Leto XIII - št. 173 (3708)
TRST, nedelja 21. julija 1957
Gena 30 Br
Gronchi: Z naše strani ne more biti nobene volje po zatiranju zakonitih zahtev manjšin
Spominska
listina o Kulturnem
domu v Trstu
vzidana danes v temelje stavbe v Ul. Petronio 4
Slovenci prebivamo že 13 stoletij v Trstu in v okolici strnjeno povezani z ostalimi Slovenci in z njihovim kulturnim razvojem, v katerem je tudi za tržaške Slovence pomenila važno prelomnico «pomlad narodov* leta 1848. V njenih dobrodejnih sapicah se je razmahnilo naše društveno in družabno življenje, ki se je v kasnejših letih stopnjevalo do vedno bolj organiziranih oblik.
Leta 1902 je bilo ustanovljeno v Trstu tudi Dramatično društvo, ki je slovenskemu mestnemu prebivalstvu zagotovilo redne gledališke predstave. Njegovo delovanje se je poživilo, ko je Tržaška posojilnica in hranilnica 1. 1904 Zgradila s svojimi sredstvi in s prispevki Slovencev v središču mesta Narodni dom, ki je postal zbirališče in sedež glavnih organizacij za politično, gospo-1 darsko, prosvetno in kulturno delovanje. V njem je bila tudi lepo opremljena gledališka dvorana, v kateri je tedanje slovensko gledališče prirejalo redne predstave.
To bujno narodno življenje se je uspešno razvijalo do prve svetovne vojne leta 1914 in se nadaljevalo v letih 1919 in 1920 pod Italijo, vse dokler ni zločinska roka fašističnega požigalca v slepem sovraštvu do Slovencev 13. julija 1920 zažgala Narodni dom. Tako so slovenske osrednje ustanove in organizacije v Trstu ostale brez strehe. Gledališče je nekaj časa obenem z Ljudskim odrom, katerega predstave so bile namenjene zlasti delavcem,_ i-skalo zavetja po manjših dvoranah v predmestjih in okolici, dokler niso postale tudi te plen novih požigov, razbijanja in samovoljnih nasilnih razlastitev.
Sledila je najhujša do-
ba narodnega in političnega zatiranja tržaških Slovencev, ki pa v njihovih srcih ni mogla uničiti vere v zmago pravičnosti nad nasiljem. Iskra odpora se je do kraja razplamtela z nastopom druge svetovne vojne v narodnoosvobodilni borbi, v kateri so tržaški Slovenci imeli na svoji strani tudi italijansko delovno ljudstvo.
Zmaga nad mračnimi silami fašizma je v maju leta 1945 ustvarila možnosti za hitro obnavljanje slovenskega prosvetnega in kulturnega življenja v Trstu in tako je še istega leta začelo poleg obnovljenih prosvetnih društev delovati tudi Slovensko narodno gledališče v Trstu kot dedič poslanstva in nalog prejšnjega stalnega slovenskega gledališča. Ker ni imelo svoje dvorane, je bilo prisiljeno gostovati po nekaterih mestnih in po manjših neprimernih dvoranah ob robu mesta.
Prizadevanje, da bi nam bila v letih anglo-ameriške vojaške uprave povrnjena gmotna škoda, ki nam jo je povzročil fašizem, in z njo tudi Narodni dom z gledališko dvorano, so ostala brezuspešna. Zato je prišlo 7. februarja 1951 do ustanovitve Odbora za zgraditev Kulturnega doma v Trstu z nalogo, da začne široko akcijo za zgraditev doma z lastnimi sredstvi. Poziv Odbora je padel na plodna tla: tržaško slovensko prebivalstvo je kljub svojim skromnim možnostim začelo z navdušenjem zbirati prispevke: odzvali so se ameriški Slovenci, ki so ustanovili lastni odbor za zbiranje prispevkov; z bratskim umevanjem so priskočili na pomoč tudi vsi jugoslovanski narodi.
V času te plodne akcije in vsestranskih priprav
Odbora za zgraditev Kulturnega doma, pa je prišlo do pomembnega dogodka, ko sta vladi Italije in Jugoslavije 5. oktobra 1954 sklenili «London-ski sporazum*, ki med drugim določa tudi, da se škoda, povzročena tržaškim Slovencem zaradi fašističnih požigov in nasilnih razlastitev narodnih domov, vsaj delno popravi s tem, da se Slovencem v Trstu z državnimi sredstvi zgradi nov kulturni dom v Ulici Petronio ter v najbližji tržaški okolici obnovita še dva prejšnja kulturna doma.
In zato je Tržaška imo-biliarna delniška družba «Dom» poverila gradnjo o-srednjega slovenskega kulturnega doma v Ulici Petronio 4, gradbenemu, podjetju Karel Ban in drug. Vložne načrte je brezplačno pripravil ing. arh. Edo Mihevc univerzitetni profesor v Ljubljani. Dela, ki so se začela 5. aprila 1956, spremlja posebna, v ta namen imenovana komisija.
Ta kulturni dom, zgrajen v skladu z določili «Londonskega sporazuma*, s prostovoljnimi prispevki tržaških in ameriških Slovencev ter s pomočjo jugoslovanskih narodov, naj služi kulturnemu in prosvetnemu življenju tržaških Slovencev. S svojim obstojem naj priča, da so nekdanje mržnje in razdori pokopani in da sta oba domača naroda v Trstu in na njegovem ozemlju na poti medsebojnega spoštovanja namerjena k novim ciljem kulturnega sodelovanja in prijateljskega sožitja.
V Trstu, na dap vzida-nja spominske listine v temelje Kulturnega doma, 21. julija 1957
ODBOR ZA ZGRADITEV KULTURNEGA DOMA V TRSTU
1-1» vtem »nat! Tu imate ključ in ko boste končali, odidite potiho pri stranskih vratih.
dire, j«* h	•>	/jr	,,jeja»)
Hato je poudaril, da je najvišja dobrina resničen in trajen mir, ter da je zavest poslanstva Italije v Evropi in svetu želja, da se uveljavi i delavno sposobnostjo svojega prebivalstva - Gronchi se je udeležil taktičnih atomskih vojaških vaj v Puslrišlii dolini, pri katerih sodeluje 17.00(1 vojakov in častnikov
BRUEiNECK, 20. — Predsednik republike Gronchi, ki je danes pregledal oddelke alpincev, ki se bodo v ponedeljek udeležili vojaških vaj «Latemar 11», je v svojem govoru izrekel ibesede, ki ne veljajo samo za nemško manjšino v državi,, temveč tudi za našo. Med drugim je namreč dejal, da se lahko vsakdo prepriča, da z italijanske strani ne more biti nobene volje po zatiranju zakonitih zahtev prebivalstva Zgornjega Poadižja, kakor tu-
di ne more in ne sme obstajati s strani tega prebivalstva nobene želje, da bi se osamilo v jalovem sovraštvu kot v neki oblegani trdnjavi. Poglavar države je nadalje izrazil željo, da bi to sožitje obveljalo ne samo znotraj italijanske državne skupnosti, temveč tudi v odnosih med narodi.
»Mi nismo narod, je nadaljeval Gronchi, ki bi sanjal o veličini, pa ne zar radi tega, ker bi se morali smatrati za majhno in ubogo državo, ki ni sposobna tekmovati z drugimi v miroljubni tekmi v svetu (morali bi opustiti mitologijo o Italiji, kot ubogi državi, ki se je spustila na položaj inferior-
nosti). Italija je država, ki je kljub omejenosti bogastva napravila med obnovo in zna delati danes čudovite stvari, ki privlačujejo pažnjo sveta. Zaradi tega se hoče uveljaviti s svojo delovno sposobnostjo, s svojo pošteno vztrajnostjo, • svojo inteligenco in genialnostjo. To je edini sen italijanskega ljudstva in iz tega izhaja zavest našega poslanstva v Evropi in v svetu.»
»Nikakor ni znak protislovja, je dodal predsednik republike, in tudi na hinavstva, govoriti o miroljubnem razvoju, o človeškem napredku, med predstavniki vojske. Vsi vi veste, da je najvišja dobrina sleherne dežele in slehernega posa-
meznika, za sebe samega in za njegovo družino, v možnosti, da doseže resničen 'n trajen mir, ki je nujno potreben pogoj, da se ustvari v iskreni slogi novo in bolj pravično človeštvo, predvsem za tistega, ki dela in ki ima danes le slab delež pri razdelitvi bogastva. Toda vi veste, da vsega tega ni mogoče uresničiti brez neodvisnosti, samostojnosti in nacionalnega dostojanstva. In prav to samostojnost, to neodvisnost in dostojanstvo je tisto, ki ga pomagate braniti.*
Na postaji v Bruenecku so Gronchija pozdravili prebivalci in letoviščarji, spremljal pa ga je obrambni minister Taviani. Sprejel ga je dr, Sandrinelli, vladni komisar, s parlamentarci tega okrožja, nakar se je Gronchi odpeljal na sedež poveljstva vojaških vaj. Tu ga je sprejel načelnik glavnega štaba obrambe gen. Man-cinelli, načelnik glavnega štaba vojske gen. Luizzi in
drugi višji oficirji. Nato je poglavar države pregledal v spremstvu gen. Rose četo alpincev, nakar mu je gen. Lorenzotti V vojašnici obrazložil namene vojaške vaje «Latemar 11», ki je po lanskoletni vaji »Monte Bianco III* druga vaja za vežbanje s taktičnim atomskim orožjem, najprej na ravninskem terenu in na srednje visokih gričih; vaja «Latemar II* pa praktično rešuje vprašanja posebnih operativnih pogojev vojne v hribih. Pri vaji sodeluje 15 tisoč vojakov, 950 častnikov in 1000 podčastnikov z okrog 100 oklepniki, 150 topovi, 150 metalci min in s 1500 konji in mulami. Oddelki spadajo v IV. armadni zbor, ki ga sestavljajo alpinske brigade »Tridentina*. «Oro-bica* in «Cadore», Navidezni napad se vrši na Pustri-ško dolino z vzhoda, sovražne čete so opremljene pretežno z letali in atomskim orožjem.
Iz vojašnice se je Gron-
chi vrnil na trg v Brue-necku, kjer so njegovi ki-rasirji položili venec na alpinski spomenik, nato pa je odpotoval v Piana di Ri-scone ob vhodu v dolino Aurina, kjer je pregledal tam razmeščene enote. Od tu se je odpeljal po Pu-striški dolini do področja Rasun-Valdaora, kjer mu je vojaški poveljnik obrazložil nalogo tamkajšnjih enot, zlasti utrdbe v zemlji proti atomskemu orožju. V Alber-go al Vento si je Gronchi ogledal haubice 105/14 in rakete »Pošteni Janez* («Ho-nest John*), ki jih lahko uporabljajo z normalnimi in z atomskimi naboji. Zatem se je predsednik vrnil v Brueneck, kjer je pri poveljstvu VI. polka alpincev ostal pri kosilu in ob tej priliki v odgovoru na govor ministra Tavianija izrekel zgoraj omenjene besede. Popoldne je Gronchi odpotoval v San Martino di Castrozza, kjer je na letovišču s svoj« družino.
■iiiimimiimiiiiiiiiioniiiiniiiiHiiiiiniiiiMiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiHiiHmiiiiiinnMmHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiMnuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiMiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinntiiiiiiHmm
BESEDE DRŽAVNEGA POGLAVARJA, HI BI MORALE POSTATI STVARNOST
V Ulici Petronio se od aprila lani gradi Kulturni dom. Doslej ga je zgrajeno toliko, kolikor ga vidite na sliki, ki je bila posneta včeraj. I red vi deva se, bo prva predstava našega gledališča v novem Domu približno šele čez dve leti. — Odbor za graditev Kulturnega doma bo danes dopoldne ob 10. uri v navzočnosti predstavnikov vseh slovenskih javnih organizacij in ustanov ter oblasti vzidal v temelje zgradbe spominsko listino, ki jo v celoti objavljamo n«
uvodnem mestu-
Konferenca
-'i.-Z.
za razoroži
P?Tmof^Fr<TnevnTt:
— 2 —
21. julija 1957
Aktualni
portreti
ALI KARIM sin Ali Khama, katerega j« umrli Aga Khan imenoval v svoji oporoki /a njegovega neslednika v svojstvu duhovnega vodje izmaelitske verske skup nosti. Princ Karim se oo odslej imenoval Aga Khan IV. Pokojni Aga Je svojo odločitev, ki je presenetila celo njegove najožje sorodnike in predvsem seveda sina Ali Kha-na, opravičil s stališčem, da mora biti poglavar iz-maelitov sin »atomske dobe«.
