268. številka. Ljubljana, v četrtek 20. novembra. XVII. leto. 1884. hhaja vsak dan *ve«er, izimli nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za Jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za ćetrt leta 3 gld. SO kr., za ieden meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa »e pO 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ze od četiristopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če »e dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". U prav ni št v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. v»e administrativne itvari. Stranke v državnem zboru nemškem. Viharji volitev za novi nemški državni zbor se neBO še polegli, kako bo B6 zadnje ožje volitve izmej obilice ožjih volitev — bilo jih izmej 397 Bamo 95! — dovršile, utegne komaj že znano biti, a že d,«m s, v sredo popoludne se odpre „beli dvoru v Berolinu, da vsprejme nove poslance nemčkega prebivalstva, da ho v njem prične delovanje novega državnega zbora. I Jim hi no je torej danes vprašanje: po kakšnih rokah bodo prihodnji tri leta hodile nemške zakonodavne stvari, katera stranka ali katere stranke vkupe bodo odslej dajale smer politiki nemškega parlamenta s kratka: kaj sestava novega tega parlamenta pomenja, kaj-li obeta? Imenujmo najprej imena strank v novem državnem zboru nemškem in skusimo določiti njihovo moč! Le-ta imena so; Centrum nad 100 glasov, konservativci nad 80 glasov, nemški svobodnjaki okolo 60, narodni liberalci 48 glasov, svobodni konservativci okolo 20, socijalni demokoitje okolo 24, Poljaki 18, Elzabanje 14 glasov, Velfi 8, narodna stranka 4 glase in jeden Danec. Kako je bilo s temi strankami v zadnjem obdobji nemškega parlamenta? Volitve z leta 1881. za nemško vlado in za državnika-voditel a neso pomenile zmage. VeDder pa je drža\ni kancelar svoji politiki tudi s tem državnim zborom na jedno ali drugo stran pomagal na noge, ker je bila v državnem zboru neznatna klerikalno-konservativna večina, ki si je mnoge vladne zahteve d..hi narekovati. Se veda pa v tej porlhmentarn«j sitavacji ni gospodaril knez B smark, nego gospodaril je voditelj centruma, dr. Windthorst. Le*ta je mogel nabrati večino proti vladi in to je tudi večkrat storil. To pa se železnemu kancelarju ni prijetno zdelo. On ne strpi, da bi v le da bila zavisna od jedne stranke, kako mu je toiej moralo biti zoperno, da je .bil zavisen od stranke, ki je hotela njega voditi v marsikaterem oziru in ki se je strogo ravnala po načelu; „do, ut des!tt Državni kancelar je teško iskal prilike, ki bi ga rešila iz te zadrege. Ko pa je prišla, pozdravil jo je z veseljem in pridno bo je z njo okoristil. Ta rešitev je prišla tisti dan ko so se nacijonalni li- beralci v Heidelbergu preobrnili, potrdili socijalno in davčno politiko uemške vlade, ter ukrenili, da bodo kancelarja osvobodili od okovov klerihalno-kon-8ervativne koalicije. Le-to pa se je dalo dognati le tako, da se je liberalno klerikalna večina razdru-fičila to se pravi, da se je VViodtborstu izvila opozicija iz rok, potem pa, da so liberalni in konservativni elempntje stopili vkupe in centrum pripravili ob njegovo vrednost in ceno. Da se je to dovrSevalo, pomagala je nacijo« nalnim liberalcem vlada, kolikor je le mogla. Ven-der pa je bila providna dovolj, da se ni hotela con-trumu zamejiti, ker utegnil bi se manever pokaziti in knez Bsmark bi moral de.nadalje tri leta orali s klerikalno-konservativno večino. Zato in pa, ker sploh ue bi veliko zdalo, bila je vlada v volitvenem gibanji r.\. centrum neutralna. Samo po sebi pa je umevno, da ni hotela slabiti konservativcev, ki so bili v črteži njeni zavezniki. Vsi torej, nacijonalni liberalci, konservativci in v'a ia obrnili so se na levo, proti opoziciji. Napad pa se jim ni posrečil, zato ne, ker je vmes prišla takt ka centruma in se je za hrbtom bližalo socijalno demokratstvo. VVindthorst re takoj spoznal, da bo bliža nevarnost njegovemu dosedanjemu parlamentarnemu vplivu. Zato je od Visle pa do Rene dal naznaniti parolo, da je treba na levo, da je prekrižati pota srednji strauki in tako preprečiti združenje nacijo-nalnib Pberaicev s konservativci v parlamentarno večino. Pri Um je centrum podpiral konservativce proti liberalnim kandidatom, tako si je konservativce delni za svoje dolžnike, liberalcem pa je kvaro na-pravljal. Toda, kjer je šlo za kandidata nacijonalno-liberalnega proti liberalcu levičarju, tedi j je centrum priskočil levici na pomoč, seveda ne iz ljubezni h njej, nego zavolio političnega stanja, da se pobija srednja ali „miš-maš-wstrauka in da se ohrani večina klerikalno-opozicijonalna. Kakšen parlamentaren položaj pa je dozorel vsled teh volitvenih taktik V Konservativci bo si toliko pridobili, da morejo sedaj s centrumom delati lepo, gotovo več no. Levica ima sicer manje glasov, a veuder še zmirom dosta, da združena s centrumom more upirati se vladni politiki. Večine, srednje stranke pa nikjer ni. Nacijonalui liberalci so se dali zlorabiti za tuje crteže, odcepili so se bili od svoje stranke in ostale bo pobijali hujše nego konservativci, a ni jim bilo do tega, da bi Bismarka prisilili tako do druge politike, kar bi bil lahko storil liberalizem, združeno stopajoč proti konservativcem, nego Heidel-beržanje so se dali le, kakor smo dejali, zlorabiti za tuje Črteže. Zgodilo pa se jim je tako, kakor vsem, ki se odcepljajo od starih programov osobnim inspiracijam za ljubo! Nacijonalni liberalci so konservativcem pomagali loviti mandate, a njim samim se je lov tako izplaval, da ni imena vredno. VVindt-h o r 8 t i m a danes več moči, kakor jo je imel, nacijonalni liberalizem pa bode odslej manj imel govoriti o situvHciji, nego poprej, za vladno večino ga ne potrebujejo, za opozicijo ga je premilo; po-niHgati ne more, a zahtevati tudi ne ničesar. Igro so torej tudi tukaj izgubili tisti, ki čas in moč, svoje stare nazore in programe zametajo za srednje stranke. Kdo da bode odslej v nemška m parlamentu svojo zmago uporabljal, je že sedaj jasno. Q. Zahodnje-afričanska konferencija. Tuko slove oticijalno imenovanje konferenciji, katera se je pn časopisih že dolgo tega napovedovala pod naslovom „Kongo-konfereneijau, a Be je zadnjo soboto pod gorenjim oficijulnim imenom sešla v Berlinu, v isti dvorani, kjer je 1878. leta zbian bil znameniti kongres. Že to samo po sebi. da je zahodnje-afričanska konferencija po državnem kancelarji uem^kem sr°čno sklicana, ima velik političen pomen v sebi, rekli bi simptom, ki je nam velezauimljiv, skoraj da bolje zanimljiv, nego-li stvar, zaradi katere konferencija zboruje in katera ima po njej dovršena biti. Daleč od nas, v zahodnji Afriki ob Kongu in N geru razmere za obsevanje neso prav v redu; evropska civilizacija bi se tudi tamkaj rada naselila, utrla Bi je pota v ozemljije, katero se je tisoče in tiBOče let zapiralo in nepristopno kazalo kulturi; toda razmere na tem ozemljiji neso urejene in da se stare, dozdevne in resnične pravice raznih domač h in vnanjih narodov, ne zadevajo druga ob drugo, da se ne porode v tem civilizatornem tekmovanji globoki kon- LISTEK. Rodbinska sreča. (Roman grofa L. N. Tolstega, poslovenil I. P.) Prvi del. III. (Dalje.) — Nu, na zdravje, mlada vijolica, kako se imate? dobro? rekel je tiho, ko je prišel k meni in prijel me za roko . . . Jaz prav dobro, odgovoril je na jednako moje vprašanje, — zdi se mi, da sem še le trinajst let star, igral bi b konjičkom in plezal po drevesih. — V divjem veselji ? rekla sem in pogledala mu v smehljajoče oči, in čutila sem, da je ta divji smeh veljal meni. — Da, odgovoril je on, pomigoil z jednim očesom in zadržaval smeh. — No, zakaj pu bijeti Katarino Karlovno po nosu? Ker sem njega gledala in dalje mahala z vejico, zbila