rajsko drevo in prve stariše. Neprestano jc molil in je s spoštovanjem zri na to truplo, k! se je v življenju toliko mrtvilo in je še nosilo sledove spokornega bičanja. To telo ni ničesar vedelo o ženski, o nežnosti in inehkuž-nosti. Hodilo je po kraljevskem potu križa,in zaničevanja tega sveta in njegovega meša. Edino in najslajše veselje mu je bilo, pehati in truditi se za neumrjoče duše — do bolezni, do zadnjega vzdiha. To je pot, to je hoja za Kristusom na vekov veke! Krvave so stopinje tistega, ki je rekel: »Kdor hoče za menoj, naj vzame svoj križ in hodi za menoj.«
Ko so mrliča oblačili v duhovska redov-niška oblačila, jih je Albert po vrsti podajal bratom ... haljo, pas, palij. . . nazadnje čevlje. Niti solze ni porosilo njegovo oko. Preden so kleriki prinesli krsto, je nagnil svoj obraz proti mrličevim rokam, ki so križem ležale na orjaških prsih, ter jih je poljubil. Kakor meč je prebodla njegovo dušo bolečina po tako dobrem očetu, ki je moral umreti, ne da bi bil mogel rešiti dete svojih solz, nesrečni Štajer. Pritisnil je ustnice na te vele roke, ki so se zadnje dni neprestano sklepale k molitvi. Prisegel je, da bo dal svojo kri za rešenje Štajra po zgledu dobrega očeta, ki mu je zanj počilo srce.
Kakor luči v temi so vstajali v njegovi duši načrti in misli. Pa glej I Zazdelo se mu je, da mu je žalostno v uho zazvenela zadnja opatova beseda: »sveto katoliško Cerkev!« in v hipu je stala pri opatu v molitev utopljena devica. Zdelo se mu je, da mrtvi oče šepeče z bledimi ustnicami: »Ta-le jc svetnica, la-Ie bo zmagala, ne ti. ..« •
Mladi menih je dejal roko na š^lo. Izgledal je, kakor bi se mu sanjalo. — Toda device ni bilo tu. Nemo, slovesno je ležal tu v oblakih dima opat v svoji meniški halji. Blede roke so ga dvignile izpred Alberta ter ga položile v krsto.
VI.
Trudno truplo opata Helerja je ta počivalo v samostanski grobnici. Zakrival ga je beli kamen, v kateri je še za živih dni dal vklesati svoj nagrobni napis. Mrtvaško opravilo jo minulo. Opati iz sosednjih samostanov so opravili molitve za rajnika. Krištof I.ohner, lozenštajnski župnik, je imel mrtvaški govor,
Kapiteljski konvent je izvolil- priorja Karti za vikarija, opatovega namestnika. Preča-•titi opat iz Kremsminstra pa naj bi nadzoroval konvent in ga vodil v vseh zadevah, do-jkler ne bo izvoljen novi opat.
Ko je Karel nastopil svoje noyo mesto,
(> razločno in preudarno govoril svojim bra-om:
1 »Naš oče so mrtvi,« je rekel, »pa n)egov
Suh naj še živi med nami. Mislim namreč, uli pobožnosti in čistosti, ki je bila v življenju in v smrti njegova dika. Naš oče so bih forečnik in vi vsi veste, s kako čudovito ve-Rkim srcem so se trudili za pravo vero, kako kinaško so kljubovali mogočnim sovražnikom, fcast rajniku, toda drugi časi, druge navade, ^faš oče opat je bil star in človek v starosti , Vse bolj črno vidi, kakor je v resnici. Zato tudi apostol pravi o starih dneh, da mu niso kršeč. Za naprej bo treba v Štajru z novoverci živeti v miru, ker nam ne delajo nobene sile «reč. Kaj bi drezali v sršenovo gnezdo! Ni-karte slikati hudiča na steno, sicer je nakrat med nami, čeprav je duh in je z verigami vko-van v peklensko temo.
Ako je kdo dober, ni dober zato, ker je katoličan, ampak zato, ker dela, kar je prav. iTudi slepi pogani .in novoverci lahko vrše dobra dela, če ravnajo v dobri veri in so brez svoje krivde v zmoti. Zakaj bi jih klicali v boj, če v miru žive z nami.