DON JUAN CARLOS pretendent na španski prestol, o katerem se je te dni mnogo govorilo V zvezi z možnostjo obnovitve monarhije v Španiji. Medtem namreč, ko gre ves svet naprej z družbenim razvojem in ko se še poslednje države na svetu otresajo monarhov, pa se v pogojih klerofa-šistične frankovske diktature v Španiji utrjuje na-zadnjastvo in stopnjuje beda brezpravnega ljudstva.
£
SU RAWI ATTIA Prva Egipčanka, ki je bila izvoljena v prvo ljudsko skupščino po revoluciji, ki je leta 1952 odstranila korumpirani monarhistični režim Faruka. Med več kot 1000 kandidati, med katerimi Je bilo tudi 5 žensk, so volivci izbrali 270 poslancev. Volivcev je bilo okrog 5 milijonov in prvikrat so volile tudi ženske, čeprav zanje volilna dolžnost ni bila obvezna.
RICHARD SKELTON letni sinček znanega a-leriškega komika Reda keltona kateremu Je za-adi neozdravljive bolez I (levcemije) usojeno te e kratko življenje. Nav-ušen nad filmom «V 80 neh okrog sveta* je iz-azil željo po dolgem po-ovanju in da ustreže nje-ovi želji, ga vozi sedaj če z vso družino vred io svetu in mu razkazuje epote in zanimivosti naše zemlje.
,N ROUX-BERGER 1 kirurg pariškin šnic, šef kirurg »Ho-Curie* član držav-edicinske akademije olgoletni predsednik ške akademije, ie dnevi umrl v Pari Dr. Roux-Berger je ivoje sposobnosti po-I raziskovanju raka • kot kancerolog in kirurg užival svetov-sloves. Bil Je tudi sednik sekcije ža ra i obolenja »Stalnega a socialne higiene*.
Sedem dni v svetu
Razorožitev
Zastoj na razorožitzzeni konferenci, ki smo g a omeniti ie v zadnjem nedeljskem pregledu, še vedno traja. Vendar pa je tudi v tem zastoju nekaj novega. Britanski delegat je ob podpori francoskega predložil ustanovitev sedmih delovnih skupin strokovnjakov, ki naj bi izdelali podrobnosti dogovora glede tistih točk, o katerif\ so se »načelno« sporazumeli, Tudi ameriški in kanadski delegat se s tem predlogom strinjata, medtem ko je Zorin postavil pogoj: zahodne države se morajo odreži povezavi znižanja številčnega stanja oboroženih sil z reševanjem svetovnih političnih vprašanj. Seveda ne moremo trditi, da bi bil zastoj s tem odpravljen, kajti dokler traja nezaupanje, bo tudi delni sporazum nemogoč.
Samo ob sebi se postavlja vprašanje: kdo je kriv? Naj takoj povemo, da ne kažejo s prstom na krivdo vlade ZDA samo na Vzhodu. Sedaj so se oglasili tudi Američani sami. Časopis «Christian Science Monitor« je zapisal hud očitek: »Ko je Zorin pokazal, da je pripravljen u-pošt evati ameriški predlog za prepoved atomskih poizkusov za dobo desetih mesecev namesto za dve ali tri leta, je Stassen po Dulleso-vih navodilih kratko in malo odgovoril:	Deset	mesecev
ali nič!« — List resno opozarja, da bodo morali ameriški 'odgovorni politiki predvsem pred svojimi državljani odgovarjati za krivdo v primeru morebitnega neuspeha razorožitvene konference.
Za jutri »e pričakuje važna Dullesova izjava po televiziji, kjer bo še enkrat pojasnil ameriško stališče. Anglija je namreč svoj* stališče obrazložila celo v posebni »Beli knjigi« o dosedanjem delu konference. V njej našteva pet točk, glede katerih je bil dosežen «načelni» sporazum: znižanje številčnega stanja vojakov, seznami orožja, ki bi go v skladiščili in uničili ali pa predelali, znižanje izdatkov za vojsko v državnih proračunih. začetek delovanja sistema letalskih inšpekcij in nujnost sklenitve delnega namesto splošnega razoro-žitven ega sporazuma.
V sredo pa je prišel na konferenco osebno zunanji minister Velike Britanije Selwyn Lloyd, ki je dejal, da bi bilo potrebno doseči sporazum še o štirih točkah: X, Prenehanje izdelave jedrskega materiala V vojaške namene; 2. rešiti vprašanje povezave med nekaterimi vprašanji, o katerih je bil sporazum že dosežen posebej, predvsem pa za prenehanje poskusnih eksplozij, kar povezujejo s prenehanjem proizvodnje jedrnega materiala; 3. glede ukrepov med prvo fazo in 4. nadzorstveni u-krepi v tej fazi.
Zanimivo je tudi dejstvo, da se. glede razorožitvene konference v marsičem ne strinjata niti Dulles in E l-senhoiver. To je prišlo do izraza na njunih rednih tiskovnih kon/erencah. Dulles je n. pr. v torek dejal, da bi bil potreben nekakšen odmor razoroževalcev, kar bi prav gotovo slabo vplivalo na sedanja pogajanja. Eisen-hotver pa je v sredo izjavil, da bi odmor deloval negativno, kajti navajanje utrujenosti bi pomenilo priznati neuspeh konference. V torek je. Dulles nadalje izjavil, da proučuje njegova vlada možnost ustanavljanja atomskih skladišč orožja za atlantske države. Ta izjava vsekakor ni delovala ugodno na popuščanju mednarodne napetosti še manj pa na ugodnejši potek londonske konference. Nasletinjega dne je to izjavo svojega državnega tajnika predsednik Eisenho-wer demantiral, čeprav je dejal, da «bi bil takšen načrt logičen», češ da bi »morata biti vsaka država v primeru napada sposobna za «atomsko obrambo*.
Pobuda za sestanek Žukov-Wilson
No, najvažnejša fkova izjava pa je njegova pobuda za sestanek med obema o-brambnima ministroma ZDA in ZSSR, 2 okovom in VVil-sonom. Javno mnenje je to pobudo ugodno sprejelo, ker ni bila prav gotovo koristna. Vendar pa je zanimivo, da v zahodnoevropskih političnih in diplomatskih krogih, razen Zahodne Nemčije, ni naletela na odobravanje, čeprav bi bilo nekaj takega logično pričakovati. Iz teh krogov prihajajo razna »domnevanja*, kaj vse bi moglo biti »neugodno« za
takšen sestanek, čeprav ne morejo tajiti njegove koristnosti. Nekateri pravijo, da Zukov zaradi intervencije na Madžarskem v ZDA ni več priljubljen, drugi da bi to pomenilo neprimerno utrjevanje njegovega položaja med sovjetskimi voditelji na škodo Hruščeva itd. Glavni vzrok Pa je seveda v tem, da zahodnoevropske vlade nerade gledajo direktna pogajanja ZDA in SZ,
Nad vse važno pa je, da niti iz Moskve ni nobenega glasu glede tega sestanka, tako da ne vemo, ali ga Hruščev in Bulganin ocenjujeta pozitivno ali negativno. Iz izjave predstavnika sovjetskega veleposlaništva v Wa-shingtonu pa lahko sklepamo, da bi Hruščev rajši videl sestanek med njim o-sebno in Eisenhovjerjem, kar je v zadnjih mesecih že večkrat javno omenil. Predstavnik je zatem poudaril, da žal ni nobenega glasu z ameriške strani, ki bi kazala, da bi v ZDA na takšen predlog pristali. Toda naletel je zopet na gluha ušesa.
Sestanki v Moskvi
Po izključitvi stalinistov iz vodstva SZ je na obisku v CSR Hruščev dosegel popoln sporazum s češkoslovaškimi voditelji, čeprav so znani kot
IN a svoji zadnji tiskovni konferenci je predsednik ZDA rekel, da bi za svetovni mir bilo zelo koristno, če bi sovjetski maršal Žukov obiskal Ameriko, to se pravi svojega kolega — ameriškega obrambnega ministra Wil sona. Na sliki Eisenhower, vtem ko daje to izjavo.
Kadarjevo vodstvo ni brez stalinističnih sledov. Po drugi strani pa je antistalinizem Gomulke predobro znan, da ne govorimo o Jugoslaviji. Zdi se, da Hruščev ne bi hotel nobenih sprememb po vzorcu onih, ki jih je sam izvršil v svojem centralnem komiteju. Zlasti zadeva z odstranitvi jo Panova, Terpeševa in Cankova iz bolgarskega CK nikakor nt takšna, da bi jo mogli označiti z imenom destalinizacija, kar z gotovostjo rečemo za odstranitev dveh stalinistov iz romunskega vodstva.
Ali bo Hruščevu uspelo pomiriti stalinistična vodstva s protistalinističnimi? Kaj je storil do sedaj? Organiziral je večerjo v svoji vili v Moskvi, na katero je povabil Kardelja in Rankoviča po e-ni strani ter najhujšega sta-
linista Hodžo in bolgarskega tajnika KP Živkova, ki prav tako ni preveč navdušen za pomiritev z Jugoslavijo. Zdi se, da je Hruščev dosegel, da se je Hodža pri jugoslovanskih voditeljih opravičil zaradi svojih ogabnih napadov na Jugoslavijo. Po mnenju sekretarja KP SZ, naj bi to Jugoslovanom zadostovalo, nakar bi bila vlada ZSSR pripravljena začeti z izvajanjem lani zaključenega investicijskega sporazuma za gradnjo znanega aluminijskega kombinata v Črni gori, o čemer vodi pravkar pogajanja Hasan Brkič v Moskvi. Kakšne sestanke je Hruščev organiziral z Gomulko in Kadar jem. pa ni znano.
Ce upoštevamo rezultate, ki jih je imela podobna na-
ŠE ENA LETALSKA KATASTROFA
SUPERC0NSTELLAT10N SE V ZRAKU PREKLAL
Papuanci so rešili dvanajst ponesrečencev, ki bi jih sicer - kot ostale - požrli morski psi
Iz nerazumljivih vzrokov se je predverajšnjim zrušilo letalo »Neutron«, Su-perconstellation. «Neutron» je vdrževal zračno zvezo med Holandsko in Novo Gvinejo. Komaj sto kilometrov od novogvinejske o-bale je letalo strmoglavilo v morje- To se je zgodilo nekaj minut potem, ko je vzletalo z letališča Biak, na otoku Schouten. Na letalu je bilo vsega 68 oseb, od katerih se jih je dvanajst rešilo.
Ta nesreča je prišla tako nepričakovano in je o-supnila vse letalske strokovnjake. Komaj pred desetimi dnevi so to super-le-talo dali v promet, potem ko so ga skrbno in do vseh podrobnosti pregledali najodličnejši letalski strokovnjaki. Prvi pilot tega letala, De Roos, je bil ves čas pregledovanja navzoč. In tudi pred zadnjim vzletom, na letališču Biak, ki slovi že od nekdaj za eno najbolje opremljenih letališč na svetu, in ki so ga holandske vojaške oblasti po vojni o-skrbele še z vsemi najmodernejšimi napravami, so ga pregledali skupno s komandantom De Roosom najboljši mehaniki.