sem bila robec s Katije, ne da bila zapazila in gladila jo po nosu z listjem. Zasmejala sem se. — In ona bode še rekla, da ni spala, rekla sem tibo, kakor se bi bala prehud ti Katijo; v resnici pa ne zato, temveč zdelo se mi je prjetno ž njim tiho govoriti. Zagibal je z ustni, oponašajoč me, češ da sem govorila tako tiho, da ni bilo moč slišati. Ko je zagledal krožnik s črešnjami, zgrabil ga je skrivaj in šel je k Soniji pod lipo ter usel se na njeno pun-čico. Sonija se je z začetka razsrdila nad njim, pa kmalu jo je pomiril, priredil igro, v katerej je on ž njo moral za stavo črešnje jesti. — Ali hočete, da jih velim še prineBti, rekla sem, — ali pa sami pojdimo po nje. Vzel je krožnik, posadil nanj punčice in mi trije šli smo k rastlinjaku. Sonija je tekla za nama, nihala ga za suknjo, da bi jej dal punčice. Dal jih jej je in obrnil se k meni. — Nu, mari neste vijolica, rekel je tiho, če tudi se ni imel bati, koga prebuditi, — ko Bem prišel k vam po vsem tem prahu, vročini in trudu, dišalo je liki vijolica, pa ne ona mamljivo dišeča, temveč ona ponižna, katera diši nad tajajočim se snegom v pomladanskej travi. — Nu, ali je dobro z gospodarstvom? vprašal? sem ga, da bi skrila veseli nemir, katerega so vzbudile te besede. — Odlično, ti ljudje so vsi izvrstni delavci. Čim bolj jih poznaš, tem rajši jih imaš. — Da, rekla sem, — predno ste vi prišli, gledala Bem z vrta, kako delajo, in težko mi je bilo. da se tako trudijo, v tem ko je meni tako dobro, da . . . — Ne ponašajte se s takimi čuvstvi, rekel je najedenkrat resno, pa prijazno me pogledal v oči: — to je sveto. Varuj nas Bog igrati se s takimi mislimi. Rastlinjak je bil zaprt, vrtarja pa nobenega ni bilo, (on je bil poslal vse na delo.) Sonija je tekla po ključ, pa on je ni čakal, splezal je gori po zidu, privzdignil mrežo in skočili na drugo stran. — Ako hočete? zaslišal se je od tam njegov glaB, — dajte krožnik. — Ne, jaz jih tudi sama hočem trgati, pojdem po ključ, rekla sem, — Sonija ga ne najde . . . Pa baš sedaj bi bila rada videla, kaj on tam dela, kako ogleduje okrog, se giblje, ko misli, da ga nikdo ne vidi. Morda ga pa tedaj le za trenutek nesem marala spustiti izpred očij. Po prstih sem tekla po travi na drugo stran rastlinjaka, kjer je bil zid nižji, stopila sem na prazno povezneno kad, in zid me je sedaj segel samo do prsi iu jaz Bem flikti, treba je stanje uravnati, interese praktično in realno določiti. Toda ne zanima nas v prvi vrsti program, ki ga ima rešiti ta konferencija, nego /aniinniv se nam vidi polit>čni položaj, katerega nam razsvetljuje sklicevanje zahodnje-afričanske konferencije. Koga ni storilo pazljivega že to, da se najedenkrat na političnem obiorji prikažeti Nemčija in Francija v slogi, da složno vabiti na rečeno konferenc jo? Od leta 1870/72 se v evropski politiki o Franciji in Nemčiji nikdar ni ob jednem govorilo drugače, nego tako, da sta si sovražni in da si moreti le protivo hoditi. Diplomacijski svet bil je veleizuenaden, čuvši, da sta se vlada nemška in fraacoska združili v složno postopanje. Mnogo zatajevanja moralo je stati francoske državnike in francosko javno mnenje, da so v prsih potolažili ogeuj sovraštva proti Nemčiji in odločili se, hoditi z njo po jedni poti. Na drugej strani s? je pa tudi hitro opazilo, da je Bismarck svojo reservo za prekomorsko politiko zapustil m se očitno jel pečati s stvarmi, katerih se je poprej skrbno Ogibal. Razlogi so morali biti jako tehtni, da se je razmerje mej sovražnima sosedoma tako hitro in tako čudno presuknilo in morebiti so še mnogo tehtniši bili, nego-li so jih nam evropski Časopisi slednji čas razkladali, poudarjajoč, da je skoraj za vse drŽave neposreduo važno, kakšna načela zavladajo o vožnji po Kongu in Nigeru io s kakimi uveti se jednemu narodu pripozna gospodarstvo tega ozemljija, ki je sedaj še brez gosjiodarja. Važnost take konferencije so počasi uvidevale razue vlade. Zanimljivo je bilo videti, kako so se nekatere se-.e pozneje postavile v prvo vrsto interesantov. Iz prva bi imele biti pri posvetih samo Nemčija, Anglija, Francija, Nizozemska, Belgija, bnaujska, Portugalska in Zi'.dmjene Države; potem pa so se oglasile Italija, Avstrija, Rusija m zadnje dni pristokala je tudi počasua Tur-čiju, najbrž zato, ker se bode na shodu govorilo — o Afriki. Tajno, a znano je to, da Angleška iz začetka ni hotela ničesar vedeti o taki konferenciji v Bero-linu. Ona bi rada sama tržila po svetu in načelno morala je biti zoper to, da bi jej shod kratil svobodo trgovinsko. Vender pa je poslala Hvojega zastopnika v konferencijo, in videlo se bode, ali umeje dubu mejnarodnega, ki inora navdajati vse delegate v konferenciji, ali umeje svoje interese soglašati z opravičenimi željami drugih narodov. Veliko političnih momentov torej spremljalo je zamišljivanje in sklicevanje konferencije zahodnje-afričauske. A omenili nesmo še političnega fakta, na katerem, dejali bi, sloni konfrr nuja Berolinska, a to je veliki zgodovinski faktum — shod Skjerneviški. Javaljne bi brez njega bilo prišlo do mirnega shoda. In sigurno je tisto sporazumljenje treh cesarjev lepo poroštvo, da se vnanja politična vprašanja tudi v zahodoje-afričanski konferenciji rešijo mirnim potom. Sodnijska obravnava, zanimiva za Slovence. V Gorici 16. novembra. V Gorici ima lahonska stranka dva Časnika, jednega v bolj civilni, drugega pa v razcapani obleki, Be prpognila v rastlinjak. Pregledala sem bitro z očmi notranjost rastlinjaka, z njegovimi starimi, pri-pognenimi drevesi in zobčastim širokim listjem, izmej katerega so težko in naravnost visele črne in sočne jagode, utaknila sem glavo pod mrežo, ki je bila razpeta nad rastlinjakom in pod vejo neke stare češnje zagledala sem Sergeja Mihajliča. On je najbrž mislil, da sem odšla in ga oikdo ne vidi. Odkrit in miže je sedel na podrtem deblu stare češnje in skrbno valjal po rokah košček češnjeve smole. Na jedenkrat je pa zmajal z ramama, odprl oči, nekaj pregovoril in zasmejal se. Ta beseou in smejanje je bilo tako malo podobno njemu, da mi je bilo žal, da sem vohala za njim. Zdelo se mi je, da je ta beseda bila: Marica! To ne more biti: mislila sem. „Mila Marica!" ponovil je še bolj tiho in nežno. Pa sedaj sem dobro razumela ti besedici. Srce mi je tako silno poskočilo in polastila se me je tako nemirna radost, da sem se morala z rokama prijeti za zid, da nesem pala. Zaslišal je moje gibanje, prestrašeno je pogledal okrog, zarudel kakor otrok. Hotel je nekaj reči, pa ni mogel in njegov obraz je vedno bolj zarudeval. Vendar se je za-Bmejal, gledeč me. Jaz Bem se tudi zasmijala. Ves njegov obraz se je zažaril snmega veselja. To ni bil več stari atrije, ki se mi je laskal in mi dajal ki vsak po svoje Številko za številko bolj ali manj odkrito ščuvata proti Slovencem. Vsled tega pravega miru tukaj nikdar ne uživamo; vendar pa zadnjih par mesecev lahonska vročekrvnost ni imela posebne snovi proti nam, razun večjih ali manjših laži. Prošli teden pa je sosebno radovednost iste laške stranke dobila mnogo hrane, da se zdaj od petka sem napuh v njej z navadno predrznostjo povzdiguje — proti nam C kr. okrožna sodnija v Gorici imela je namreč 11. in 13. t. m. opraviti s presojevanjem dejanj, ki so v tesni zvezi s preloženo slavnostjo blagoslovljen ja zastave bralnega in podpornega slovenskega društva v Gorici. Državno pravdništvo v Gorici je bilo uložilo tožbo, da sta dva Goričana, Anton Fitz, Štacuoar, in neki Evgen Makuc, stopila v dogovor in zvezo, z namenom, da bi poslednji za plačilo in na zauktz Fitzov pomagal izvršiti načrt. Omenjena slavnost se je imela vršiti v nedeljo 6. julija t. I., Makuc pa bi bil imel najeti ljudi svoje vrste, katere bi bil najprej opil, da bi potem udrli mej tisoče pri slovesnosti zbranih Slovencev, ter da bi kričali: „Ev-viva Gorizie italiana, m. ..a agli Slovom", in ko bi se kdo izmej Slovencev na tako razžaljivo vpitje oglasil, da bi ista sodrga udarila s pestmi naSlovence. S takimi naklepi, pravi drž. pravdništvo, sta imenovana zatoženca zakrivila zločin zarotnikov, ker sta skušala izvršiti dejanje zapeijavanja po §§. 