Kadar se cesar vojskuje zoper Turke, potrebuje oboje, protestantovske in katoliške viteze. Gotovo pa je hudičevo delo, če je prišel v naše vrste razdor samo zaradi tega, ker nekateri nočejo s protestanti v miru živeti in ž njimi skupaj delati v javni blagor. Naš rajni opat ni bil tega kriv, krivi so bili drugi, kijih dobro poznam, pa jih nočem imenovati. Ti so netili ogenj prepira. Pa tudi te pozdravljam brez vsake mržnje pri nastopu svoje službe katera me tlači tako, da sem j.vsako uro pripravljen odstopiti jo drugemu. 'Mir vam prinašam, mir z vami, ohranite ga, kakor dragoceni biser, nikar ga ne izgubite!«
Prior, sedaj opatov namestnik, je končal ■svoj govor v kapiteljski dvorani, Mnoj<o bratov menihov je prihitelo k njemu, priklonili So se pred njim na svoja kolena ter rekli, da takega govora še niso slišali nikdar. Albert jn oni maloštevilni bratje, ki so bili njegovi somišljeniki, so molče stali na strani. Kar stopi prior k njemu ter mu pravi: No, Albert! iVas nam jc rajni opat prav posebno priporo-ičil v svoji duhovni oporoki in mi smo si ohranili v srcu njegove besede. Upam, da nc bo-,ste vi edini, ki na moj pozdrav miru nima besede: Amen.
Albert je odgovoril: Gospod, zelo me veseli, če ste si res ohranili v srcu besede našega očeta. Toda zadnja beseda našega rajnika nt je glasila čisto drugače, kakor smo 'slišali danes.
>.Vaš opat je bil star, tresla ga je mrzlica. 'Ni duha, ne sluha o preganjanju, ki nahi jo je prprokoval v svoji zmešanosti,« se smehlja opatov namestnik, vikar Karel.
Drevesa še niso obrodila,« je mirno rekel Albert. Se li izpolni njegovo prerokovanje, ali ne, gospod, ostane pa, kar je rekel !Jeztis: Kdor ni z menoj, je zoper mene. Nihče Ine more dvema gospodoma služiti. Kristus ali 'Belial.«
I Kaj hočete s tem reči?« vprašuje vikar. »Te besede ste privlekli iz svetega pisma. Rad verjamem, da znate mnogo takih mest, da li-Spate ž njimi svoje govore, moj ljubi Albert. Glavna reč pa je, da jih človek prav uporablja.
Istega dne je sedel Karel v žalni smrtni sobi opatovi in je pisal pisma, v katerih se je predstavljal v svoji novi časti. Pisal je deželnemu glavarju Volkersdorfu, liuškemu vicedo-inii Gingerju in Joahimu Hendel, štajerskemu sodniku. Slednjemu je pisal na najfinejšem papirju v izbrani latinščini in je porabil nekatera mesta iz raznih pisateljev, katerih knjige so ležale pred njim odprle na mizi. Rad bi si bil tako pridobil naklonjenost mogočnega moža. Ponovno se je ozrl po revni sobi in se je spomnil, da je Hendel pred nekaj dnevi naklonil veliko svoto protestantovski šoli, da si kupi postelje, mize, stole, zemljevide, vse novo. O, si misli Karel, kako bi tudi samo-fl2
stanu dobrodošla taka darežliivostI "Novici so ležali po tleh, postelje so letele vkup. In kako šele je izgledalo v opatovih sobah! To je groza! Ponoči ni mogoče spati, ker se okna majejo in gre veter skozi! Ce bi Karel postal opat, bi moral misliti na dostojno stanovanje. Saj to ni nobeno stanovanje! Sila je za denar! Hendel pa ima milijone! _ (Dalje.1_
Listnica uredništva.
M, BI. L.i Izročili smo tajništvu S. L. S., ki je takoj pismeno podregalo pri okr. glavarstvu. Če bo kaj uspeha, sporočite.
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, ?0. okt.: 59 44 46 42 63 Linz, „6. okt.: 20 67 77 45 68
Mm Ženitev.