Celo na to so se ozirali, da so določili vzlet v zgodnjih jutranjih urah, ko sončni žarki še niso tako močni, ker leži otok Schouten komaj 80 km od ekvatorja.
»iygi*y]fi
Posadka ponesrečenega letala «Neutron», od katere se je rešila samo «hostesswKlein-Kloi>tenbergova. Od
58 potnikov pa je ostalo živili le deset. Preiskovalna komisija iz Amsterdama, ki bo poskušala ugotoviti vzroke nesreče, je že prispela na letališče Biak na otoku Schouten-
Ko so bile končane priprave, so potniki, 39 jih je bilo, in devet članov posadke, sedli na svoje prostore in letalo se je začelo vzdigovati. Njegova smer je bila Manila na Filipinih, in potem dalje Toda ni mu bilo usojeno
(Nadaljevanje na 8. strani)
      iiiiHniiHmiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimii   mn imun     imunim 
CARLO VENTURA V REVIJI <TRIESTE>
Nacifašistični krvnik iz UL Bellosguardo
Ko je Colotti <zasliševal», je sedel pred mučilno napravo, na steno pa je dal obesiti razpelo; če je bilo na vrsti dekle, ki so ga že posilili, se je Križanemu pridružila še podoba Marije Device
Ena izmed raket, kakršne pošiljajo v najvišje plasti stratosfere, da bi z njih pomočjo zabeležili najrazličnejše podatke, ki zanimajo znanstvenike v zvezi s sedanjim geofizikalnim letom. Te rakete sežejo do 160 km visoko in so o-premljene z raznimi na-pravami in tudi z avtomatično radiooddajno postajo.
še precejšnji stalinisti. Iz poročila o razgovorih v Pragi lahko sklepamo, da je glan-no, o: čemer so se dogovorili: točno določena vloga češkoslovaške industrije v okviru varšavskega pakta in gospodarska koordinacija sploh ter zagotovilo, da v Moskvi ne bodo zahtevali nobenih sprc-
Poslednj« številk« revije cTrieste« prinaša tudi članek, Carla Venlure o »krvniku iz Ulice Bellosguardo«, Gaetanu Collottiju, ki je s svojim policijskim sistemom povzročil prerano smrt tolikih naprednih Italijanov ter naprednih in zavednih Slovencev. Tej zveri v človeški podobi je pristojna komisija obrambnega ministrstva podelila bronasto kolajno kot priznanje za neko baje nevarno akcijo, ki naj bi jo v aprilu 1943 izvršil nekje na Goriškem. Takrat ni bijo na Goriškem nobene fronte, ampak so se vršile le partizanske akcije, in je zato očitno, da gre za Colloltijevo akcijo proti partizanskim četam. Pa tudi to ni važno; značilno je le dejstvo, da se je obrambno ministrstvo odločilo odlikovati spomin človeka, ki si je na tako zverinski način omadeževal roke z nedolžno Človeško krvjo sto in stoterih naprednih Slovencev in Italijanov.
Proti odlikovanju tega krvnika se je dvignil protest bivših partizanov in vse napredne in demokratične javnosti, in tudi mestni
jamčita, da v njuni deželi ne
bo prišlo do podobnih - zadev, do kakršnih je prišlo na Madžarskem in na Poljskem.
Hruščev po povratku v Moskvo nadaljuje z utrjevanjem svojega tabora. Zbral je pod izgovorom počitnic voditelje iz Jugoslavije, Bolgarije, Albanije, Madžarske in Poljske. Ni dvorna, da je njegov namen odstraniti nesoglasja med njimi. Znano je, da so najhujši stalinisti ostali na oblasti v Albaniji, malo manjši v Bolgariji in končno tudi
protestu pridružil, a vse zaman; do	danes	še	niso
preklicali tega sramotnega odlikovanja,	in	to	s skoro
neverjetno utemeljitvijo, da je baje nemogoče odvzeti odlikovanje,	če	je	že	bilo
podeljeno.
In ta odlikovanec bi utegnil biti danes celo še živ in zdrav (kar	bi	ne	bilo
nič bogve kako čudnega!), če bi ga nega skromna par-
^	'..	v	v
<
Kaj rožni venci, rpolitveniki in podobna i.slara šaram, puške, to je sodobnost! Tako vsaj se zdi. da mislijo nune iz nekega samostana v Kingstonu v ZDA, ki pohajajo tečaj o uporabljanju nove puške vrste »Marrington and Richards«. Puške, s katerimi so opremljene »sodobne* nune, jim je poklonilo podjetje
samo-
Krvnik iz ulice Bello sguardo verski fanatik Gactano Colotti. ki ga je Rim odlikoval z bronasto kolajno-
tizanska edinica pri Olmu di Spercenigo, na cesti med Trstom in Trevisom, ne bo-la ustavila, ko se je v konvoju, skupno z nekaterimi pajdaši iz Ulice Bellosguardo, na kamionu in z avtomobilom, natovorjenim s plenom, ki si ga je naropal v dolgih letih svoje zločinske dejavnosti (zlata,, briljantov, raznih dragocenosti, luksuznih oblačil, krznenih plaščev in tapetov, v vrednosti več milijonov), skušal prebiti do Jesola, kjer je upal doseči oddelke nemške vojske in Črnih brigad. V avtomobilu je vozil s seboj tudi svojo ljubico.
S tem se je zaključila njegova življenjska pot. Partizani so jih zaprli. Tržaški odvetnik Piero Slocovich, ki je bil v tej partizanski enoti, je bil sicer mnenja, da naj bi Collottija in njegove pajdaše sodili v Trstu po končani vojni, brigadno poveljstvo pa je bilo na srečo drugačnega mnenja in je odredilo, da se Colloti in njegovi pajdaši takoj sodijo. Zasliševanje je trajalo vso noč in v sivem in deževnem jutru 27. aprila 1945 so streli partizanskega voda zapečatili usodo tega od tržaškega ljudstva tako u-pravičeno osovraženega pokvarjenca in nekaterih njegovih pajdašev.
Collotti je najtesneje povezan s terorističnim policijskim sistemom, ki ga je fašistični režim še s posebno doslednostjo uveljavil zlasti v1 obmejnem področju, kjer prebivajo Slovenci. Carlo Ventura povsem pra-
vilno zavrača tezo najbolj nacionalistično nestrpnih krogov, ki bi hoteli zvrniti na Nemce odgovornost za skrajno krvoločnost nekaterih italijanskih policijskih agentov in celo za nečloveški način mučenja in trpinčenja aretirancev, ki je bil pri »zasliševanju* povsem normalen postopek italijanske policije pod fašističnim režimom. Razlika je morda le v tem, da so do prihoda Nemcev mučili in trpinčili v glavnem le Slovence in komuniste, po njihovem prihodu pa so sladkosti te metode okusili tudi italijanski antifašisti, metodo samo pa so le izpopolnili z nemško «znanstveno sistematičnostjo« in ie to kakor zatrjuje Carlo Ventura — skoro vedno na neposredno italijansko pobudo!
Posebni inšpektorat javne varnosti je od leta 1941 vodil dr. Giuseppe Gueli, njegov sedež pa je bil do oktobra 1944 v vili št. 81 v Ulici Bellosguardo, ko se je preselil v bivšo karabinjersko vojašnico v Ulici Cologna- Njegova desna roka je bil Gaetano Collotti. Gueli se je skušal počasi umakniti, ker je vohal drugačen veter, tako je ostal Collotti sam. Z njim sta bila še namestnik komisarja Miano in Maddalena, maršal Signorelli, agenti Brugne-retto in Pavan. Skvadrist Sigfrido Mazzuccato je po Collotijem nalogu ustanovil 200 mož močan oddelk pomožne policije, v katerem je bilo zelo mnogo nevarnih kriminalcev. Tako je nastala zloglasna politična škva-dra «01ivares», ki je delovala do septembra 1944. ko so Nemci Mazzuccata aretirali in poslali v Nemčijo. Proti koncu leta 1944 je posebni inšpektorat, poleg Col-lottijeve škvadre 35 mož. razpolagal še s kako stotino rednih in 280 pomožnih a-gentov, torej okrog 415 ljudi med njimi mnogo zakrknjenih kriminalcev, provokatorjev in poklicnih vohunov.
Kako so se vršila »zasliševanja« pod nadzorstvom in osebno udeležbo tega zloglasnega krvnika?
Po pričevanjih njegovih Žrtev je bil Collotti suh-Ijast, z nepredirnim pogledom in se je znal nadpovprečno obvladati, hkrati pa je bil podvržen vražever-stvu in verski fanatičnosti. Pri «zaslišanju« je sedel za mučilno napravo, za njim je viselo razpelo; včasih — ko je šlo za ujetnice ki so
jih posilili — se je Križanemu pridružila še podoba Device Marije.
Kolikšno je število njegovih žrtev?
O tem kronika še molči. Znana so le imena nekaterih vidnejših antifašističnih borcev (ostali so prepuščeni spominu posameznikov in organizacij), zgodovino Rižarne, tržaških zaporov, Posebnega inšpektorata in vsega našega podeželja za časa Collottijeve strahovlade pa je treba šele napisati. Čeprav imamo številna poročila in spomenice mož in žena, ki so ušli Collottije-vim krempljem, je' večina tistih, ki bi nam mogli najbolje Osvetliti vse nečloveške grozote Collottijevih policijskih metod, pa danes na žalost pod zemljo.
pribi do konca. Kmalu po vzletu se je pilot sicer oglasil in sporočil na letališče, da je na letalu vse popolnoma v redu. Zatem pa ni bilo nobenega glasu več. To se je zdelo funkcionarjem na letališču v Biaku čudno, zlasti ker se letalo ni oglasilo miti na njih klice. Zaradi tega so nemudoma poslali letala, da bi pregledala morsko gladino v smeri, po ka-teri“je letel »Neutron«. Sumili so takoj, da se je z letalom nekaj zgodilo.
In res! Kmalu se je izvedelo, da je videti nekako 16 km od letališča, ob obrežju pri Owi ostanke letala in ogenj. Takoj so šli tja reševalci, ki so zagledali kaj žalosten prizor. Le malo je ostalo od razbitega letala. In še tisti kosi, ki so ostali, so bili v plamenih. A okoli vsega tega so se nekateri potniki, borili z valovi in z morskimi psi. Na ' stotine je' bilo tam okrog teh zveri. Neusmiljeno so mesarile med nesrečnimi žrtvami. Trda je bila borba reševalcev s temi morskimi pošastmi, ko so poskušali pomagati ponesrečencem. Majhen je bil uspeh. Rešilo se jih je le dvanajst. Od teh je eden, 7-letni Edvin Le Iker, že umrl v bol-nišnioi, a še jiih je, ki se borijo s smrtjo.
Zanimivo je, da so b-ili prvi, ki so prihiteli na pomoč ponesrečencem, Papuanci, in da se morajo tisti, ki so o-stali pri življenju, prav njim zahvaliti za rešitev. Brž ko so videli, da je letalo strmoglavilo v morje, so poskakali v svoje male čolne in z njimi pomagali nekaterim. Zal n-iso mogli storiti več, ker jih je bilo premalo, a morskih psov veliko.
Nekateri med rešenci so povedali, da se je letalo ne nadoma preklalo na dvoje in da so tisti, ki so bili blizu te novo nastale odprtine, lahko skočili ven, preden se je letalo vžgalo in nato potopilo.
ALI VEŠ...
— da živi v vasi Brzi Brod neki Djordje Vučkovič, ki pravi, da je star 159 let. Njegova starost sicer še ni povsem ugotovljena in se z njo ukvarjajo zgodovinarji, zdravniki in psihologi. Mož pa vsekakor zatrjuje, da se spominja Ce-garske bibke, ki je bila točno pred 147 leti, in pravi, da mu je bilo tedaj 12 let. Spominja se tudi graditve znane Celekule. Njegovi ožji sorodniki pravijo, da se je poročil, ko mu je bilo 45 let, njegov najmlajši otrok, ki še živi, pa se je rodil, ko je bil Vučkovik star 81 let.