9, 87 v zmislu g. 88 k. zakoua. Oba zatoženca sta b la že v preiskavah, Fitz trikrat zarad nasprotja z javuimi nare.ib.oni, M -kuc pa je bil že večkrat kaznovan zorad tatvine itd. Glede na razsodbo c. kr. okr. sodnij* opomnim, da je državni pravilnik osnoval tožbo proti Fitzu in M'.kuni kot jedni jed no ti, ki je hotela drugo zapeljati, in ni nikjer govora, da naj bi se Fitz kaznoval kakor zupeljivec Makuc v. To je silno važno, ker se meni zdi. da v tem tiči jedino pravi povod in razlog pritožbe ničnosti, katero je državni pravdnik uložil proti sodoijski razsodbi. Makuca so bdi 6. jul., tedaj na dan nameravane slavnosti zaprli. Fitz je moral priznati pri sod-nijski obravnavi, da pozna Makuca, kateremu je večkrat dal kaj denarja in tudi G. julija t. 1. vsaj do 70 kr. Makuc je moral potrditi, da je vsaj 80 kr. od Fitza istega dne prejel. Priče pa so dokazale, da je Fitz večkrat Makucu iste dni pred slavnostjo denarja dajal, in da je Makuc v resnici na naročbo Fitzovo skušal krčmarja pridobiti, ki bi bil za Fitzov denar na dan »lavnosti najeti diuhali potočil za 30O litrov vina z namenom, da bi šla ta upijanjeua dru-bal z navedenimi besedami in oziroma s pestmi motit Slovence, zbrane pri izvrševanji slavnostnega programa. Priče so dokazale, da se je Makuc več osebam v tem zmislu razodel, iu pismo, ki ga je hotel Makuc iz ječe posihti Fitzu, katero pismo je zdaj v sndnijskih rokah, kaže, da je bil Makuc v resnici z Fitzom v zvezi, in da je hotel imformacij od Kit/.a v ječo, da bi se vedel pred sodnijo ravnati v soglasji s Fitzom. Iz policijskega spisa pa je razvidno, da je Fitz bil naguen že izza mladega ruvati in ščuvati v političnem zmislu; Makučevo življenje pa je označeno s tem, da je bi zarad telesnega poškodo- nauke, bil je meni jednak človek, kateri je ljubil in bal se mene in katerega sem se jaz bala in ljubila. Ničesar nesva govorila, le gledala sva se. Pa kmalu se mu je zmračilo čelo, zginila sta blesk in smehljanje v njegovih očeh in zopet se je hladno po očetovsko obrnil k meni, prav kakor bi bila kaj slabega storila, pa bi on bil Bedaj to spoznal in meni svetoval, to tudi spoznati. — Pojdite doli, da se ne poškodujete, rekel je. — In popravite si lase, poglejte komu ste podobni. „Čemu on zakriva svoje čuvstva? čemu mi hoče delati britkost," mislila sem nejevoljna. Pa to trenutje se me je polastila nepremagljiva želja, še jedenkrat ga zbegati in poskusiti na njem svojo moč. — Ne, jaz hočem sama brati, rekla sem in prijela ae z rokama za bližnjo vejo, z nogama skočila na zid. Predno me je on mogel zadržati, sem že skočila v rastlinjak. — Kake neumnosti delate! rekel je on, znova zarudel in z navidezno jezo hotel skriti svoj nemir: — glejte, lahko bi se bili poškodovali. In kako bodete pa prišli od tod? Bil je še bolj vznemirjen, kakor poprej, pa sedaj me ta nemir ni veselil, ampak strašil. Tudi mene se je polastil nemir, zarudela sem, ogibajoč se ga, in ne vedoč, kaj hočem govoriti, začela sem tr- vanja, tatvine in iz drugib vzrokov sodnijsko že večkrat kaznovan. Državni pravdnik je ponovil v svojem zatožnem govoru, dokaz prič, iz katerega je razvidno, da sta se bila zatoženca združila proti Slovencem več dni) pred nameravano slavnostjo io predno sta mogla vedeti, da bo slavnost odložena, da sta po takem kriva poskusen ega zapeijavanja, ker sta naklep opustila, oziroma spremenila še le po tem, ko sta izvedela, da se slavnost odloži, torej v zmislu §§ 9, 87 k. z. in da sta torej še več zakrivila, nego po §. 302 k. z., v katerem je govorjenje samo o naroduostnih /dražbah. Tudi je §. 305 k. z. različen od §§. 87, 9, na katere jedino hoče državni pravdnik svojo tožbo opirati. Ta stran je važna tudi za slovenske juriste, toliko bolj, kolikor bolj jim je znano, da je najvišje sodišče že več takih pravd konečno razsodilo. Državni pravdnik omenja tudi posebno nevarnosti, ki bi se bila vsled takih naklepov utegnila zgoditi. Na to stran je poudarjal, kako je italijanska stranka po svojem glasilu „Curnere" Slovence pred slavnoBtjo večkrat izživela v nasprotji z mirnim vedenjem Slovencev, katerim je najboljša priča mirno pišoča „Soča" tudi za ta del. On obžaluje, da je slavna sodnija sklenila proti njegovemu nasvetu, da se neso prebrali dotični Članki obeh listov; kajti iz njih bi bdi dobili sodniki ložje prepričanje, kje je bila provokacija. Vsled tega sklepa je bil prisiljen predlagati, da so se še druge priče poklicale, ki so izjavil*', da Fitz tudi ua ulici po noči izrazil se politično demonstrativno Po pričah je neki zaupil na ubci: Eviva Italia e Gorzia italiana. Nevarnost, nadaljuje državni pravdnik se pokaže še hujša, če se pomisli, kako je moral biti tudi slovenski del prebivalstva razdražen vsled raznih prctilmb napisov in pisem, ki so se tiste dni pisala, razpošiljala v sovražnem duhu proti Slovencem. On spominja na Kostanjevico, kjer bo je po zidih zagrozila Slovencem smrt in frančiškanom v pismu na gvardijana skupen pogin, sama zrto, ker se je imela zastava slovenskega društva blagosloviti pod frančiškansko cerkvijo. Vsled tega upa državni pravdnik, da bo c. kr. okr. sodnija oba zatoženca po napovedanih §§. kazenskega zakonika kaznovala. Zagovornika zatožencev sta 8 sofumi dokaze prič in državnega pravnika pob jala. Govor zagovornika dr. pl. Pajerja (za Fitza) ni bil toliko zanimiv, ker je skoro 4 ure trajal, tudi ne zarad advokatskih zvitih sklepov in prekrivanj odločujočih momentov, kolikor zaradi duha, ki je iz govora prav s sovražnim vetrom prhal proti Slovencem, onim Slovencem, ki so tega moža ob raznih prilikah podpirali, da je bil izvoljen v državni zbor, in tudi ob raznih prilikah za čas njegovega deželnega glavarstva za Goriško. Kouec pa je bil, da je sodnija oba zatoženca oprostila. Pripoznala je fakta kot fakta, ki smo jih mi tukaj navedli; ali rekla je v svojem utemeljevanji, da po §§. 9., 87. ne more kaznovati zatožencev, zato ker se je posrečilo Fitzu zppeljati Makuca. Iz tega in pa nalašč od mene na čelu navedenega naj naši juristi Že naprej sklepajo, kako se je stvar izvršila. Naj še omenimo, da je državni pravdnik v Bvoji tožbi pred vsem naglašal juristično skupnost, gati češnje, akopram nesem imela jih kam devati. Očitala sem sebi to predrznost, kesala sem se, bala Be, in zdelo se mi je, da sem se pogubila na veke s tem v njegovih očeh. Oba sva molčala. Sonija približala se je b ključem in rešila je naju iz tega težkega položaja. Ko sva se vrnila h Kutiji, katera je zagotovljala nama, da ni spala in je vse slišala, bo je pa znova prizadeval govoriti v pokroviteljskem očetovskem tonu, pa to se mu ni posrečilo in me ni varalo. Katija je govorila o tem, koliko ložje je mož-kenm ljubiti in izražati ljubezen, kakor ženski. — Mož more povedati, da ljubi, ženska pa — ne, rekla je. — A meni Be zdi, da možki ne sme in ne more povedati, da ljubi, rekel je on. — Zakaj ne? vprašala sem ga. — Zato, ker bi to vselej bilo laž. Kako odkritje bi bilo to, da človek ljubi? kakor bi bilo treba samo povedati, pa bi se zgodilo, hlop — in že ljubi. Kakor bi se moralo zgoditi kaj nenavadnega, če se le zine te besede, kakor bi bilo to znak, ustreliti iz vseh topov. Zdi se mi, nadaljeval je, — da ljudje, ki blovesuo izreko besede: „.laz vas ljubim," ali varajo sami sebe, ali pa, kar je še hujše, varajo druge. (Dalje prih.) Priloga „Slovensfcem« Narodu" St. 268. 