Svojemu bratrancu, 28 let staremu, iz ugledne in premožne rodbine z večjim kapitalom, iščem pristopa na kmečko posestvo oziroma kako podjetje: gostilno, trgovino ali mlin, Gospice ali vdove brez otrok prosim, da blagovolijo doposlati ponudbe, če mogoče s sliko in navedbo starosti na upravništvo »Domoljuba« pod »Oroslav štev. 4190«. Vpošteva-jo se samo resne ponudbe.	_
Čevlji
z gumijastimi podplati se zopet dobe
kakor tudi
usnjati nabitki,
pri PETER KOZINA & CO., Ljubljana, na Bregu štev. 20.
rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Podkrajšek brivec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 32.
za
najbolj.1» kakovost rabljl-brez vode.' 1 porcelanasti ........ lonček 7 K 50 vin.........
Mila za britje sää
9 K, 1 t-S 34 K. — Pošilja se preti naprcjpoäiljatvi denarja M. Jfinkcr, ekaportna trgovina, Zagreb 1, Petrinjika 3/ПГ, Hrr.
ЗМГ Uspeh zagotovljen.
Zopet izpadanje las
: le svetovnozn. brezovo mazilo HAAROI.OID
tro in gotovo. Najboljše mazilo za lase, kl |e od zdravnikov toplo priporočeno In 1000 krat preizkušeno.
uporabljajte ki deluje lilt
Ntkakega Izpa-dnvanja las, nobenih lusk na giavi. nobene srbečice, nobenega predCas-neqa oslvenja, lomljenja In cepljenja, ampak samo lepi, buj-p, «vllenomeh-ki In gosti lasjt.
„Haarotold" utrdi ln oživi laSiSCe In podeli
NIVO RAST.
ilsoCI so mu Iivale2nlza svoje lepe, bujne tase. Kjer odpovedo 2e vsa sredstva, deluje „Hnarolold" - Čudovite, mr NcSte-vilna -zahvalna
pir.ina so »a vpogled, ifluu Steklenica z navodilom za gojenje la 7 K. velika stekleni-ta K 12-80
Stroški za poltnlao posebej. Pošilja po povzetju ч brez navedbe vsebine. —* -Чр^Јф Pntfuniorlja „Zum Lloydhol" Dnnaj П/5 ; к = • PratorttraM« 13 -- t ' '
Izjava.
Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za morebitne dolgove, ki bi jih napravila moja hči FRANČIŠKA KLEMENT. 4259
Simon Element. Hruševka Kostanj 9. pri Čmaitnera v Tuhinju.
Mm za ni
pocinkane, z roCajcm Iz žice. — Cene (brez poštnine): 28 cm premera K 28'— 30 » » » 30--32 » » 3J--z moCnim podstavkom K I vcC za komad. PoSilja se po povzetju. — — Razprodajalcl popust.
E. PLHNEB, Dunaj IV, Bedite Wienzeile 1/10.
Pristno TOALETNO MILO
fino diSeCe komad 1C0 gr 3 kosi K 18'—, b kos. K 34'—, 12 kos. K 65--
Pristno PRALNO MILO
za kg kron 26- —
Pošilja proti predplačilu
M. Jünker, izvozna tvrdka Zagreb 1, Petrinjska 3. — Hrvatsko.
Le 3 K 60 h mSVtotiap"
rat „Omega", vel. sliko 4X4 kompl. v, malo opremo z natanč. navod. za začetnike. Zaklopna kamera,Ctor~ trud* vel. 9X,2'»finÄ"5vr^tov z wo1 potrebnim opremlj. ва ra/.no lege, prinm nkromat. leča, kompl. s ko» vinasto kaseto in navodilom do-i kier v Kalogi, le K 84* - zuklopna omara za vojaštvo ка plošče in filme, žepna oblika ▼ei. 4»/iX0 le K 72'-? vol.eX» 1° K 84'-. PoSilja po povBotju. Poštnina Ki '40 Export „Perfekt", Dunaj VII. Neuatiflg. 137/163.	_
Mlini za dišave
primerni za vse namene, prodaja tvrdka ADOLF OPPENHEIM, Mor. Ostrava Brückeng 13. Zahtevajte prospekte in pobližja pojasnila._
! SMRT! podgane, miši
se popolnoma zatro s sredstvom »Kattentod«, Ako nI uspeha, se denar vrne. Stotine zalival. Cena K 4 —, 3 äkatlje K 9--. Stenice, nit, bolhe, iCurlft se uničijo z zalego vred radikalno s »Tliiera.-sredstvom. Cena: K S-—. 3 kartone 7 K. PraSek proti mrCesu dodan K 2'—.