• • •
— da je bila Greta Garbo pripravljena umoriti Hitlerja, če bi ji bilo dano priti do njega. To je ona izjavila nekemu svojemu prijatelju, ki je rekel, da so njeni filmi Hitlerju zelo všeč in da si jih da pogosto vrteti na domu. Na to je Greta Garbo rekla, da bi bila pripravljena iti ti Nemčijo, da bi tu prišla *> stik s Hitlerjem in mu o-menila vse strahotne dogodke, za katere je on kriv. V kolikor bi ji to ne uspelo, bi bila pripravljena ga tudi u-biti.
* * *
— da francoski zakonski možje ne bodo odslej smeli svojim ženam prepovedati, da bi same odšle na ples. Pariško kasacijsko sodišče je namreč s potrditvijo razporoke med dvema zokoncema potrdilo pravico francoskim ženam, da smejo iti same v kinematograf in tudi na ples. Neimenovani zakonski mož, ki je to svoji ženi prepovedoval, je izgubil tožbo proti
svoji zakonski družici, ki ga
je tožila, da ji omejuje svobodo.
* * *
— da so na slovenski realni gimnaziji v Celovcu že i-meli sprejemne izpite za prve tri razrede na novo ustanovljene slovenske gimnazije. Vsi trije razredi so že sedaj dobro zasedeni, vendar imajo starši možnost prijaviti svoje otroke še za sprejemne izpite, ki bodo 9. in 10. septembra.
* * *
— da so članom britanskega parlamenta povišali letno plačo. Doslej šo člani britanskega parlamenta dobivali na leto tisoč funtov šterlingov plače. Odslej pa bodo dobivali na leto 1750 funtov šterlingov. Na dan, ko je Mac Millan objavil to vest, je bil londonski parlament popolnoma zaseden. Britanski premier je hkrati obvestil šefa laburistične opozicije, da se njegova dosedanja letna plača 2500 funtov šterlingov poviša na 3750 funtov
• * *
— da je francoska letalska družba, ki vzdržuje letalsko progo med Bombayem in Parizom, prepovedala ustop ti v letalo dvema Indijcema, ker da «njuna obleka ni bila korektna». Indijska državljana sta zato vzela britansko letalo, z omenjeno potezo pa je franoeska družba še bolj izrazito pokazala svojo neumno kolonialistično miselnost, ki se drugod kaže že
preveč jasno.
* • •
— da je v Hessenu v Za-padni Nemčiji starka Anna Becher po 18 letih spregledala in takoj nato od veselja umrla. Anna Becher je 1939. leta oslepela in zdravniki se niso upali ji napraviti operacijo na roženici, ker je bila prestara. Sedaj so se pa za operacijo vendarle odločili in ko so ji po nekaj dneh odstranili obveze, je ženska spregledala in od veselja nad ponovno dobljenim vidom — umrla.
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllllllllltllllllMIIIMIIIIIIIMIIIIIIIIIItltllllll
mam	z on. siavkom
Nova specializacija: kirurg srca in ožilja
Sodobna medicinska veda je v zadnjih letih zelo napredovala. Kdo i j ni slišal o operacijah srca? In žeiodea, pljuč, živcev, možganska opne? Bolezni, ki jih niso mogli še nedavno ozdraviti drugače, kot da so bolniku odrezali nogo ali roko, se danes dajo ozdraviti brez tega.
Krčne žile, ki mučijo predvsem ženske, ni bilo moč P°-polnoma ozdraviti. Aii pa tromboza («flebite»)? Kdor jo je imel, se je vdal v usodo.
Vedel je, da je zapisan smrti. Koliko jih je. ki so podlegli angini peetoris? Niso jim mogli pomagati.
Spričo tega je v veliko uteho vest, da je nedavno prišlo iz šole prof. Dogliottija s turinske univerze devet spe-eialistov-kardiokirurgov, specialistov za operacije srca in ožilja. To so prvi specialisti te stroke v Italiji, ki so specialisti še drugih panogah ali pa docenti v kirurški patologiji. In med njimi je tudi tržaški zdravnik, dr. Slavko Štrukelj. Kdo ne pozna tega ljubeznivega in sposobnega slovenskega zdravnika-kirurga? Poleg v splošni kirurgiji in urologiji se je specializiral sedaj še v kardiokirurgiji. To je velika pridobitev za tržaško medicino in smo zaradi tega na tega svojega rojaka upravičeno ponosni.
Ker smo hoteli o tem izvedeli kaj več. smo se obrnil, do njega, ki je ljubeznivo odgovarjal na vprašanja.
Ali bi hoteli za naše čitatelje povedali kaj i trene mi teč o lej Vaši novi spe-1 zdravnik
cialtzaciji?
Kirurgija ožilja je prav zaprav že zelo stara. Saj so poznali te vrste zdravljenja že »tari narodi. Le da so na pr. stari Grki ali Rimljani operirali vidne dele ožilja, kot so krčne žile, in to povečini iz estetskih razlogov In le redkokdaj je taka operacija res popolnoma uspela. Pravi začetki te vrste kirurgije pa segajo nekako petdeset let nazaj. Vendar pa tudi takrat ni bilo zdravljenje v takem smislu, kot je danes. Srčno mišico so operirali le v primeru poškodb. Te operacije so tudi redko uspele, 50 in tudi 70 odstotkov bolnikov je podleglo.
Do pravega razmaha kardiokirurgije pa je prišlo šele pred nekaj leti, ko se je Izpopolnila moderna anestezija s plini.
V čem je pravzaprav bistvo te nove panoge in kak način dela je bil na specializaciji?
Najvažnejše pri tem je diagnoza bolezni in selekcija bolnika. Zdravnik mora najprej temeljito protičjti bolnikov organizem, Sele na podlagi tega izvida določi način zdravljenja Mnogo smrtnih primerov je treba pripisati prav dejstvu, da se je premalo upošteval bolnikov organizem.
Ko smo pred dvema leto-mo prišli k prof Dogliotti-ju, na kliniko turinske univerze, ki je državni center za kardiokirurgijo, smo mogli videti take pj-imere bolezni srčne mišice in ožilja, ki jih v svoji vsakdanji
praksi le redko sreča. Prisostvovali smo vsakovrstnim načinom zdravljenja in tudi sami smo mogli operirati. V to stroko spadajo bolezni ožilja, ki jih je v vsakdanjem življenju vsepovsod. Zaprtje arterij, arterioskleroza, en-doartheritis obliteransi, trom-boflebitis, angina peetoris i. p. Kuko je pa naša bolnišnica glede lega o-premljenu? Ali bodo mogoče te vrste operacije?
V tržaški splošni bolnišnici smo že prej z uspehom o-pravili nekaj operacij srca. Sedaj bo seveda to še laže. Glede opreme pa moram reči, da se izpopolnjuje.
ri povedali še nekaj o sebi in o svojem dosedanjem delu'.'
Rojen sem bil v Trstu leta 1916, promovira! sem na medicinski fakulteti v Bologni leta 19-11. na isti fakulteti sem se specializiral v urologiji in v splošni kirurgiji. Delal sem nekaj časa v Trstu, nato v bolnišnici v Izoli, kjer sem ustanovil kirurški oddelek in ga v^dil tri leta. Sedaj sem v tržaški splošni bolnišnici. Za kardiokirurgijo sem se zanimal že od nekdaj. Za-radi tega sem bil tud: v Parizu in na Dunaju. Izvršil sem do sedaj že več kot 5000 vseh vrst operacij.
Moje mnenje je. da mora imeti kirurg, ki se hoče u-spešno udejstvovati v kirurgiji, že nekaj prakse tudi kot splošen kirurg. Važno je tudi, da si pridobi spretnost v delu z inštrumenti za diagnosticiranje.
S. ANDOLŠEK
PrfmorsTcTJ'3nevni k
3 —
1957
Guy de Maupassant
Ko sem dospel v Canca-le, se je dvignil pred mano iz morja čudovit pravljičen grad. Bil je zavit v meglo pod meglenim nebom. Drugič sem ga videl iz Avran-cha ob sončnem zahodu. Vse se je kopalo v rdečem svitu zahajajočega sonca: peščine, obzorje, ves neskončni zaliv — vse je bilo rdeče. Samo grad se je dvigal na obali, čudovito lep, palača iz sanj, ves teman sredi škrlatnega sija umirajočega dne.
Približal sem se mu in ga ves zamaknjen ogledoval. Zdel se mi je kot prebiva-, lišče božanstva. Strmel sem v vitke konice obeliskov, ki so kot rakete hitele proti nebu, v pravcati gozd mogočnih stebrov, v neskončne hodnike, v množico stolpov in stolpičkov, okrašene s čudovito nežnimi ornamenti, v umetni ogenj iz kamna, v čipke iz granita, ki so bile pravi čudež arhitekture, mogočen in nežen hkrati.
Ko sem tako ves prevzet strmel v stavbo pred seboj, se mi je pridružil star normandijski pastir in mi povedal zgodbo o prepiru med svetim Mihaelom in vragom.
■— Da bi se rešil zlobe in zvijač demona, svojega soseda, je arhangel zgradil z lastnimi rokami sredi oceana to čudovito bivališče. Samo svetnik, velik kot on, si lahko zgradi kaj podobnega! Ker pa se je še vedno bal soseščine Hudobca, je obdal svojo rezidenco z goljufivimi peščinami, ki so še zavratnejše od morja.
Hudič pa je stanoval v skromni kočici na obali. Bil pa je gospodar prelepih zelenih travnikov, plodnih njiv, bogatih dolin in rodovitnih gričev, medtem ko je arhangel vladal samo pesku.
Satan je bil bogat, sveti Mihael pa reven kot cerkvena miš. Po par letih odpovedi in posta se je svetnik naveličal in začel misliti na kompromis s svojim peklenskim sosedom. Vendar to ni bila lahka stvar. Premišljal je šest mesecev, potem pa se je nekega lepega dne napotil proti obali. Vrag je sedel pred svojo kočo in jedel juho. Ko je zagledal svetca, mu je stekel naproti, poljubil rob njegovega oblačila, ga povabil v kočo in mu ponudil okrepčilo. Sveti Mihael je pospravil latvico kislega mleka, si obrisal u-sta in začel:
«Prišel sem, da bi ti nekaj predlagal.*
Vrag je zaupljivo prikimal in rekel:
eOdlično! In kaj?*
*No, takole bi naredila! Odstopi mi svojo zemljo! * Satan se je vznemiril in hotel ugovarjati. eAmpak...*
Svetec pa je nadaljeval: «Počasi, počasi! Nikar se ne razburjaj, dokler ti ne razložim. Ti mi odstopiš zemljo, jaz pa se zavežem, da bom skrbel za obdelovanje, za oranje in setev, za namakanje, za žeteu in mlačev, z eno besedo, za vse. Nazadnje pa si bova pridelek razdelila. Si sedaj zadovoljen?*
Leni hudič je z veseljem privolil. Izgovoril si je samo, da sme loviti ribe v zalivu, kjer so najboljše.
Svetnik mu je obljubil ribe. Udarila sta si v roke in pljunila vsak na svojo stran, da je bil dogovor dokončno potrjen.
Svetnik pa je nadaljeval:
tNočem, da bi se pozneje pritoževal! Izvoli sl, kateri del pridelka hočeš, tistega pod ali tistega nad zemljo.*
Satan je zavpil:
*Hočem tistega nad zemljo!*
«V redut* je odgovoril svetnik in odšel domov.
Sest mesecev pozneje ni na vseh neskončnih poljih raslo drugega kot korenje, krompir, repa, čebula, same rastline, ki imajo v zemlji dobre in sočne sadove, njihovo listje pa rabi samo živalim za hrano.