20. novembra 1884. jedno osobo obeh aatožencev, ki sta komplot snovala pred odloženo slavnoatjo, in da se na vse drugo, kar sta zatožena storila ali spremenila, ko ae je sUvoost odložila državni pravdnik v tožbi ni oziral; — c. kr. okr. sodnija pa je konečoo ae opirala na to, kakor da bi bila Makuc in F.U dve ju-ristiflni osobi, ter da je Fitz Mtkuca zapeljal, da se je torej jednemu posrečilo zapeljati drugega, kar je v nasprotji o §§. 9, 87 k. z. To so vsaj različna stal.šČH, ali prav za prav stališče za tožbe se je v razsodbi izpodmaknilo. Naj pa zadnja, za to poklicana instanca razsodi, kakor Bi bodi, za Slovence je ta sodnijaka razsodba jako poučna. Kritik. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 20. novembra. Danes bode v Pešti skupna mlnlster-•ka konferenca, katerej bode predsedoval cesar. Udeležili se bodo te koi fvrence tudi grof Tahffe, dr. pl. DunajevBki in grof Welserheimb. Posvetovala se bode o raznih skupnih zadevab, mej njim bo nekatere, ki se tičejo vojske. Greuterjev govor ptoti dvoboju v delegacijah ne bode ostal brez vsega vspeha. Govori se, da bode vojni minister razposlal okrožnico, da se imajo prenarediti one naredbe Častnih sodišč, ki se tičejo dvoboja. „Politik" zahteva novo razdelitev volilnih okrajev za državni zbor na Moravskera s pouebn m ozirom na narodno&toe meje. Taka razdelitev |e jako opravičena, kajti vsled umetne razdelitve volilnih okrajuv so Čehi na Moravskem v številu svojih za-Btopnikov jako prikraišani. Dobro bi bilo, da bi se taka razdelitev volilnih okrajev raztegnila tudi na ŠtrBko in Koroško. V teh dveh deželah je slovanski živelj ravno tako umetno obzaj potisnen. Liberalni listi se že jeze proti tej zahtevi, kajti teko bi celo bilo mogoče, da avtonomisti dobe dvotretjinsko veČino, ko bi kedaj kaka vlada se malo bolj odločno pri volitvah zauje potegnila. Naučno ministerstvo izdalo je deželnim Šolskim oblastim ukaz, ki se tiče pouka realističnih predmetov v ljudskih šolah. Ker je do sedaj le v splošnih obrisih določeno, kaj naj se poučuje iz teh predmetov, ukazuje sedaj ministerstvo deželnim šolskim oblastim, da naroče okrajuim šolski nadzornikom posvetovati se v posebnih konferencah s skupnimi učitelji, kaj tnj se poučuje iz teh predmetov in kako. Rezultati teh predposveiovanj se pa potem predlože v pretres okrajnim učiteljskim konferencam. Predlogi teb se pa imajo s pridejauo izjavo deželne šolske oblasti predložiti v potrjenje. Pri tem določevanji učnega gradiva se ima ozirati na namen občnih ljudskih šol, na razum učencev in potrebe kraja. Posebno je treba paziti, da se za zgodovinski pouk izberć samo take stvari, ki so razumljive učencem, ter no žalijo verskega čuta in ne rušijo ljubezni do domovine. Na podlagi teh predlogov in izjav se bodo napravili učni načrti, kojih se bodo morali držati vsi učitelji. Povod temu ukazu so dole pritožbe cerkvenih oblastev, zlasti Luiškega Škofa Iludigiera, da po ljudskih šolah pouk realističnih predmetov žali verski čut šolske mladine in Bpodkopuje ljubezen do domovi ne. Dobro bi bilo, da bi naučno ministerstvo bolj pazljivo oko obrnilo na Bchulvereinove šole, kajti baš te najbolj spodkopu-jejo domovinsko ljubezen in ucepljajo mladini veliko-nemške ideje. Vodja Mladočebov dr Gregr je v Slaneh v ponedeljek poročal svojim volilcem o svojem delovanji v državnem zboru. Govoril je jako mirno in spravljivo ter poudarjal, da českl poslanci morajo podpirati vlado. Vlada in večina državnega zbora živ ta v prisiljenem zakonu, reke) je, posamične frake je so prisiljene iskati jedna pri drugej podpore. Morale so pa tudi vlado podpiruti v marsikaterih neprijetni stvareh. Kaka je sedanja vlada, to vemo, a tega n» vemo, kaj pride za njo. Zato nam razum veleva podpirati, kar se vidi, ker se ne ve, kaj pride. Nemški konservativci zahtevali so marsikaj, kar ni bilo prav Čt hom In poslednji bi bili marsikatertkrat rajši glasovali z levičarji, a temu se upira čustvo, da levičarji le po tem hrepene, kako bi zatirali Čehe. Da le pr:cie narod do svojega smotra, naj mu k ti mu tudi pomagajo konservativci, na to moramo gledati. Kar se tiče Kvičabnega zakona, misli govornik, da se bodo nasprotja poravnala po piiza-devanji plematva. Rusinska deputacija pride začetkom decembra na Dunaj pritožit se pri cesarji in ministrih zaradi 'zatiranja rusinske cerkve. Hrvatski sabor se snide v prvej polovici prihodnjega meseca, pa bode le malo časa zboroval. Vlada mu bode predložila budget in zahtevala idem ni teto za tri mesece, ker sabor ne bode mogel ob pravem času rešiti budgeta. V ponedeljek je bda v BUnovanji ogerskega naučnega ministra Treforta konferenca zastran novega ustanovljenja Josepbiuuma, visoke šole za izobraženje vojaških zdravnikov. Sklenilo se je skli cati on u eto iz profesorjev obeh ogerskih vseučilišč in deželnega sanitetnega soveta. 1 nanje države. Črnogorska vlada sedaj preseljuje hercegovske begune v Ulčiojski okraj. Do sedaj jih je že preselila tja kakih 400, mej njimi znana ustaAka vodja Stojana Kovačevića m Serdara Tuugusa. Več begunov je prosilo, da bi jih ua črnogorske stroške preselila v Rusijo, kar se pa jim ni dovolilo. Za srbsko vlado so občinske volitve v Belem gradu kaj ugodno izpale. Naprednjaki imajo trikrat toliko glasov kakor Ristićeva stranku. — N mčija bode svoje zastopstvo pri srbskej vladi v Belem gradu povišala v poslaništvo. Dozdaj jo je zastopal tam ministerski rezident. Odslej bodo vse države, ki so zastopane v Belem gradu, tam imele poslanike, razun Rusije, katero bode še na dalje zastopal ministerski rezident. Nemški zvezni sovet je določil državne dohodke in stroške za bodoče leto na 622,942 357 mark. Pomenljivo je to, da bo se dovolile vetje svote za podkrepljenje vojske na zahodu in vzhodu. Topniški polki v teh krajih se bodo povekšali za dva topa s potrebnim moštvom, pa tudi peški polki se bodo povekšali. Dovolile so se tudi velike vsote za utrdbe na mejah. Zlasti na ruskej meji se bodo povekšale trdnjave in tja prestavilo več polkov. Res čudno, od vseh strani ae nam zagotovlja mir, pa vse države le povišujejo vojsko, kako1" bi imeli vojno pred durmi. Naša skupna vlada je zahtevala od delegacij velike vsote za preustrojbo vojnega pomorstva. Rusija organizuje nove polke na Kavkazu in preustroja deželno brambo, da bi bila sposobnejša za voino, Nemčija pa skrbi za bo'jšo brambo na mejah. To nikakor ne kaže, da bi bil mir tako utrjen, kakor se govori. — Nek Berolinski list ve" povedati, da je brunšviški regentstveni sovet izvolil pruskega princa Albrechta bruušviškim vladarjem. Cesar ga jo že neki potrdil. Vlado pa novi vojvoda prevzame Še le čez jedno leto, ko poteče regentstve-nemu sovetu vladna doba. Tedaj se bode vojvodina povzdignila v veliko vojvodino. Drugi listi pa javljajo, da se še ni nič določenega sklenilo o brunš-viškem prestolonasledstvu. — Nnmška vlada baje hoče osnovati delavske urade, pri katerih bode natančna kontrola o delavcb, ki dela in tacih, ki delavcev iščejo. Ti uradi bodo kaj dobro došli onim, ki iščejo dela. Afriška konferenca se ne bode bavila, kakor bo govori, 8 prepirnimi suveranitetnimi pravicami raznih evropskih držav na zapadnem afriškem obrežji, kajti s tem bi naravnost onemogočila ves svoj uspeh. Določilo se pa bode, kako more v bodoče tukaj kaka država legalno Bi prisvojiti kako ozemlje. Vprašanje o prepirnih auveianitetnib pravicah se bode pozneje rešilo po diplomat'čnem potu. — V torek konferenca ni imela seje, kakor ae je sprva poročalo, temveč včeraj popoludne. — Papež se pa bode neki obrnil na konferenco, da izreče za mejnarodno dolžnost, varovati katoliške misijone v Afriki. Augleška konservativna stranka je sklenil| takoj rešiti v zgornej zbornici