Kemeuu, Kasdiau, I. Ogrsko, PoStnt predal 12-C. 3«.
„Jugo" milo za pranje
zboljšana vrsta, bela, v kosih po četrt kilograma, 1 zaboj 25 kg (t. j. 100 komadov) 110 K franko zaboi iz Zagreba. S pošto 4 kg neto 28 kron iranko. Pošilja po povzetju zavod za eksport
M. Jiinker, Zagreb št. 1, Petrinjska 3
Z naročilom se prosi poslati tudi polovico zneska.
Ufliversalei mlin za dišave
(Zakonito r*va.rovan.)
Moj Unlranal-rofaü mlin is
iz.boron r.a mletev maka, dlftav, sladkorja, kav*, oVaen. rita, orobov Itd.
Ta mali mlin «oje tokom vojsko ir.bori.o obuepel in bo lahko po-rablju г.л vsako vrsto mlovske-iVlolka. Teža okotu I k*.
Cena K 2«'—. Unlvemal-mlin za meso
k ao -.
Mlin za drobljenje kosti
" Л.,. K 320--.
1'oSllja m i Ihmaja pro;.i
predplačilu Krieaka po ff«B*raln*m xaatopatm
Maks Böhnel Dunaj
lli'.'IT. MargaratoDitr. «7. odd. Г. »7.
9k*M__v
ИГ PrmptM zastenj. Ш
500 kron
vsiu ptačani, ako vaša kur|a očesa, bradavice, otiščanci ne iz-glne|o v Ireh dneh brez bolečin z mojim uničevalcem korenin „Riabalsam — i .s.	.	Lonček z jamstvenim
pismom 3 K, 3 lončki 7 K, 6 lončkov 11 K. Na stot ne zahvalnih In prlznalnili pisem. Zobe bol odsl:ranl „Fides', pri na)trdovratne|Sem revmatičnem zobobolu, ko odpovedo vsa druga sredstva, In pri vollill zobeh. Дко brc uspeha, denar nazai. Cena 3 K, 3 tube 7 K, (I tub 11 K. Kemcny, Kosice (uassa) i. Postfach 12 C 2ii, Ogrsko.
Delauni zastopniki
ki se pečajo z razpcČavanjem gospodarskih strojev, centrifug, krmil, gnojil, ki imajo obsežno znanost, se sprejmo pri tvrdki HUGON POUAK, kemična tovarna, Kral. Vinogradi, Jungmannova tr. 33.	3908 (2)
se proda po znižani ceni. BARŽUN za obleko 111 ovratnike, blago za predpasnike, zimsko perilo itd. — Ljubljana, Rimska cesia št. 6, pritličje.
enisi - podgane stenice-ščurki
Izdelovanje in razpošiliatev preizkuš. radikalno učinkujočega uničevaln. sredstva., za katero dohajajo vsalt dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5.—j za ščurke K 5.—; tinktura za stenice K 2.—; posebno močna tinktura za stenice »Prevesil« K_ 3.50; uničevalec moljev K 2.—; prašek proti mrčesom 2 in 4 K; tinktura proti ušem pri ljudeh 3 K; mazilo za uši pri živini 2 K; prašek za uši v obleki in perilu K 2.—s tinktura za bolhe pri pseb K 1.50; tinktura proti mrčesu na sadju in ze-leujadi (uničev. rastlin) K 3.—. — Pošilja po povzetju Zavod za pokončavanje mrčesa
M. Jiinker, Zagreb 1, Petrinjska ulica 3,
Novo
4039
črno brinje
se dobi pri I. Knez-u v Ljubljani,
Marije Terezije cesta št. 3.
Agitirajte
za
5 dni na poskuSnJo!
JAMSTVO!
AGRARIA-brzodro-bilni mlin poSljemo 5 dni n: poskusnjo. Ako dobro ne
deluje, ga lahko pošljete na-iaj in prejmete nazaj svoj denar.
Kraj:
Zadnja žel. postaja:
Dobavlja se točno le, dokler traja zaloga!
Cena K 185> ^«r«
z zamahnim :. ——~
kolesom. Poštnina in zavojnina K 15. _____
„Agraria"-brzodrobilni mlin.