Tako ni hudič dobil ničesar in je hotel preklicati pogodbo. Zmerjal je in psoval, a vse mu ni nič pomagalo. Svetniku pa je obdelovanje zemlje priraslo k srcu, zato se je vrnil k vra gu in mu rekel:
eNisem storil tega nalašč, tako je pač prišlo in ni moja krivda. Da ti povrnem škodo, vzemi prihodnje leto vse, kar bo pod zemljo!»
«V redu!* je odgovoril vrag.
Naslednjo pomlad pa se je na vseh poljih Zlega duha zibalo bogato klasje, o-ves, celo morje lanu, rdeče detelje, grah, fižol, zelje in karfijola. Vse to je zelenelo in zorelo na soncu in prineslo obilen sad.
Spet je ostal vrag praznih rok. Ves divji je vzel nazaj svoje njive in travnike in ni hotel ničesar več slišati o novih ponudbah svojega nebeškega soseda.
Tako se je obrnilo leto ...
Sveti Mihael je s stolpa svojega samotnega gradu gledal, kako vrag vodi dela na prelepi rodovitni zemlji. Kar prestopal je z noge na nogo od same neučakanosti. Ves obupan je sprevidel, da ne more ničesar ukreniti. Ker ni mogel s prevaro ničesar storiti, je tuhtal, pa jo je iztuhtal! šel je in povabil peklenskega soseda na večerjo za prihodnji ponedeljek. Rekel mu je:
«Vem, da nisi imel sreče, ko si delal z menoj, vendar ne bi rad videl, da živiva v jezi. Pričakujem te k večerji in pripravil ti bom mnogo dobrih reči!*
Vrag je z veseljem sprejel povabilo, kajti bil je len in zelo požrešen. Ko je prišel ponedeljek, se je oblekel v svojo najboljšo obleko in odšel po cesti proti gradu.
Sveti Mihael ga je posadil za prelepo okrašeno mizo Za predjed so servirali petelinje rože in jetrca, nato polpete v pikantni omaki, ribo s smetano, pečenega purana, nadevanega s kostanji, praženimi na vinu, kapunovo bedro, belo kot golobje, pa zelenjavo, ki se je kar topila v ustih, in nazadnje še toplo in hrustajočo pogačo, oblito z maslom. K vsemu pa so nalivali vino, belo in šumeče, rdeče, ki je stopilo vragu brž v glavo, po vsaki jedi pa so mu ponudili še kozarček starega sadnega žganja.
Vrag je pil in žrl kot sod brez dna. žrl je tako dolgo, da mu je postalo slabo. Tedaj pa je sveti Mihael poskočil in zagrmel z mogočnim glasom:
«Ti se upaš vpričo mene, ti... kako se upaš, ti kanal ja, ti svinja!*
Hudič se je ves zbegan spustil v dir, svetec pa je pograbil gorjačo in stekel za njim. Podil ga je dvoranah v pritličju, med stebri po stopniščih v višja nad- j stropja. Ubogi peklenšček pa je, ves zelen in bel v o-braz, ves čas onečejal svetnikovo bivališče. Tako sta pridirjala na najvišjo teraso, odkoder je prekrasen razgled na veličastni zaliv, na daljna mesta, na peščine in na rodovitno zemljo. Sedaj ni mogel več uiti. Svetnik pa ga je s tako silo brcnil v zadnjico, da je kot puščica sfrčal v zrak.
Frčal je In frčal in končno treščil na zemljo prav pred mesto Mortain. še danes se poznajo v jami sledovi njegovih rogov in zakrivljenih krempljev.
Dvignil se je ves polomljen in od tistega časa je hudič šepav za vse večne čase. Obrnil se je in še takrat pogledal na grad, ki se je dvigal v daljavi, bel in mogočen v svitu zahajajočega sonca. Spoznal je, da ne bi nikoli zmagal v neenakem boju. Zato se je šepajoč napotil proti Daljni deželi in prepustil sovražniku polja, griče, doline in travnike.
Tako mi je o zmagi svetega Mihaela pripovedoval prepirljivi, potuhnjeni, pametni in prebrisani stari pastir iz Normandije.
m k
PRED	160	LETI JE ZAČEL	IZHAJATI NAŠ_ NO VIZE
Tl (I! TIM IN ISTRA
se v listu večkrat omenjata
Vodnik trdi, da «pričeoče novice govore od takeh reči, za katere se dobro ve, da so se res pergodile», a v isti sapi razlaga, kako je na Notranjskem sam hudič pomagal Francozom
Pezzicar Francesco
Emancipacija črncev (bron)
Ce v ljubljanski študijski knjižnici vprašate po prvem slovenskem časniku, vam prinesejo v usnje vezano in rdeče obrezano knjižico, ki ni večja kakor kakšen molitvenik. Iz radovednosti jo odprite pa boste s slastjo razbirali našo najstarejšo pisavo, bohoričico, na naslovni strani LUBLANSKE NOVIZE OD vsili Krajov ze-liga svejta V’LEJTI 1797. Nro. 2. VLUBLANI, Venda-jati sazhete inu natisnem per Joannesu Fridrihu Eger, na Polanah Nra. 3.
To so tedaj znamenite Vodnikove Lublanske novice. Izhajale so štiTi leta, najprej dvakrat, nato enkrat tedensko. Prinašale so vladne razglase, poročila o dnevnih dogodkih doma in po svetu, poljudne članke, ocene knjig, anekdote, prilož-
nostne pesmi; poročale so o gospodarskih, tehničnih in zdravstvenih novostih, objavljale cene žita in številke, izžrebane v loteriji, uvajale reklamne oglase in osmrtnice. Ker je imela posamezna številka le 6 ali 8 strani v velikosti 10 x 16,5 cm, je mogel urednik o vsaki stvari malo povedati; prav zato pa si je prizadeval, da bi zajel vse, kar bi utegnilo zanimati in koristiti.
Kakor se zdi najstarejši slovenski časnik skromen, kar nebogljen, če ga primerjamo z današnjimi dnevniki in tedniki, je vendarle eden od mejnikov našega slovstva; pomemben je zlasti za vznik narodne zavesti, važen za razvoj jezika in časnikarstva.
Razmere za njegovo ustanovitev niso bile rožnate:
patent Jožefa II. iz leta 1781 je poostril cenzuro, slovenski jezik je bil neizdelan za časniško rabo, tiskarji izvedeni v slovenščini, so bili bele vrane, narodno prebujenih Slovencev, ki bi bili pripravljeni podjetje duhovno in denarno podpreti, ni bilo zadosti, še braleev-naročnikov bore malo. Ali ni bila kar predrzna misel, izdajati časnik v takih okoliščinah?
In vendar se je vodja slovenskih razsvetljencev baron Ziga Zois po srečni skušnji slovenske besede na odru odločil, da izpolni prerodni program še z drugimi stvarmi. Ker pa je Linhart nenadoma umrl, je poklical z bohinjskih hribov Vo/iika in ga pridobil za uredniško, znanstveno in pesniško delo. Ko je ta videl, da mu
iititii«iitiiiiaiiiiaiiiiit|,||igil||||,,|,||l|,|,|lll|||||I|,||||||||||||||||||||v|||1||i|||aa||
iiHiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiitiiiitiiiiiiiiiitiitiimimiiiiiMiitmiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitHimiiiiiiiiiiiiiiiifiimiiiiiMiiiiHHiiiMiitiiiiiiiiiiiMiiHiitiiMiiiiiiititiiiiiiii
OBISK V MUZEJU REVOUTELLA
avia
35 salonih
zastopnike raznih smeri in dob
K V
Josipu Tomincu je namenjena posebna sobana, sicer pa imajo od slovenskih umetnikov po eno delo doslej v galeriji samo še Avgust Černigoj, Lojze Spacal in France Gorše
Prav na kraju ulice Diaz | je alegorična marmorna sku-
stoji velika palača, katero je baron Pasquale Revoltel-la zapustil našemu mestu. Svojo razkošno palačo je skupno z dragocenim pohištvom, bogato umetniško zbirko ter sto tisoč florinti volil tržaški občini z določilom, da se uporabi v namene upodabljajoče umetnosti. To je bilo leta 1869. Palačo so takoj pričeli preurejati v umetniško galerijo, ki je bila odprta leta 1872. Začetno umetniško zbirko so z darili in nakupi iz leta v leto izpopolnjevali ter jo sedaj poznavalci umetnosti smatrajo za eno najpomembnejših galerij v Srednji Evropi.
Ni treba, da bi potovali v oddaljena mesta in v tujih umetniških muzejih spoznavali stvaritve slikarjev in kiparjev bližnje preteklosti in sedanjosti. Razen ponedeljka je galerija Revol-tella vsak dan odprta in v njenih 33 salonih lahko nemoteno občudujemo okoli 500 podob ter plastik, ki nam kaj zgovorno predstavljajo zastopnike najrazličnejših umetniških smeri in dob.
V prvi dvorani, levo od vhoda, so bili nekdaj razstavljeni le kipi. Sedaj jih je ufrava muzeja začasno razmestila v druge sobane galerije, da je lahko v tem prostoru razstavila dela predstavnikov najznačilnejših smeri sodobne likovne umetnosti, predvsem tistih, ki se izražajo v abstraktni govorici. V tej pestri družbi podob je tudi Spacalov lesorez «Sneg na Krasu*. V sobi «moderne» sta prisotna dva kiparja, Castelli in Mascherini.
V naslednji sobi so razstavljena skoraj izključno de-a kiparjev, med katerimi srečamo tudi malo, v bron ulito reljefno kompozicijo, delo znamenitega I-vana Meštroviča. Kljub temu, da je njegova «Pietš» podana v elegantnih linijah ter z globokim občutjem, ni v tej plastiki nikakor izražena mogočnost Meštroviče-ve ustvarjalne moči. Naj pri tej priliki opozorim na kip merjasca pred naskokom, ki ga je iz lesa urezal ruski umetnik Ivan Efimov. Edino podobo, razstavljeno v tej sobi, je naslikal Timmel Vit-torio in v teh »Umetnih ognjih* simbolično izpovedal svoje trpljenje.
Se ena dvorana je v pritličju. V njej kraljuje mogočni bronasti kip emanci-piranega črnca, za katerega je njega avtor Pezzicar prejel veliko kolajno na razstavi v Filadelfiji. Pezzicar, rojen v Devinu, je bil največji tržaški kipar 19. stoletja.
Ob stopnišču, ki vodi iz pritličja v prvo nadstropje,
pina, v kateri je neoklasič ni Pietro Magni prikazal vilo Nabrežino, simbol novega vira pitne vode.
Po marmornih stopnicah pridemo v vežo prvega nadstropja, kjer ugledamo še eno Magnijevo alegorijo. To je skupina, ki nam kliče v spomin gradnjo Sueškega prekopa. Veliko marmornato kompozicijo je baron Revol-tella prejel v dar za njegove zasluge, ki jih je imel kot podpredsednik finančnega odbora za gradnjo Sueškega prekopa.
V prvem nadstropju je izredno bogata zbirka devetnajstega stoletja. V velikem številu so zastopanj tržaški slikarji ter umetnikii iz Benečije. Mnogotere podobe nas nadalje pouče o italijanskem slikarstvu 19. stoletja. Predvsem moramo opozoriti, da je ena sobana namenjena znanemu portretistu Josipu Tomincu, ki se je rodil v Gorici, a povečini upodabljal v Trstu. V dvoranah prvega nadstropja spoznamo podobe, ki so jih ustvarili tržaški slikarji Kandler, Butti, Guerri-ni, Depaul, Gatteri, Hohen-berger, Guerini, Gruenhut, Hirschel, Croatto, Barison, l.onza, Scomparini in še drugi.
V XI. dvorani prvega nadstropja je zelo bogata zbirka slik v črno-beli tehniki, ki so jih ustvarili italijanski, nemški, avstrijski, francoski, češki, švedski, nizozemski, belgijski in angleški umetniki.