volilno reformo a pogojem, da vlada predloži spod njej zbornici nov zakon o razdelitvi volilnih okrajev, ki bode zadovoljil obe strauki. In posledica tega sklepa je, da je zbornica že včeraj vsprejela v drugem branji to predlogo. Pričakovati je, da jo kmalu reši v tretjem branji, S francosko-kltajskcga bojišča prihaja vest, da se Kitajci pr pravljtjo B angleškimi in se-veruo-ameriškimi brzimi vojnimi ladijami prodreti blokado Formoze. Prošli mesec je nad 20.000 kitajskih vojakov prestopilo reko Jan-tse-Kiang blizu PojanBkega jezera. Dopisi. Iz Celja 16. novembra. [Izv. dop.] Kako smo vender srečni Slovenci! Saj imamo toliko pravic, ki branijo našo narodnost — seveda so le na papirji. Skoro se je bati, da bi se ne prevzeli 1 A dobro skrbe naši nasprotniki za to, saj nas pritiskajo, kjer le morejo. Neodpustliiv greh bi bil, ko bi se v praksi pokazalo, da je Slovenec jednakopraven z Nemcem. Posebno pri nas v Oji je to opaziti vsak dan, ne le v javnem življenji, amjiak celo v zavodu, v katerem postave govore jednako za vsakega ne glede na narodnost. Čud'ti se mora vsak človek, ko vidi dan na dan nemške dijake (peto-, šesto- in sedraošolce posebno) ponočevati in prav v poznih urah posedati po prepovedanih gostilnah, kakor na pr. redno zahajajo v najnovejšo „Zum Sand-vvirtb". Res čudno, da jih nemški profesorji do vidijo, kadar razgrajajo in skandale delajo po mestu, ko imajo za vsuk najmanjši prestopek slovenskih dijakov tako dober nos. Razumljivo je, da tudi nedavno neBO čuli nemških djakov, vrnivših se z izleta, katerega so napravili v Laški trg, ko bo pozno po noči pred samim poslopjem c. kr. gimnazije ?a-peli blaženo ptsen „daB deutsche Liedw. — Res jako veliko spoštovanje kažejo do zavoda, da mu s bripavim glasom napravijo tako podoknico, in velik strah imajo pred gospodom ravnateljem! (Nehote se spominjamo mirnega izleta slovenskih dijakov v Št. Jurij lansko leto in njegovih nasledkov). Kaj se jim bo sedaj zgodilo?! Dobro vemo in tudi nemški dijaki vedo, da nič, saj imajo v nemških profesorjih, koji imajo večino, dobro zaslombo. Zato se tudi mi ne čudimo, da celo v zavodu samem slovenski dijaki nemajo miru pred Bvojimi nemškimi kolegi in, da se jim nič ne zgodi. Vender bi bilo gospode profesorje dobro opozoriti, da imajo disciplinarne postove jednako veljavo za nemške, kakor za slovenske dijake in da se ne smejo ozirati samo takrat na postave, kadar hočejo kaznovati kakega Slovenca. ■z Škofje Loke 17. novembra. [Izv. dop.] Imeli smo zopet lep večer v našej čitalnici na Martinovo nedeljo. Marljivi naši diletantje zveselili so nas zopet z lepo predstavo „Županove Micke". Igrala se je ta lepa naša veselo-igra izboruo, kakor smo pričakovali od naših vrlih igralcev. Micika (g. B. G.) očarala nas je popolnem s svojim ljubkim obnašanjem. Pri gospodičini J. II. spoznali smo, da je bila uloga za Podgorsko v najboljših rokah. Z An-žetom (g. J. O.) dobila je Loška Čitalnica izvrstno moč. Tudi župan (g. D. B.), Glažek (g. M. L.), Stlssheim (g. R. G.) in Wom pri okrajni sodniji v Mariboru na Drave 1. bregu; g. avskultant A lolf Baker, imenovan je sodmjskim pristavom v okrožji oudsod-nije Graške. —Gosp. J. Dobida, financi/alni nadzornik v Travniku, prestavljen jo v istej lastuosti v Dolenjo Tuzlo. — (Nova blamaža dra. Glantschnigg a v Celji.) Nasproti poročilu, da je dr. Grego rec, urednik „Slov. Gospodarju" pomiloščen, trdili so nemško liberalni listi, da to ni res in vročekrvni dr. Glantschnigg v Celji, kot zastopuik Henkerjev, poslal je celo „Slov. Gospodarju*1 popravek: naj prekliče vest, da bi bil dr. Giegorec pomiloščen. A uredništvo ni hotelo napraviti te usluge dru. Glau-tscbniggu, in zategadelj je slednji pričel tožbo. V 18. dan t. m. bila je v tej zadevi obravnava pri okrajni delegirani sodniji v Celji, katere je dr. Glan-t8choiggove razloge spoznala neosnovanimi »n ničevimi, obtoženca nekrivim proglasila, tužitelju pa naložila plačilo troškov. — (Čagrancontra SeidI.)V18. dan t. m. bila je pri c. kr. okraju sodniji v Mariboru na Drave levem bregu obravnava v pravdi gosp. Čagrana, bivšega kaplana v Ktmci proti neudanjej političnej veličini, umirovljenomu stotniku Seid.-u. Seidel bil je krivim spoznan in obsojen na 30 gold. g'obe, eventuvalno na 6 dni zapora in poplačati mora vse stroške. — („Škrata") izšla je 21. številki, s pol pole priloge. Opozarjamo na lepe podobe in na pesni Či v k osla v a Lažana in K osli u "ti. — (Poročil) se je včeraj g. dr. Lovio Požar, učitelj na gimnaziji v Ljubljani z gospico Justino Tomčevo. — (Umrl) je predvčeraj na svojem posestvu na Gliucah g. Fran Novak, poznat Ljubljančanom pod imenom: „Miklavov Francelj." Doživel je 70. leto. Lahka mu zemlja! — (Vabilo k besedi s plesom), ki jo priredi narodna Čitalnica Ljubljanska v nedeljo dne 23. novembia 1884 v drustvenej dvorani. Vspored: 1. Schantel-Vilbar: Ouvertura iz spevoigre „ Jamska Ivanka"; igra vojaška godba. 2. Nedved: „Slovo", moški zbor s tenor-samospevom; solist gosp. Anton Razinger. 3. Douizetti: Introdukcija in kavatina iz opere .Belisar"; igra vojaška godba. 4. Foerster: „Njoj", čveterospev; pojo gg. Pribil, Štamcar, Ste-gnar in Dečman. 5. Milibcker: Potpouri iz operete „Bettelstudentu; igra vojaška godba. 6. Eiseuhut Gj: „Na Savi", moški zbor. 7. Ples. Pri plesu igra oddelek vojaške godbe c. kr. pešpolka baron Kuhu št. 17. Začetek ob 7. uri zvečer. Ustop je dovoljen izključijivo le čč. gg. udom čitalničnim. Odbor. — (Prvi komorni godbeni večer), katerega je priredilo preteklo nedeljo tukajšnje fi.har menično društvo v redutni dvorani, odlikoval se je po mojsterski izpeljavi izbornega programa po gg.: Gerstner, Pft fferer, Moravetz, Luui in Zohrer. Gosp Luca, kateri je, kolikor nam znano, nastopil 'prvikrat v Ljubljani, skazal se je v Rich. Strauss-ovi sonati mojstra prve vrste na violoncellu. Umetnost in fini okus glede seBtave programa omenjenih gospodov bo nam porok, da bodo tudi njih dalnje, še za tri večere odredjene produkcije ravno tako izvrstne, kakor je bila prva. Želeli bi toraj, da bi to podjetje našlo pri občinstvu ono splošno zanimanje in podporo, katero v istini zasluži. — (Ob jednajsti uri dan zvonil) je preteklo noč frančiškanski cerkovnik. Probudivši se iz Živih sanj, čuje uro v zvoniku, ki je ravno bila. „Jedna, dve, tri, Četiri!" Ni dvojbe, štiri je ura, alo, bajdi zvonit! Brzo se opravi in malo pozneje bo redarji in drugi ljudje, ki so še budeli. drug druzega povpraševali, kaj li pomenja glas zvona iz visocih lin ob tej uri — ob 11. uri pred p o luno čj o. kajti cerkovnik bil je prvih 7 udarcev kla diva še prespal in čul le zadnje četiri, in zaradi tega veliko prezgodaj potegnil za vrv. — (Surovost.) Neznan lopov je na pokopališči pri sv. Krištofu kipu sv. Vincencija, postavljenemu na rakvi usmiljenih sester odbil desno roko s križem. — (Raz8tava ženskih ročnih del.) Večstranski želji ustrezajo se namerava 7. decembra t. 1. v veliki dvorani tukajšnje višjo realke odpreti razstavo žensk h ioni b del. Da bode razstavljenih tem več izdelkov, vabljene so častite dame Ljubljanske prav mnogobrojno udeležiti se. Natamkneje so lahko poizve pri gospici Ivani F6 lerlovi, učiteljici u met oljnih ročnih del. Steklene omare blagovo-lilu je posoditi slavna kupčijska zbornica Ljubljanska. — („Narodni list") piše v svojej zadnjej (87.) številki: „Dični brat Slovenac vitez Josip Va-leniić, predsjednik okružnog suda u Dubrovniku oprostio se je ovih dana od svojih činovnika i ostalih znkonjaka u onom grudu, i tom zgodom sudački sbor, odvjetnici i bilježnici pokloniše mu za uspomenu liepi srebrni kalamar i teku za karte posjetnice. Oproštaj bješe iskren i srdbčau. Pošteni starina Valenčić, poslie duga i ravna službovanja, ostavlja u sudbenoj kronici Dalmacje najbolje ime. Nasliedili mnogi i mnogi njegove dir-ne stope! — (Akvarij) v Šelenburgovih ulicah priporoča se zlasti učečej se mladini v ogled. Favna morja jadranskega zastopana je po mnogih, deloma tudi zanimivih morskih živalih in poučna je 'obiskati vsaj jedenkrat to razstavo, ki broji 94 številk. — (Akadem. društvo „Slovenija" na Dunaji) izvolilo je po prostovoljnem odstopu sedanjega odbornika g. stud. jur. Ferd. Šifrer-ja namestnikom tajnika g. stud. jur. Pr, Banač-a. — (Osepnice) močno razsajajo v Trstu. Od torka do srede zbolelo jih je 19 za osepnicami, mej temi so 3 umrli. Razen teh zbolelo jih je za nepravimi osepnicami 11, za škarlatico 2, za davico 3. — (Letošnje vino) prodaje sn v okolci Tržaški: belo viuo po 28—30, črnina do 35 kr. liter, na debelo. — (Narodna Čitalnica v Kranji) priredi v nedeljo 23. t. m veselico z nasledujim vspo-redom: 1. „Klobuk", vesela igra v jedoem dejanji. 2. Ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. K obiloej udeležbi vabi odbor. — (Vabilo k veselici), katero priredi „Slovensko bralno in podporno društvo v Gorici" v soboto dne 22. novembra v restavraciji Dreher-jevi na Travniku št. 16. Začetek ob 7V2- uri zvečer. Spored: 1. Ouvertura Hadačka Boraicka, ugl. Zajic, godba. 2. „Slovo", zlož. Hajdrih, poje zbor. 3. „Moč slovenske pesni", dvogovor s petjem. 4. „Vitoice z juga", valček, ugl. Strauss, godba. 5. „Vitezovo Slovo", poje zbor. G. nOd železne ceste", dvogovor. 7. „Slovauka", četvorka, ugl. J. Strauss, godba. 8. „Siavjauska", zlož. Vilhar, poje zbor. 9. „Slovanski potpourri", ugl. Christoph, godba. 10. Tombola s tremi dobitki. 11. 0Nesmo tako plašni ne", bi/o polku, ugl. StrauBs, godba. Potem zabava. Pri veselici svira vojaški orkester. Ustopnina brez razločka je 20 kr. Ustop je dovoljen samo udom tega društva in njih družinam, kakor tudi udom drugih slovenskih društev, katera bo vabljena. K obilni udeležbi vabi odbor. — (Vabilo k veselici), katero priredi Sežanska Čitalnica dne 23. novembra 1884 v prostorih gosp. viteza Scaramangd. Spored: 1. Petje. 2. Deklamacija. 3. Petje. 4. Igra: „Uskok". 5. Ples. Pri plesu kakor mej točkami svira izvrsten Tržašk septet. Ustopnina 60 kr. za osebo. Članovi udove družine plačajo polovico. Začetek ob 7 Va uri zvečer. — (Kmetska čitalnica v Rušah) napravi v nedeljo 23. t. m. popoludne ob 3. uri veselico s petjem in tombolo. — (Vabilo) k veselici, katero napravi narodna Čitalnica v Tolminu v Boboto dno 22. novembra t. I. v gosp. Devetakovi dvorani s sledečim sporedom: 1. II. Volarič: „V zvezi", poje mešani zbor. — 2. „Bob iz Kranja", veseloigra s petjem v 1 dejanji. — 3 D. Jenko: „Što čutiš", poje moški zbor. — 4. „Krojač Fips ali nevarni sosed". Burka v 1 dejanji. — 5 A. Leban: „V veseli družbi", poje moški zbor. — Ustopnina k besedi 20 kr. — Po besedi ples. — Ustopnina k plesu 50 kr. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — (Obrat na državnih železnicah.) V zmislu §-a 24 ustava za upravo državnih železnic postavljeni so sedaj „c. kr. železniški obratni u rad 6 v i" in sicer v okrožji železniškega obratnega ravnateljstva Beljaškega na teh-Ie postajah: v Glandorfu, v Hieflau-u, v Ljubljani, v Launs-dorfu, v Leobenu, v Št. Mihelu, v Pontaflji, v Selz-thatu, na Trebiži, v Beljaku in v Zeltwegu; v okrožji ravnateljstva Puljskega na teh-le: v Kanfanaru, v Pulji in v Rovinji; v okrožji ravnateljstva Splitskega pa na po&tajab: v Perković-Slivnem, v Šibeniku, v Siverci in v Splitu. — (Razpisana) je služba vrtnarja na po-skuševalnem vrtu c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Plača 400 gld. in stanovanje (soba, kuhinja, drvarnica). Nastopiti je službo s 1. dnem jami v:i rja 1885. Prošnje do 15. decembra t. 1. na centralni odbor omenjene kmetijske družbe. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Kotor 19. novembra. Dva hercegovska orožnika, ki sta spremljala pošto, ubili so pri Popušići roparji, ko so potem oropali pošto. Pariz 19. novembra. Od polunoči do 6. ure zvešer 14 osob za kolero umrlo. V Oranu 9, v Nauter-u 2 za kolero umrla. Madrid 20. novembra. Včeraj zvečer demonstrovali so dijaki. V tolpah hodili so po ulicah in kričali: Živela svoboda pouka! Ker so se izgredi nadaljevali, moralo je redarstvo rabiti palice. Štiri dijake so prijeli in zaprli. Dijaki so zahtevali, da se izpuste. Prefekt pa je izjavil, da je izroči sodniji. Razne vesti. * (ČeBko deželno posojilo.) Iz Prage se piše 17. t. m. : Češki deželni odbor sklenil je v svojej zadnjej seji obrniti se do predsedstva c. kr. namestništva 8 prošnjo, da bi to ukrenilo potrebne korake za pridobitev Najvišjega dovoljenja za posojilo preko 1,800 000 gold. za zgradbo deželnega muzeja. * (Vitez Schonerer) zmagal je tudi v svojej pravdi proti Hiigel-u izda teli u „Vorstadt-zeituug". Httgel bil je po porotnikih jednoglasno krivim spoznan ter obsojen na 4 tedne zapora in 60 gld. izgube na kavciji. * (Razžuljeuo nemško čuvstvo.) Te dni dobil io gostilničar „pri prestolonasledniku Rudolfu" v Terezmu neko tiskoviuo (čujte in strmite!!) — b Češkim naslovom, kateri je gostiloičarievo „nemško" čuvstvo tako razžalil in razsrdil, da je tiskovino poslal precej nazaj, toda vso raztrgano in s tole klasično opombo: „unsero Ftirma Kronbrinz ist deutsch." — Kdo bi še dvomil o resnici teh besed, pročitavši to „volaptik" nemščino? * (Groina uesreča na železnici pri H a na v u.) 14. t. m. ob dvanajstih opoludne trčil io od Bebre prišedši osobni vlak št. 26 r tvno pred Hauavsko postajo v drugi ondu stoječi tovorni vlak, preobrnil hlapon in veliko vagonov na postranski tu, po katerem je ravno mej grozno nesrečo prisopihal iz postaje drug tovorni vlak, se zaletel v na tiru nagromadene podrtine raznih voz, ter tako dopolnil in znatno pomnožil že itak velikansko nezgodo. Kolikor se je do zdaj zvedelo, mrtvih je 13 osoh, in večinoma težko raojeuib 21, od katerih jih je pa že pet mej nošnjo v bolnico umrlo. Popolnoma razdrobilo in poškodovalo se je 14 osobnih in tovornih vagonov in jeden stroj. Povod velikej nesreči dalo je napačno znamenje, da je tir, kjer je stal tovorni in drdral osobni vlak, prost. Štirje zdravniki, obilo meščanov in milosrduega občinstva došlo je takoj ua kraj nesreče delit nesrečnikom potrebne pomoči. Mrtveci so grozno in nepopisljivo razmesarjeni in zdrobljeni. Ponesrečeni potniki, moški in ženski so večjidel kmetski ljudje, maslarji in maslarice iz okolice, kateri so peljali v mesto maslo na prodaj. ŽaloBt je velika in neizrekljiva. Od železniškega osobja iz Bebre težko ranjeni sti dve, mrtvi pa dve osobi. Strojevodja in kurilec osobnega vlaka sta se rešila z urnim skokom s hI..pniin 150 mož dela noč in dan in odstranjuje naKopičene, stolpu podobne podrtine razbitih železničnih voz. Bati se je, da bodo našit še marsikaterega ranjenega in mrtvega potnika. Žive in mrtve osobe ro razen dveh, katerima manjkati glavi, sorodniki spoznali. ' (Druga velika nesreča na železnici pri Hanav-u.) Precej drugi dan t. j. v soboto dne 15. t. m. po prvej groznej nesreči pripetila se je zvečer ob 9. uri 5 minut na Hauavskej železničnej postaji druga velikt nezgoda ravno zraven Bebra-Ilanavske železnice. Vsled napačne premembe na tira zavozil je namreč Friedberški osobni vlak na tir He-sensko-Ludovikove železnice in trčil ua postaji v ondu stoječi tovorni vlak. Druga nesreča bi bila gotovo še večja in grozovitneja, ko prva v petek dne 14. t. m., ko ne bi bilo že na severnej Hanavskej postaji izstopilo iz vlaka preko 100 osoh. Tako sta se pa peljala samo dva potoika, jeden v II. in jeden v IV. razredu na vzhodno postajo. Potnik IV. razreda zletel e in-i nesrečo skozi strop razdrobljenega vagoua, padel na velik kup peska n obležal ondu nepoškodovan; oni v II. razredu rešil se je skozi vrata in le jeden sprevodnik je ranjen. Vozovi in vagoni so pa strašansko poškodovani. 