N?. najcenejši, prte pa najboljši, najsposobnejši drobilni mlin, ki se dobe - edini, s katerim »e lahko melje pšenico, rž, koruza, eCmen itd. — fino, kakor kdo 2eli. Delo silno lahko ter *e lahko uredi: tla 4 vrste drobljenja. Nadomestni deli se dobe in lahkotno zamenjajo.
E. PLANER, DUNAJ, IV. Redite Wienzeile 1/1.
NAROČILNICA S
(Izreati, razločno izpoir.iti, vi« žiti v kuverto in takoj odposlati ker se more pošiljati le, dr kier ie v zalo ii.)
Tvrdka E. PLANFR.
Dunaj IV. Bedite W en-zelie 1.1.
Naročam Vaš Aqraria-br/odrobilni mlin za znesek K iS5'~ po poyzetju, s pravico a poš jem mlin tekom 5 dni nazai, ako ne bo dobro imel.
Ime:
PREDPASNIKI
za moške, ženske in otroke
iz prinia švedske celuloze, izborne pralne kakovosti:
Predpasnik za moške, prinia......K 12'50 komad
Predpasnik za moške, neporušen, zajamčeno nepremočljiv, zelo širok in zelo velik , . Predpasnik za ženske, gladek, moder, brez
napršnika ............
Predpasnik za ženske, gladek, moder, želo velik in širok, brez napršnika......
Predpasnik za ženske, gladek, moder, z na-
prsnikom .............
Predpasnik za ženske, potiskan, brez .napršnika ........•'':»,	. .
Predpasnik za ženske, potiskan, ielo velik in
. širok .... .........
Predpasnik za ženske, potiskan, z naprsilikom IZ POVOŠČENEGA BLAGA, gospodinjski predpasnik, brez napršnika .... IZ POVOŠČENEGA BLAGA, praktični gospodinjski predpasnik z naprsnikom, brez
nosilcev .............
Spodnja krila iz staničnega blaga , . . . . Površniki za dame, iz sukna La, tegeth.-modri » 185.-Površniki za dame iz sukna, mešani s švedsko celulozo, tegeth.-modri, v zalogi 80, 85, 90, 95 in 100 cm dolžine od pasu .... Imitacija usuja. predpasnik za deklice od 9.
do 14. let ............
Imitacija usnja, predpasnik za otroke od 5.
do 8. let.............
Obleka iz staničnega blaga za DELAVCE šn MONTERJE, modra, prima gradi .... Delovni plašč iz staničnega blaga, moder Brisače iz staničnega blaga za KUHINJO,
pol tucat» ..... .......
Čenicc za otroke iz I.a povojnih trakov . . , J*" Pošilja le jlo povzetju, kolikor v zalogi, in po redu došlih naročil. OTON KATZ, tkalnica in tovarna predpasnikov PRAGA, I., Zelfnergasse 14—16.
» 30 —
» 8'50
» 20 —
» 1850
.». 1050
» 22 — » 20 50
» 19 —
33'-40-
» 90 —
» 18'—
» 15'—
» 86'— » 68'—
» 42'— » 650

***
M*

«te



Vsako sredo in soboto prodaja tvrdka Franc Vokač v Ljubljani Selenburgova ulica št. 5. v prvem nadstropju (nasproti glavne pošte), razno BLAGO za ženske in raoškejOBLEKE, hlačevino, sukno, štofe in mešane tkanine po primerno nizkih cenah. Pošilja se tudi po pošti. Zahtevajte cenik!






Zastonj
dobi vsak na željo moi cenik o zlatnini, srebrnim in godalih. Violine po K «!•-. 45.-, 5л- in višje. Dobre harmonike K 45'-. 60--, MJ - dvovrstne dunajske harmonike K 120,140, trivrstne K 3CXi, 400 In višie. Zamena dovoljena ali denar nazaj. PoSUia po novzetju ali predplačilu razpošlli. Jan Konrad, Hrliz 1991, c. In kr. dvorni založnik, CeSko.
GARJE
lišaje, hraste, srbečico in druge kožne bolezni odstrani naglo in sigurno Paratol-domače mazilo. Ne maže, je po-polncf brez duha, torej se more rabiti tudi čez dan. Velik lonček КГ>,— dvojno - velik lonček K 9"— Dalje Paratol-posipalni prašek, ki varuje najbolj občutljivo kožo. 1 škatlja KS--.