Od likovnih stvaritev ki so razstavljene v tem nadstropju, naj še omenimo neokla-sične slike, katere sta upodobila Angelica Kauffmann ter Francesco Hagez, potem prelepo ((Pravljico stare matere*, umetnino Pietra Salti-
nija. Nadaljnji pomembnejši slikarji, ki jih v teh sobanah srečamo, so Vincenzo Ca-bianca, Domenico in Girola-mo Induno, Ippolito Caffi. Zastopan je tudi Antonio Canona, najpomembnejši italijanski neoklasični kipar. O njegovi ustvarjevalni moči nas prepriča osnutek za kip Napoleona I.
Mimo marmornih portretov Newtona, Galileia, Leibnitza in Descarta, ki so postavljeni ob steno stopnišča, pridemo v drugo nadstropje muzeja Revoltella, kjer lahko občudujemo umetnine raznih evropskih slikarjev romantične šole. V veliki predsobi so pa razmeščeni kipi, ki predstavljajo pomlad, poletje, jesen in zimo.
Salon XV, v katerem je nekdaj baron Revoltella prirejal svoje znamenite sprejeme, je danes bogata zbirka slik,, ki so jih upodobili nizozemski, nemški, avstrijska, angleški, francoski, grški, češki, norveški, poljski, belgijski, madžarski, švicarski in španski umetniki.
V rumeni dvorani je razstavljena dragocena porcelanasta vaza iz Sevresa, ki jo je kralj Ludvik XVIII. daroval družini Burlo.
XXII dvorano krase velikanske podobe. Od teh naj opozorim na Geoffrogeve Se-stradance, znamenito Bale-strierijevo olje, imenovano «Beethoven», ter podobo «Po prvem obhajilu*, ki jo je mojstrsko naslikal Norvežan Smith Karl Frithjof, ter zanimivo L,aurentijevo «Frons, animi interpres*.
Na stenah stopnišča, ki nas vodi v tretje nadstropje, so razmeščene risbe in tiski znanih domačih ter tujih sodobnih slikarjev. Tu lahko spoznamo, kako ustvarjajo Pablo Picasso, Georges Rona-
uit, Oskar Ko-koschka, Jan Strube in še drugi.
V sobanah tretjega nadstropja pa je bogat izbor u-jjodobitev italijanskih in tujih sodobnih u-metnikov. Številni so tudi tržaški slikarji.
Prisotni so tako tisti, ki so upodabljali na prelomu 19. in 20. stoletja, kakor tudi oni, ki še dandanes služijo u-metnosti.
V tem bogatem izboru slik spoznamo, kako je upodabljal »macchia-iolo* Fatton, videli bomo močni kolori-zem južnjakov Michettija in Mancinija, naturalizem Benečana Favret-ta.
Posehna dvorana je namenjena portre-trom, katere st a ustvarila tržaška slikarja Umberto Veruda in Artu-ro Rietti.
Se en tržaški slovenski slikar je prisoten v tej galeriji, namreč Avgust Černigoj. V portretu njegovega strica
m
Ighacio Zuloaga v Zabaleta
Ciganka Lola (olje)
V istem nadstropju se pri pogledu na 60 cm visoko skulpturo, prikazujočo kovača, spomnimo na našega znanca Franceta Goršeta, ki sedaj ustvarja v Združenih lahko spoznamo, kakšno je | državah. V tem kipu je iz-
bilo pred leti Černigojevo u-metniško izražanje. Kdor vidi to sliko in jo primerja z njegovimi najnovejšimi deli, lahko spozna, kolikšen prepad je med Černigojevim realizmom iz preteklih let ter abstraktnim izražanjem, v katerem se nam dandanes predstavlja.
razena vsa tista moč, po kateri se odlikujejo Goršetovi kipi.
Mp.
gre delo z urejanjem Pratike od rok in da mu Zois ni le dobrotnik, marveč tudi vztrajen vodnik, je, kot sam pravi, založniku Eger-ju «tumpasto pero v štero posodil*. Tako je dobila Ljubljana poleg dveh nemških tednikov še slovenskega. Kljub našemu tedanjemu zamudništvu se je rodil prvi slovenski časnik le 6 let po prvem srbskem in 38 let pred hrvaškim.
2e ob imenu, naslovu časnika se je pokazalo, kako je bilo prav, da se je Zois odločil za Vodnika. Sam je predlagal ime Lublanske no-vine, češ da tudi drugi Slovani «eajtinge imenujejo novine*. Vodnik pa, ki je imel dobro uho in si je prizadeval «krajnski jezik čeden narediti*, mu je v pismu odgovoril: «Novin« pomeni pri nas novo njivo. Rajši se držimo imena, katero nam Gorenjci v roke dado. Po celi gorenjski strani nad Kranjem tako govore in sploh med seboj pravijo, kadar kdo od daljnega kraja pride; Kajzene novice prineseš? Kaj se v novicah bere?*
Potem se je lotil dela z vsem srcem. Prisluhnil je razburkanemu času — dajal mu je dovolj paše za oči in ušesa. Pisal je, popravljal in urejal, marsikdaj je tudi sam stavil in metiral. Ker je med uradne novice in oglase, med cenzurirane vesti in objave vnašal dosti svojega, živega, je njegovo pisanje še danes zanimivo, so Lublanske novice poleg Linhartovega Matička največja slovenska prerod-na manifestacija na pragu devetnajstega stoletja, saj so potrdile, da se tudi Slovenec lahko uveljavi s svojo poštenostjo, zvitostja in sposobnostjo.
Odprimo nekaj številk Lublanskih novic, ki so izšle junija in julija 1797!
Terka nam Francoz na vrata,
Dobri Fronc za nas skerbi, Pošle svojga lubga brata,
K orel rešit nas hiti.
Kljub temu je na pomlad prišla v Ljubljano francoska vojska in kmalu za njo sam Bonaparte. Spal je v škofijski palači. Nazaj grede se je ustavil v Trstu in se tam tudi kopal. Vodnik pravi, da je bil videti nekam bled. Urednikovo navdušenje zanj tu še ni vidno, a med vrsticami je slutiti, da se ogreva za gesla francoske revolucije.
Tržačanom so naprtili Francozi milijon dukatov «naklade plačat, polovico z blagam; tudi sto tavžent hlebov kruha dati*. Ti so se začeli upirati z Istrani vred in bili zato kmalu po umiku Francozov pohvaljeni, ker so bilTTvdani inu zvesti pruti Njih cesarski svitlosti*. Zvemo tudi, kako je bilo, ko jih je obiskala princesa Klementina: »Kader se je Terstu bližala, so cesarske, neapolske, španske barke, inu ena francoska brigantina svoje plohe inu jadre ven obesile; ker so bile vsake sorte farbe inu podobe, je lepo vidit bilo. Princesina je verh debeli-ga hriba en čas postala inu gledala.•.»
Avstrijci so izkoristili priložnost in zasedli Istro, ker se je beneška republika sesedala. Vodnik je z užitkom pripovedoval, kako gre z njo h koncu: «Po stari navadi je beneški Dože vsako leto se z morjam zaroču-val... Letaš ni bila ta poroka deržana; nej gledajo Benečani, de jim morje kor-bico nazaj ne pošle, kir so mu jo dajat začeli*. In še: «Popotni iz Tersta perpove-dujejo, de v beneški Istri nemarajo za beneške gospode nič, inu de je že en Pro-
veditor ali oblastnik v Terst perbežal. kateri si življenja ni bil med Istrani svesti.* Vodniku žilica ni dala miru, da mu sredi najbolj resnega pripovedovanja ne bi zažuborela domislica, pa naj je cikala na vince, nežni spol ali na kaj drugega: «Vojska je bila ena muzika, francozi so na škant godli, estrajharji na bas, be-nečani so začeli plesat; tedaj oni bodo v gosle dajali.* Ali takole: «Iz Tersta pride-joči so nam povedali, de so cesarski mesto Koper ob-stavili in podse vzeli. Koper ali Capo dTstria je eno beneško mesto v Istri ne deleč od Tersta: de so ga ce-'sarski vzeli, pomeni, de al puntarje kloftat mislio, al pak, de bo beneška Istra pod Cesarja peršla, inu de bodo naši tovorniki po sladki Marsamin hodili.*
Sicer pa tudi drugod ni bilo miru. Spanci in Francozi so pripravljali naskok na Gibraltar, Angleži pa so jim «uni dan na morji eno za uho dali*. (Kdo bi si upal dandanes s tako sočno prispodobo na dan?) Na Irskem je bilo vse polno »ropanja, boja inu v ječo po-teguvanja*. v Parizu «nepo-koja inu napruti puntanja še ni konec*, v Londonu «delovci per kraleveh barkah očejo tudi vekši zaslu-žik vsaki dan imeti*, v Ljubljani so se vadili avstrijski konjeniki za novo vojsko — čeprav »je Eserajh mir s Francozimi naredil* — in «ludje so šli od deleč vkup, zlasti kar je bilo le-piga, je želelo te lepe junake na konjih vidit*. Ce je kljub vsem dogodkom zmanjkalo novic, je Vodnik zapisal šaljivo zgodbico ali pa povedal kaj od ognja in vremena. Ni bilo junija pred 160 leti prav tako žalostno ko letos? »V Sabbo-^ to je bilo hudo vreme inu tresk tukej per nas. Od binkuštniga Ponedelka do te sabbote je skorej vedno trinajst dni dežuvalo brez vsi-ga groma; to zadno sabbo-to se je vserdilo, inu treskat začelo ob treh po poldne in trešilo na šenpe-terskim predmestji v eno hišo, ker je dve ženske thalo poškoduvalo, vendar ste že obe zdrave.*
Tako je Vodnik poročal, pripovedoval, kramljal, učil in se šalil. A bralci niso bili zadovoljni. Eni so nergali zavoljo neaktualnosti in zamud, s katerimi so prihajale novice do njih. Res, samo domače so objavljene že po nekaj dneh, poročila od drugod pa so stara po 15, 20 in tudi več dni, ker jih je jemal iz vladnega lista VViener Zeitung. Drugi so se spotikali ob neresničnostih in neresnostih. Deloma po pravici. Vodnik na pr. trdi, da «pričeoče novice govore od takeh reči, za katere se dobro ve, de so se res per-godile* in v isti sapi razlaga, kako je na Notranjskem sam hudič pomagal Franco-zim. Tretjim so bile Lublanske novice preskromne in — predrage.
Prvi slovenski časnik je bil že ob rojstvu obsojen na smrt. Samo urednikova navdušenost in založnikova trma sta ga menda vzdrževala; po prvem polletju je sporočil Vodnik: ((Lublanske novice so pol leta doživele, inu mislio še dalej svojo srečo skusit. Doslej se muja komej plača; vendar je bol-ši nekej, kakor nič.* Toda kljub vztrajnosti so morale zaspati« ob koncu 4. leta. Tako se je končalo življenj« prvega slovenskega časnika, ki je šele čez štirideset let dobil naslednika v Bleiwei-sovih Rokodelsko-kmetijskih novicah in s tem odprl vrata silnemu razmahu sodobnega časnikarstva.
Stane Suhadolnik
■ iiiiiiiiHimHiiiMfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiMiiiiMiiiiiiiimimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiinmimHuimiiiiMimmmMmiHntHiHHiimnitmiiiniiHi
WILLIAM PRESCOTT
Osvojitev
Geoffroy Henry J,
Sestrudanci (olje)
William Prescott je ameriški zgodovinar, toi je živel v prvi polovici preteklega stoletja. Ro nesreči je oslepel na eno oko, sčasoma pa se mu je začel slabšati vid tudi na drugem očesu in je končno postal docela slep. Kaikor je bil telesno prizadet in je moral živeti v temnii sobi, da si je ohranil ■vsaj malo vida, tako je naraščal njegov spomin, na katerega se j« moral opirati pri svojih monumentalnih delih. Napisal je večje število, zgodovinskih knjig, med katerimi pa sta «Osvojitev Mehike* in »Osvojitev Peruja* njegovi najbolj znameniti deli. Kljub temu, da sta ti dve knjigi izšli prvikrat že pred stoletjem, sta še vedno med najbolj branimi deli ameriške literature. Prescott namreč ni suhoparen zgodovinar, temveč tudi pisatelj. Njegova dela zato niso znan-
stvene knjige, ki bi bralce utrujale, temveč na znanstveno ugotovljenih dejstvih v literarni obliki napisana zgodovinska dela. O Prescot-tovih odlikah in zanimivostih njegovega pisanja so se lahko prepričali tudi slovenski bralci, katerim je Cankarjeva založba že pred tremi leti posredovala v slovenskem prevodu njegovo knjigo »Osvojitev Mehike* .