6 tovornih in 5 osobnih vagonov je popolnem zdrobljenih; voz napolnjen s premogom zavo/il je tako v nek osobni vagon, da zdaj v njem tiči kakor v kakem oklepu ; blapou in poštni voz sta tnd pr'skem res velja se dandanes zgodovinski izrek: „Extra Hun-gariam non est vita et si tst vita, non et»t itau. — * (Samou mor 141etnega šolarja.) Iz Dortmunda se piše 11. t. m.: Včeraj zvečer se ie tukaj 14 letni dečtk, učenec tukajsniefja višjega zavoda, ustrelil v glavo. Pred svojo smrtjo pisal je še svojim stHriSem pismo, v katerem se pritožuje, da ne more slediti naglemu šolskemu pouku in povoli no i/.delavati vseh šolskih nalog. Nesrečni samomorilec je sin nekega kromu rja iz okolice. * (Požar dveh sladoruic.) 14. t m. pogorela je do tal največa ogrska tovarna za izdelo vanje sludorja \ Velikem Surany Ta sladormca je lastnina delniškega društva z glavnico 1 '/a milijona gold in je zavarovana za 3 milijone gold. pri Praškem zavarovalnem društvu za sladornice. Društvo bo zidalo takoj drugo tovarno, tako da 600 tovarniških delavcev ne bo izgubilo svojega zaslužka, ker bodo pomagali zdaj pri zidanji novega poslopja, potem pa zopet nadaljevali svoj posel v novej sladornici. — 15. t. m. je pa požar popolnem uničil veletržca vit. Stummerja sladomico v Daudlebu pri Kostelci nad Orlico. Le magacine rešili so ognjegasci po truda-polnem delovanji. Lastnik ima tovarno zavarovano pri zavarovalnem društvu za tovarne za 650 000 gld. * (Zakonoželjna Amerikanka.) Kako slabo urejene bo v severnej Ameriki postave zastran ločitve zakonov, priča nam pravda, ki se zdaj že nekaj tednov vrši v Novem Jorku in katera kaže tamošnje odnoSaje in slabe razmere v popolnej svetlobi. Pravda teče proti gospej VVetmore ali Hawe3, katera 8e je neverjetno velikokrat omožila in nazadnje živela še celo v bigamiji. Ta gospa se je prvič omožila v mladostnej starosti 15 let, ko je z nekim Wellingfordom iz Novega Jorka pobegnila. Tri mesece pozneje bil je njen soprog umorjen in neutolažljiva mlada vdova stopi takoj v drugi zakon s konjskim kupcem Colleverjem, rodom iz Kansasa. Ta zakon se je pa kmalu razdrl. Še vedno jako mlada vdova pri živem moži sreča v St. Louisu častnika Tiffany-ja, se omoži ž njim, a se po kratkej sakonskej sreči loči tudi od tega soproga. Potem gre v Filadelfijo, kjer sta jej obtičali zaljubljeni očesi nad nekim Redhefferjem. Ker je bil pa ta mož že oženjen in ga njegova soproga ni hotela prepustiti snubiteljici, ne preostaja zadnjej druzega, kakor si poiskati drug predmet svojemu tako po ljubezni hre-penečemu srcu. Amerikanka imela je res pri moških srečo, kajti, dasi je navstal nek do 1883 segajoč odmor v njenih zakonih, bila je vender v tem času, če ne več, najmanj jedenkrat omožena, ker so jo nazadnje nazivali z imenom VVetmore. 1883. leta spoznala je pa v Cony Islandu gospoda Hawes a, kateri je bil ravno tako zakonaželjen, kakor oua sama. Brzo gresta v nek botel, da sta se poročila. Pozneje pi gospa zapazi, da mož, ki ja je poročal, ni bil nikakor pravi duhoven, zatorej se je vršila druga popolnem veljavna poroka. A novi soprog Ha-wes imel je drugo še živečo ženo, katera jo to stvar sodniji ovadila. Ko bi te zanimive gospe ne bila sodnija zaprla, bi se bila gotovo ie neštevilnukrat omožila in zopet ločila. Ta zakonoželjnost je gotovo izjema, a vender jasno priča, kaj se vse lahko zgodi po amerikanskih zakonskih postavah. * (Pošten cestni ropar.) Nedavno je v Gvadalaksari v Mehiki prišel v prodajaluico zamorec, iztrgal kupcu veliko motajo, v katerej je bilo 80 dolarjev, večjidel bakrenega denarja in ubežal z ukradenimi novci. Kupec teče za roparjem, a gu dobni še le zunaj mesta. Tu drzni tat obstoji in reče: „ 1 1 va st vsoto pošteno, če hočeš in mi obljubiš, da ne napraviš potem nikakega hrupa, faače te pa kar tukiij na mestu ubijem." Kupec misleč si: „boliše drži, ko lovi ga,w vzame 40 dolarjev nazaj in na to gresta oba narazen, — vsak po svojem potu. Umrli so v Ljubi Jani: 13. novembra: Fran Gnezda, duhoven, 62 let, Dunajska cesta št. 2, za plućnim edemom. 1^. novembra: Adolf Stampfel, umirovljeni c. kr. dav-kar, 47 let, Poljanski nasip št. 14, za plućno in črevesno tuberkulozo — Helena Šenic, babica, 79 let, Rožne ulico št. 33, za vodenico. — Jera Rustohar, gostija, 58 let, Sv. Florijana ulice st. 33, za sjiridenjem trebušnih delov. 18. novembra: Fran Russ, sin izdelovalca dežnikov, 5 let, Hrenove ulice št. 8, za jetiko. V deželnej bolnici: 13. novembra: Marija Babnik, gostija, 69 lot, za vne-tico trebušne kožice. 15. novembra: Ana Dornik, gostija, 53 let, za srčno napako. 16. novembra: Janez Ivan, mizar, 38 let, za prsno vodenico. Meteorologično poročilo. f a 1 Čas opazovanja Stanje barometra v miu. Temperatura Vetrovi Nebo M o krina v mm. > o a CD 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73573 mra. 734 48 um. 735 13 mm. 00° C 4- 1-8-C + 12UG si. avz. al. svz. brezv. obl. obl. obl. 0-70 mm. d. in mu. r o a ai 1-H 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 735 87 mm. 735 88 mra. 73C-»0 mm. -f- 0 4" 0 -f- 36 U — 2 6'0 si. v/.b. si. szh. si. v/Ai obl. d. jas. ja». 000 mm. Srednja temperntura obeh dnij je znašala -f- 1"0° in -f- 0-5°, za 3-1« in 26° pod normalom. dne 20. novembra t. 1. ("Izvirno telegrafično poročilo." Papirna rer t» . ... Srebrna on ta ... . Zlata roi ta • .... . 5°/0 i .i.ai ca i a renta......... Akcijo narodna banko ..... Kreditne *kriie ...... . . London ..... . . Srebro .......... Napol . ........ G. kr. ceMai . ... . . , . Nemške marke ..... 4°/0 državne orečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srećke iz 1. 1964. 100 gld. 4°/„ avstr. zlata renta, davka prosta. Ogrska zlata renta 6°/0...... 4 m n n » — i« •••• „ papirna renta 5°/0..... fi" ,. štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/./ „ zlati zaBt. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove hov. železnice Kreditne srečke......100 gld. Budolfove srečke . . . . , 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. volj. 170 gld. a. v. Tržne cene v IJuhljaiift dne 19. novembra t. 1. 81 30 82 m 60 103 rt 90 n 55 870 f — 294 g 30 122 i 85 y 1 n 72 V, 78 60 % 05 125 — 173 50 104 t — 123 50 94 60 89 70 104 50 116 n 50 122 2> 109 50 105 40 179 n — 18 25 105 25 212 50 Pšenica, hektoliter . . . Rez, „ ... Ječmen „ . . Oves, „ ... Ajda, „ . . . Proso, „ ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fiiol „ ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Speh frišen „ . . „ povojen, „ . . Surovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje n „ Svinjsko „ , Koštrunovo „ „ Pišče ...... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, , „ . , Drva trda, 4 kv. metre . , mehka, „ , , gld. kr. 6 50 5 4 4 55 3 9 4 71 5 85 5 40 8 — 8 — 8 50 2 86 — 92 — 82 — 58 — 72 _ 84 _ 3 _ 8 — 64 _ 64 — 56 _ 31 45 _ 17 1 69 1 61 7 60 5 20 Potrti globoke toge, naznanjamo vsem so/.a-lujočim žalostno vest, daje iskreno ljubljeni atrije, gospod FRANCE NOVAK, po dolgem in težkem trpljenji, prejemsi sv. zakramente za umirajoče, danes 18. novembra ob 8. uri zvečer v 70. letu dobe svoje mirno v Gospodu /aiiiiiil stroje oči. Truplo predrazega pokojnika bo v četrtek 20. novi mlira »b 9. uri dopoludne doma na Gli-nicah hiš. štev. 6 .svečano blagoslovljeno, a potem položeno k večnemu počitku na vaškem mirodvoru. Zadušilo sv. maše se bodo služile v cerkvi na Viči. Na Glinicah, v 18. dan novembra 1884. (753) Žalostni ostali. mlinski kamen, temno sivkast peščenec, je na prodaj, meri povprečno 163 cm., v debelini 46 cm. — Kje? pove administracija „Slovenskoga Naioda". (749—1) Akviziterja za Kranjsko in Spodnjo Štajersko takoj VMprejino v »lužbo pod ugodnimi pogoji in proti »talni plač! renomirana zavarovalnica za (gonj in za življenje. Ponudbe pod naslovom: „T'otoTra.laa.i zastopnllac", Ljub« I j»ii a, post« r«-*« m 11 o. (748—2) s skušnjo v podkovanji konj iSče se za živahen kraj na Notranjskem pod dobrimi pogoji. KjeV pove opravništvo tega lista. (742—2) Proti povzetju od a. v. gld. 8.