Obojo se dobiva po povzetju ali predplačilu pri tvrdki
Paratcl-Wirke, lekar ULMEB Budapest VII-10. Rözsa ul 21.
Vsakovrstno domače semena,
suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni
-n PETER LASSNIKA NASL. «--
SEVER 4 KOMP., Ljubljana, Marijin trg.
m- popolno balo platno
morete dobiti z vporabo našega tabornega luga P RH SEK ZH PI.HTNO. Velik prihranek In malo truda Dri pranju, t zavol 150 gramov K 1—, 250 gramov K 1-50, 450 gramov K 2-50.
Najmanj se more naroČiti 10 zavojev!
Pri naročila 5 kg popusti Bazpošllja se po povzetju. Prodajalci dobe popust.
Zavod z. izvoz M.
. Telefon 23-27.
Polhove bože» krtove kože, hrčkoue kože
kapi po nafvttjih cenah trgovina s kožami in krznom
D. KÖm er LEIPZIG, Brühl 47.
«»oliljatTC te prosilo po polti v navojih po 5 ki odpadU znesek n odpoilj« takoj po prejema.
Čudovito Silo le K 5'—
Siva tako naglo preSivne vbode kot Šivalni stro|. — Naivcčja Iznajdba, s katero more vsak sam krpati in Šivati usnie, raztrgane Čevlje, konisko opremo. vreCe, platno in vsako drugo moCno blago. Neobhodno potrebno za vsakogar. Jamstvo za po-rabnost. Cena kompl. Silu s sukancem, 4 raznimi šivankami in porabnlm navodilom K S.—, 3 kosi K 14 50 Pošilja po povzetju,
M. Svoboda, Dunaj, lil/2, Riessgasse 13-404.
o. a. anleine življenjske ln rentne nezgodne In Junitm« «avarovatalo»
v Ljnbljani, Marije Terezije cesta 12/П
sprejema zavarovanje na doživetje ln smrt, združeno tud. z vojnim rizlko, otroških dot, rentna ln ljudska nezgodna in jamstvena zavarovanja.
laven zavod. Absolutna varnost. Nizko premije.
Najugodnejši pogoji za тојпо zavarovanje.
Zavod temelji na rzajemnoeti. — Prospekti raetonj in poitnine pro«to. Sposobni zaetopniki ae »prejemajo pod najugodnejšimi pogoji. 18» f
Izdaja konzorcij „Domoljuba" 12
Krmila manjka!
Zato se uporabljajo nadomestna sredstvaza krmila Da to krmo živina, perutnina dobro prebavi in popolnoma izkoristi, naj se primeša 2 krat na teden krmi ena pest polna S«n„4 to jo dr. pl. Trnköczy-a rediin- prašek. „ВШМ Paket velja 3 K, 5 paketov 15 K poštnine prosto. 5 iiakctov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali prašiča, da se zretU
Glavna zaloga:
lekarna Trnfcöczy
zraven rotovža v Ljubljani.
Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: ua Dunaju, v Parizu, Londonu in Rimu.
Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin".
Srbečico, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboform" mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 4-— veliki K G — porcija za rodbino K 15-—. Zaloga za LJubljano in okolico: Lekarna pri zlatem jelenu, Ljubljana, Marijin trg. 1620
Pu/.ito na varstveno znamko „Skaboform"!
Zobotrebce
kunuie po najvišjih cenah PETER KOZINA & CO., LJUBLJANA, BREG 20.	4172
LK1D5IM POSOJILNICA
reglstrovana zadruga z neomejeno zavozo
V Ljnbljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta št. 6, za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do 1. ure in jih obrestuje po
4 Wo
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti cd vsakih 100 kron čistih 4 krone 25 vinarjev na leto.
Ljudska posojilnica« sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekočI račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez njo na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše.
Vloge v „Ljudski posojilnici" so popolnoma varno naložene, ker posojilnica daje denar na varna posestva na deželi in v mestih.
Rezervni zakladi znašajo nad en miUjon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1917 nad 36 milijonov kron.
Največja izbera ur,
zlatnine» srebrnine
H. SUTT^EH *
samo v Lijubljani št
sVetoVnoztiatm tfazpošiljalniea
Tiskala Katoliäka tleKarna.