Tudi ta knjiga je prav tako zanimivo napisana kakor prva kinjiga, ki jo pozna slovenski bralec. Kaj obravnava pisatelj, pove že naslov sam. Pisatelj opisuje zgodovino odkritij Peruja, te bogate južnoameriške države, in nasilja ter boje španskih zavojevalcev z zatiranimi domačini. Liku Fernanda Cortesa, ki smo ga poznali v knjigi «Osvojitev Mehike*, s* pridružuje y »Osvojitvi
Peruja* nepozabno opisana podoba Francisa Bizarra, e-svajalca Peruja in njegovega bojnega tovariša in poznejšega tekmeca Almagra, nadalje cele vrste junaških, lakomnih, brezmejno požrtvffe valniih in prav tako brezmejno sebičnih vitezov, nazadnje pa edinstvena osebnost licenciata Gasca, ki s samo močjo razuma in naravno silo ukroti silake, pomiri razburkane duhove in vzpostavi v deželi red Ul mir.
Knjiga »Osvojitev Peruja* je razdeljena na pet delov, ki pa predstavljajo vsi enovito celoto. Polna je dramatične napetosti, ki bralca pritegne k branju in mu v prikupni, zanimivi obliki razgrne vso preteklost kolonizacije Južne Amerike.
si. Rib
Kdo bo našel
ir
Ze od nekdaj si človek prizadeva podaljšati življenje
eliksir večne mladosti
Čudovito življenje izumitelja
Thomasa AIve Edisona
Že od nekdaj si človek prizadeva najti sredstvo, s katerim bi si podaljšal življenje. Saj so znane pripovedke o raznih napojih, kapljicah in praških, ki naj povrnejo starcu njegove moči.
Sen človeštva — večna mladost!
Zadobiti ponovno tiste sile, kot jih je imel v letih, ko mu je telo kipelo od energije, ko so mu sile, ki so bile v njem, razganjale prsi, ko ni videl nikjer nobene zapreke, ko je bilo vse tako lepo in prijetno. In ko so bili dnevi tako strašno dolgi! To si želi. A pri tem bi hotel ohraniti, vse tiste prednosti, ki jih ima kot zrel človek, vse izkušnje, ki si jih je pridobil v življenju, znanje in spretnosti.
Tako je hotel Faust in tako so hoteli že v davni, davni dobi vsi tisti, ki so prodali svojo dušo hudob-
Vojka Vojku pred in po ]7-mesečnein zdravljenju, ko lahko že prilično naporno telovadi
eu, da bi jim v zameno dal mladost. <m
Eliksir mladosti.
Seveda ni namen vseh znanstvenih raziskav in poskusov glede tega, podaljšati tako brezplodno življenje. Vsi, ki se s tem ukvarjajo, bodisi organizirano ali zasebno, iščejo tako sredstvo, ki naj podaljša človeku njegovo delovno sposobnost, ki naj staremu ali starajočemu se človeku povrne vse telesne in duševne moči, da bo še bolje kot mlad človek koristil skupnosti.
Vsa ta vprašanja so zavzela tak obseg, da so znanstveniki iz mnogih držav začeli sodelovati ter si izmenjavati svoje izkušnje in opažanja. Nastala je nova veda — gerontologija. Prav ta teden so imeli v Meranu svoj četrti kon-
gres. Sodelovali so učenjaki iz 33 držav iz vseh delov sveta.
Veliko pozornost je vzbudil referat, ki ga je poslala romunska znanstvenica dr. Ana Arslan. V tem poročilu, ki je zelo obširno, opisuje uspehe, ki so jih dosegli s poskusi v romunskem inštitutu endokrinologije in v gerontološkem inštitutu v Bukarešti. Zdi se, da je ta inštitut edini te vrste na svetu.
Poskusi romunskega akademika Parhona, začetnika zamisli zdravljenja starosti in raziskovanja vprašanja biologije starosti, so pokazala, da je moč z vplivanjem na žleze z notranjim izločevanjem podaljšati ali skrajšati življenje živali. Tako so videli, da se z odstranitvijo epifize pri miših njih življenje podaljša, če so pa obenem odstranili tudi zaščitno in spolno žlezo, pa skrajša.
Na podlagi teh ugotovitev je akademik Parhon začel trditi, da je starost pravzaprav bolezen, ki se ne da samo ozdraviti, marveč tudi preprečiti. In so začeli svoje delo v inštitutu za ger ontologij o. Znan je postal ta inštitut po gerontološkem kongresu lani v Baslu.
Leta 1951 so sprejeli v poseben internat inštituta 110 starcev. Začeli so jih zdraviti z novokainom. Novokain so takrat uporabljali samo za anestezijo pri nekih posebnih operacijah. že kar prvo leto so dosegli lepe uspehe. Mnogi teh starcev, ki so se prej komaj premikali, so sedaj z lahkoto hodili, niso se jim več tresle roke. In tudi spomin se jim je izboljšal.
Po mnogih poskusih je gospa dr. Ana Arslanova skupno z dr. Parhonom sprejela l. 1951 na zdravljenje z novokainom 25 starcev.
»V dveh letih ni niti e-den umrl, čeprav so bili v tej skupini starci med 60. in 92. letom, z resnimi okvarami srca, z arteriosklerozo in Parkinsonovo boleznijo.»
Dr. Arsanova pripoveduje dalje:
*91 let je imela Vojka Vojku, ko je prišla v inštv tut. Vsa je bila sključena od bolezni in starosti. Koža ji je bila vsa nagubana, žile trde in razširjene in krvni pritisk visok. Koža je bila videti, kot da bi bila pokrita z luskinami, tako je bila suha. Roke so se ji tresle, lasje so bili popolnoma beli.
Sedaj ima Vojka že 97 let, a njen organizem se je čisto pomladil. Zredila se je za skoro pet kilogramov, krvni pritisk se je močno znižal in z lahkoto se pripogne. Zopet sliši, a šiva lahko brez naočnikov. Njena koža je lepa in čista, trepalnice so postale bolj temne. Sama skrbi za snago v sobi in tudi za
svojo. Celo lasje so ji začeli zopet rasti. Zanimivo je, da so novi lasje vsi temne barve, a tretjina las, ki so bili prej sivi, je postala temna.
Ali 109-letni Persek Mar-gosijan, ki je najstarejši pacient. Ko je prišel v inštitut, je bilo njegovo stanje obupno. Tudi on je bil ves siv, sključen, roke so se mu tresle, koža je bila skoro črna, govoril je s tihim in drhtečim glasom in ničesar se ni spominjal. Niti iz sobe ni hotel iti sam. Kdor ga vidi sedaj, po treh letih zdravljenja, ko se sprehaja po vrtu inštituta in okolici, ne bi verjel, da ima toliko let in da je to isti človek. Dobil je zopet take lase kot jih je imel v mladih letih, a barva kože je zopet svetla.»
To je zdravljenje z no-
vokainom. že 125 bolnikov zdravijo z njim. Poleg tega pa so začeli v Romuniji v večjem obsegu z zdravljenjem starosti. 2500 oseb se zdravi ambulantno, med temi je dobrih 1000 oseb med 45. in 50. letom, ki jih opazujejo in zdravijo z novokainom. Dvanajst doz injekcij dobi vsak, potem pa se po krajšem presledku zdravljenje nadaljuje.
«Funkcionalno staranje živčevja povzroča staranje organizma, če se nam bo posrečilo vplivati na živčevje, bomo kaj lahko vplivali tudi na organizem in s tem bomo dosegli podaljšanje življenja. Domnevamo, da vpliva novokain neposredno na živčevje, u-rejuje ravnotežje endokrinih žlez. Razen tega pa vpliva novokain na proces staranja še drugače. Z novokainom smo dosegli po-
večanje množine vitamina N2, kar preprečuje neke kemične procese v organizmu. Z novokainom se poveča množina nekih snovi v črevesju, ki povečajo moč mišic in sposobnost za duševno delo. Da bi podčrtala vitaminsko delovanje novokaina, sem predlagala, da se mu da ime vitamin N3.» Tako je končala Ana Arslanova.
Seveda niso še vsi prepričani, da bo moč te izkušnje uporabiti prav povsod. Zlasti zaradi tega, ker se je izkazalo, da je bil največji uspeh dosežen pri zdravljenju pacientov med 40. in 50. letom. Večina meni, da ni moč preprečiti staranja. Akademik Parhon pa ne misli tako.
Komu se bo torej posrečilo najti «eliksir večne mladosti»?
S. A.
Menda ni nikogar med nami, ki ne bi vedel za slovitega ameriškega izumitelja Edisona. On je oče e-lektrične žarnice, ustvari-telj predhodnika današnjega gramofona in izumitelj mnogih drugih tehničnih pridobitev na področju e-lektrotehnike. S svojim izumiteljskim delom si je Thomas Alva Edison v kulturni zgodovini človeštva postavil vlečen spomenik.
# * *
Edison je že v najmlajših letih kazal veliko nadarjenost in smisel za o-pazovanje ter željo po u-stvarjanju. Le eden je smatral mladega Tomaža za manjvrednega. To je bil njegov učitelj. Nenehno je obupaval nad njegovim znanjem in ko si je u-stvaril trdno prepričanje, da deček ne more slediti pouku, je nasvetoval njegovim staršem, naj vzamejo
sina iz šole. In tako se je tudi zgodilo. Mali in drobni Edison je zapustil šolske klopi ter ostal na svojem domu.
Zanj se je pričelo novo življenje. Mati mu je nudila skromen pouk, toda njeno znanje mu ni zadostovalo. Hotel je vedeti mnogo vec, kakor so tedaj učili mladino v šoli. Zelo so mu bili pri srcu kemijski poskusi in zato je ves svoj prosti čas posvetil kemiji. Nekoč je mali Edison hotel spustiti v zrak svojega tovariša prav tako, kakor da ta prijatelj zanj ni nič drugega kakor balon. Dal je tovarišu pojesti veliko porcijo penečih se praškov, katere je ta še zalil s krepkim požirkom vode. Mali Edison si je predstavljal, da bodo v trebuhu nastali plini dvignili prijatelja v zrak. Namesto da bi splaval proti
Kar 88 ameriških je izp raznil	vlmnileenč/eman
V Frankfurtu je nedavno porotno sodisče obsodilo na šest let zapora 36-let-nega Karla Viktorja Erber-ta, odličnega vlomilca, ki je bil v zadnjem času prar vo strašilo ameriških vojaških blagajn v Zapadni Nemčiji. V svoji obrambni izjavi je Erbert dejal, da ni hotel s svojim delovanjem škoditi nikomur, in da se je hotel le maščevati za obsodbo, ki mu je bila po krivici prisojena pred nekaj leti.
Med vojno je Erbert služil pri padalcih, bil je na raznih evropskih bojiščih in,v vojskovanju se je tudi izkazal kot drzen vojak, ki je \estno ubogal ukaze svojih nadrejenih. Posledice vojne so v Nemčiji spremenile usodo milijonov ljudi; razdelitev države, priključitev obširnih pokrajin Poljski, izključitev Nemcev iz Češkoslovaške so povzročile tako preseljevanje in zmešnjavo, ki še danes ni urejena. Med te milijone je spadal tudi Erbert. Po dolgem ta/anju se je odločil za bivanje v Kasselu, kjer se je najprej bavil z različnimi posli, nato pa je v lastni režiji pričel izdelovati turistične prikolice. Kje pa naj bi našel svoje kliente? Nemčija je bila razdejana, ljudje so mislili zgolj na hrano in obleko, o turizmu ni bilo govora. Erbert pa je bil precej podjeten in je našel svoje kliente med ameriškimi vojaki, s katerimi je tudi napravil mastne zaslužke.