— se pošilja S l=ilo kave „Santos" najfinejše in sicer vaeh poštnih stroškov prosto. Na zahtevanje ogledov tudi prosto. lTJ«'irqi zastonj.) — Ravno na ta naCin tudi S leilo lašlregra. olja, jako dobrega. — Naslov: (745—1 GIOVANNI GORIUP & Co. v Trstu. Čevljarje (752—1) takoj v sprejme v trajno delo tovarna za čevlje D. H. POLLAK-a v Oradci, Knj igoprodaj alnica v Ljubljani blagovoljno priporoča p. n. čitateljem sledeća dela v snopičih in pričakuje mnogobrojnih cenjenih naročil. Die Orientreise heschrieben vo u Kronprinzon K minil' von Oesterreich. V 30 Htiopičih po 30 kr. Faulmann: Stenografische Unterrichtsbriefe, v 12 snopič h po...........25 k r. Amdt: Geografie und Statistik, v 12 snopičih po................86 n Naier-liothschild: Handbuch der gesammten Handelsvvissenschaften, v 22 snopičih po 30 „ Schuarz: Štoff und Kraft in der mensehlichen Arbeit, v 17 snopičih po........30 „ Miiller: Haus- und Familienbuch, v 15 snopičih po...............25 „ Wilhelm Busch: Album oder humorist. Haus- S3h.atz (jako zanimivo), v 20 snopičih po . . 48 , lil. Pamilien Journal, v 30 snopičih po ... 15 „ SchubertAnleitung zum Gebrauche des Lese- buches, v 12 Htiopičih po.......30 , Poleg tega vsprejeuia naročila na vse avstrijske in in inozemske ilustrovane in modne liste, zlasti priporoča: Buch fiir Alle, Chronik der Zeit, Heimat, Garten-laube, Illustrirte Welt, Ueber Land und Meer, Ulustrirte Romane, Illustrirte VViener Zeitung, Bibliothek der Unterhaltung und des VVissens, Bazar, Modenvvelt, Frauenzeitung itd. itd. itd. jj^~ Točna in najcenejša nprava. IN a J večja /nlo^a pisnih, stenskih, block in zabavnih koledarčkov ■JI sa leto 1885 H po vseh cenah. (738 — 2) (po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl. K. Storcli v Hran. Ako bi se blago ne dopadalo, ae more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr. Prodaja vina in sena! Več sto veder dobre starine leta 1883., tudi na drobno od 20 veder, po ceni od 9 do 10 gld., in več »to nietr.škili centov sladkega sena je na proda|. — Vpraša n.ij se na aelrsn eni poatMji v Ka| heiiburjtn. (751—1 gostilničar, ki je zmožen položiti varščino ter je ob jednem tudi pek, išče se za nadaljevanje v nekem velikem farnem kraji, samo jedno četrt ure oddaljenem od postaje južno železnice na Kranjskem, blizu nekega rudnika nahajajoče se, dobro opravljene in obilno obiskovane gostilnice in pekarije. K gostilni pripada 6 sob, lep vrt za razgled, ameriška ledenica in dobra vinska klet, veliki hlevi in gospodarska poslopja, več oralov njiv, travnikov in gozda. Gostilna in pekarija oddasta se tudi brez zemljišča. — Ponudbe na Pran MHller-jev Annoncenbureau v Ljubljani. (754 — 1) Dr. Spraiigor-|ove kaplj ie e za ž el©dee. Tajni medicinski in dvorni sovernik dr. Kiicking, medicinski sovelnik dr. 1'ohn, dr. Miinning in mnoge druge zdia\niske a\toriteto ho je preskusile in je za izvrstno domače (ne tono sredstvo priporočajo proti vsem želodčnim in trebušnim boleznim. TomagMJo takoj proti migreni, krča v želodci, omedlevici, glavobolja, trebuhnbidju, /aslizenju, zelodčnej kislini, vzdihovanja, omotici, kobku, skrofeljnom itd., proti zlatej žili, zupretju. liitro in brez bolečin meče in povrnejo slast dojedij. Poskusite samo z malim in prepričajte se sami. J.dna stekl. 50 in 30 kr. Pri gospodn lekarjl ftvobodi, pri Zlatem orla, na 1'reNirnovem trgu. (716—2) Ustanovljeno 1847, na Dunaj 1 ln Bud&peiti od 1861. Ivan Ilofl'-a ztlravil-no pivo is nI ud nega lzyleeka 1 steklenica 60 kr. Ivan Hoft-a bonboni is sladncKtt i'UccUa za prwi po 60,30, 15 in 10 kr., pristni le v modrih zavitkih. Ivan H o iT-a končen-trovanl aladui izvleček 1 st. gl. 1.12, ml. st. 70 kr Ivan IIofl'-a zdravilna gladna čokolada Vi kilo I. gl. 2 40, II gl 1 G0, 74 kilo I. gl. 1.30, II. 90 kr. DEPc:rm_o<5 proti prsflifflinjlUuMuOleznm, katarnim afekcijam, oslabljenju želodca in slabej prebavljivosti, posebno okrepČujoče proti pomanjkanju krvi, slabosti živcev in onemoglosti. Gospodu IVANU HOFF-u, izumitelju in izdelovalca preparatov iz sladnega izvlečka, c. kr. dvornemu založniku skoro vseh suver.-nov evropskih itd. Dunaj, mest (»rubeii, KrikuaerNtraNse (*. V. bi.! Že več let sem bolehal na želodci, slaba prebavljivost, pomanjkanje apet ta in onemoglost so me mučile. V .»Si Ivan Hoff-ovi sladni preparati so me popolnem ozdravili in dali mi sveže moči (sledi naroeitev). Z velespoštovanicm Moriv Ti lit I vitez Tutz.iigeii. Ljubljana, 18. oktobra 1882. Vam naznanjajoč, da mi raba Vašega Ivan Ilotl" a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka jako dobro dene, prosim Vas, da mi zopet pošljete 28 steklenic po Rudollbvej železnici. S spoštovanjem W. Ogriuz, c. kr. okrajni aodec, Ljubljana, Gradišče. Zdravniško zdravno poročilo. Trnovo-liistriea, 5. januvarja 1883. V. bi.! Ker se katnrno stanje moje bolnico vsled rahe Ivan HoiV-a zdravilnega piva iz slad nega izvlečka vedno holjša, sili ona. da ga jej zopet naročim jeden zaboj z 28 steklenicami, da jej ne poide ta okrepčevalua pijača. Pričakujem skoro pošiljatve. S spoštovanjem (585_4) Dr. Baeliuiauu. Ulirska Histrica, 23. marea 1884. Moja rodbina se je tako privadila Vaših odličnih sbtdnih preparatov, da jih teško pogreša, ko poidejo, zato prosim, da mi zopet pošljete 58 steklenic Ivan IlofF-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka po žel zniei proti povzetju. Dr llachntaiiu, železniški zdravnik. Glavno zaloge: Ljubljana: Peter Lassnik; Kranj- Fran Dolenc; dalje: Zagreb: C. Ara/.im Salvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov ; Celje: Kupterschuiidt, Marek, lokami; Reka: G. Catti, lekarna, Pr. Jeohel. N. Pavačič, drotrueriji ; Gorica: G. Cr stofoletti, dvoma lekarna: Celovec: W. Thurmwahl, lokama; Maribor. W. KUnig, lekarna, F. P. Holasek; Tržič: .1. Kuiiharok; Polj: a 9 I 57 Važno za trječe na prsih in Neogibno potreben za kašelj, hripavost, zaBlizenje, katar in oslovski kašelj je (708—3) sok kranjskih planinskih zelišč a 56 kr. ~w iz lekarne TRNK0CZY v Ljubljani. Ta sok hitro in gotovo upliva, raztaplja slez, delujo pomiril j oče in vla-žajofe, napravlja mirno in okrepčujoče spanje in ne moti prebavljenja če tudi se dolgo uporablja. Sijajne lastnosti in srečne vspehe dovolj potrjujejo mnogobrojna priznalna in zahvalna parna, ki sijih vsak lahko ogleda. 1 velika steklenica 56 kr. Boljše upliva, kakor vsi v trgovini nahajoči bo soki in siropi in Be moro rabiti pri odrašenih in otrocih. Ker je Bok iz kranjskih planinskih zelišč, kojega jaz narejam, jako priljubljen, zato se pogostem posnemljo, tedaj ponareja. Poskušajo ga mnogi delati, ki pa neso posvečeni v to, kako se naroja. Ker so ti ponarejeni izdelki v svoji dobroti in uplivnsti mnogo slabši od mojega iz kranjskih planinskih zelišč napravljenega soka, proBim p. n. občinstvo da naj se ne da motiti po takih po barvi podobnih in cenejib neu&inkovajoćih šokih Ta sok, katerega samo jaz pristnega po nekej skrbnej, popolnem po-sebnej metodi iz svežih kranjskih planinskih zelišč narejam in na parnem aparatu kuham, se pogostem zahteva in se vsak dan razpošilja samo iz lekarne Trnkoczv, Vsaka steklenica mora zaradi pristnosti imeti poleg stoječi moj lastnoročni podpis: Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan X " i • •n i :■ Lastama in tlak „Narodne Ti&karne*. 096343