Leta 1949 mu je neki a-meriški narednik kupil ta-
ko prikolico, a ker ni imel trenutno denarja na razpolago, mu je izročil tri fotoaparate, katere pa je Erbert — ki je narednika poznal — vrnil že naslednjega dne. Po tem dogodku pa narednika ni bilo več na spregled. Erbert je moledoval za svoj denar, a ga ni mogel dobiti. Zaradi tega je vlomil v narednikovo stanovanje, vzel tri fotoaparate, a pri tem ga je narednik zasačil in ga pri-
vojaška oblast je pričela zasledovati svoje civilne u-radnike, a brez vsakega u-speha. Medtem pa so bile izpraznjene tudi nekatere blagajne v Frankfurtu in v drugih mestih.
Kako je Erbert iskal svoje žrtve? Enkrat je v predmestju Frankfurta u-stavil nekega ameriškega oficirja in ga prosil, naj ga pelje v mesto, ker je njegov avto pokvarjen. Med dvema se je ustvarilo
Zapadnonemški vlomilec Karl V. Erbert se je skušal maščevati za krivico, ki mu jo je naredil neki ameriški narednik na ta način, da je vneto praznil ameriške vojaške blagajne in pri tem azgslužiln okrog 200.000 dolarjev (več kot 125 milij. lir)- Po prestani kazni bi rad postal policist
Ali ae je komaj prebudila? Ne! Le pozira kol model članom uinulniškcga
kluba v Berlyju
javil oblastem zaradi vloma in tatvine. Nemško sodišče je obsodilo Erberta na dve leti zapora, ki ga je ta preživel kot knjižničar v zaporu Stadelheim. Tu si je Erbert pridobil obširno kulturo, a ta kultura ni bila samo humanistična; bila je tudi kriminološka. V knjižnici je vneto študiral odlično tovrstno delo, ki ga je napisal moz, ki se je precej spoznal na vlome.
Ko je bil izpuščen na svobodo, je Erbert nekaj časa delal pošteno delo, a s skritimi nameni. Delal je namreč pri nekem kovaču, a samo toliko časa, da si je sam izdelal v prostih urah orodje, ki bi mu služilo pri svojem novem poslu. In to orodje je bilo perfektno, ker se je medtem Erbertovo znanje obogatilo z branjem novih »strokovnih* del.
Sklenil je bil že v zaporu, da se bo maščeval za krivično obsodbo, a ne proti Nemcem, ki so ga obsodili, marveč proti A-meričanom, ki so povzročili njegovo obsodbo. In to na tak način, da bi trpela le ameriška država, ne pa posamezniki. Sklenil je torej, da bo napadal ameriške vojaške blagajne.
Pričel je torej svoje novo delo in ker so bile a-meriške blagajne vedno polne, je bil tudi njegov »zaslužek* precej masten. Navadil se je še finega vedenja in podnevi ali pa zvečer v kakšnem nočnem lokalu so ga vsi imeli za sina kakega velikega industrialca, lepo vzgojenega in polnega denarja. Ker je dobro znal angleško, je bil vedno v družbi z ameriškimi oficirji in vojaki, v vseh mestih, kjer so bili tl nastanjeni, tako v Muenchenu kot v Heidelbergu ali v Frankfurtu, in je na tak način prišel do dragocenih informacij, ki so mu služile pri njegovem poelu.
Ker je točno poznal ves ustroj ameriškega vojaškega aparata in tudi lastnosti posameznih stražarjev — delal je namreč s pravo nemško metodiko — je kmalu izpraznil precej blagajn v Muenchenu. Stvar je seveda postala nekam preveč sumljiva, ameriška
J e
prijateljstvo in Erbert spoznal vse varnostne priprave v ameriškem poveljstvu. Ko je nety večer hotel vlomiti, je na žalost videl, da straži njegov prija-telj-oficir, in je zato vlom opustil, vsaj za tisti dan. Izvršil pa ga je perfektno naslednji dan. Enkrat pa je prišel v prostore ameriškega poveljstva v večernih urah preoblečen v e-lektričarja in skoro pred nosom ameriških stražarjev izpraznil blagajno.
Vojaška policija je dognala po dolgem času, da so bili vsi vlomi izvršeni od ene in iste osebe. Preiskovati zadevo je pričela tudi nemška policija, ki je iskala krivca med znanimi vlomilci, a Erbert je delal čisto sam in policija ni dognala čisto nič; nove blagajne so se morale vdati neznanemu vlomilcu, ki
je že postal slaven zaradi bučne propagande, ki mu jo je delalo časopisje.
Od časa do časa pa je tudi njemu ušla kaka beseda in nekega dne je bila v Kasselu policija obveščena, da bodo skušali tisti večer izprazniti vojaško blagajno. Policija je zastraži-la poslopje, dva ameriška policista sta se skrila v sobo poleg one, v kateri je bila blagajna. Slišali so vlomilca priti v sobo, a u-kaz je bil počakati, da o-pravi svoj posel, tako da bo mogoče dognati, ali je on izpraznil vse ostale blagajne. V resnici je Erbert že pričel svoje delo, a po desetih minutah se je tiho in uspešno oddaljil. Pozneje je sodnikom dejal, da je tisti večer čutil, da ga opazujejo in da je zaradi tega upustil svoj podvig.
Oblast je razpisala na njegovo glavo 10.0H) mark nagrade in ta vsota bi prišla prav nekomu; Johann Mayer iz Kassela je od časa do časa izdeloval za Erberta posebne vlomilne priprave in ta Mayer je Er-berta naznanil oblastem. Erberta so aretirali, ko se je vračal od nekega vloma. Mayer pa ni dobil obljubljene nagrade, ampak «le> šest mesecev zapora, ker je pomagal Erbertu pri njegovem nečednem poslu.
Proces je dognal, da je Erbert izpraznil nič manj kot 88 vojaških blagajn in da se je pri tem okoristil za 200.000 dolarjev (več kot 125 milijonov lir). Er-bprt je priznal vlome, a se je branil s tem, da ni hotel nič slabega osebam, ker da je vedno delal neoborožen. Dejal je tudi, da ni bilo orožje potrebno, češ da je bilo dovolj zmešati pojme ameriškim stražarjem, ki da so bili zelo naivni. Vendar pa moramo priznati, da je Erbert imel tudi precejšnjo srečo, ker je poleg drugega prevozil več kot 100.000 kilometrov po nemških avtostradah, ne da bi se kdaj ponesrečil in ne da bi ga bila policija ustavila:	ni imel
namreč voznega dovoljenja.
Erbert se je med procesom vedel zelo dostojno in je od časa do časa pripomogel k dobremu razpoloženju na procesu samem. Ko mu je bila obsodba izrečena, so branilci vložili priziv, češ da bi morala biti kazen manjša, ker je delal le proti ameriški državi, ne pa proti nemškemu imetju. Ko so ga po končanem procesu novinarji vprašali, kaj misli početi po odsluženi kazni, je Erbert dejal, da bi se rad prijavil v vrste policije in da bi se posvetil borbi proti vlomilcem železnih blagajn. Policija ima verjetno svoje pomisleke, čeprav je policijski direktor iz Frankfurta dejal, da je Erbert najbolj simpatičen vlomilec, kar jih je bilo v Nemčiji v zadnjih dvajsetih letih.
MVV
nebu, se je Edisonov tovariš stokajoč od trebušnih bolečin zgrudil na travo...
Svoje prve poskuse je E-dison delal v kleti, kjer si je v primernem kotičku u-redil svoj kemijski laboratorij. Dan za dnem je s svojimi kemikalijami za-smrajeval vso okolico. Toda nekega dne se je mati naveličala smrdečih plinov in sinu «znanstveno delo» prepovedala.
Mladi Edison ni obupal. Od hiše do hiše je prodajal očetove vrtne pridelke. S prihranki si je svoj novi laboratorij' uredil v tovornem vagonu, kupil pa si je tudi tiskarski stroj, s katerim je tiskal svoj časopis, ki ga je nazval «Weekly Herald* ali »Tedenski glasnika. Medtem ko je vlak vozil iz kraja v kraj, je bil 15-letni Edison istočasno kemik, novinar, urednik, tiskar in izdajatelj prvega, v drvečem vlaku tiskanega časopisa.
To so bili za Edisona blaženi časi. A kakor vsake lepe stvari, je bilo tudi tega prijetnega življenja kmalu konec. Nekega dne je namreč padel Edisonu fosfor na tla vagona. Zagorel je. Kmalu je bil ves vagon v plamenu. Zdaj' je tudi uslužnega železničarja minilo potrpljenje. U-stavil je vlak, vrgel Edisonove stekleničke s kemikalijami in vso drago ropotijo ven na Michigansko polje, mladega znanstvenika pa je s krepko brco in zaušnico pognal z vlaka ...
Zaušnica je bila močna, tako močna, da je zaradi njenih posledic Edison o-glušel. Bil je zopet na cesti, brez sredstev, a vendar poln zaupanja v samega sebe.
# # *
Nastopilo je novo življenje. Spočetka se je moral boriti z velikimi neprilika-mi, toda njegova pot je šla naglo navzgor. Svet je kmalu zvedel za Edisona in njegove izume in jih odkupoval za težke denar je. Iz dečka, ki ga je učitelj imel za nenadarjenega, je zrastel slavni izumitelj!
* # *
Poleg tega, da je Edison s Svojimi izumi pripomogel k blagostanju in ugodju vsega človeštva, je z izumiteljskim darom tu-
Thonias Alva Edison fotografiran poleg svojega fo nografa, katerega je izumil leta 1877. Takrat je izumitelj imel 30 let
di sebi olajšal življenje. Q tem nas bo poučila naslednja zgodbica.
Edison je imel zase prikupno hišico na podeželju. Tja se je zatekal, da je lahko v mira reševal razne tehnične uganke. Okoli hise se je raztezal prostran vrt, ki ga je omejevala velika ograja.
Nekega dne je prišel k Edisonu na obisk neki njegov prijatelj. Ta se ni mogel načuditi, da se vrtna vrata odpirajo le z veliko težavo. Kakor hitro sta si moža segla v roke, je rekel gost Edisonu:
«Dragi Tomaž, kar krepko sem se spotil, da sem odprl vrata tvojega vrta. Mar kljub svojemu veselju do mehanike nimaš pri hiši niti toliko olja, da bi z njim namazal tečaje vrtnih vrat?*
Pri teh besedah se je E-dison prisrčno nasmejal:
«To ne bo držalo,» je dejal. «Pojdi z menoj na vrt in videl boš, kaj je na stvari.*
Edison je gosta spremil k onim vratom. Tu mu je pokazal žico, ki je bila od vrat speljana proti vrtu.
»Ali vidiš,» mu je rekel. «Ta žica je del svojevrstne naprave. Kdorkoli odpre vrata, da bi stopil na moj vrt, dvigne pri odpiranju vrat s svojo silo iz vodnjaka posodo, v kateri je sto litrov vode.*
# * *
Edison pa ni bil le iznajdljiv, temveč tudi zelo raztresen. Pač zato, ker je izrabil vsako priliko, da premišlja o svojih problemih. In to, če je bil sam ah pa v dražbi.
Nekoč je bila Edisonova raztresenost vzrok neprijetnega dogodka o priliki neke družabne zabave. Po svojem starem običaju je Edison tudi ob tej priliki kadil pipo in spuščal iz nje goste oblake dima. Kakor vselej, so ga tudi pri tej zabavi obkrožile dame in ga obsipavale z vsemi mogočimi vprašanji.
Medtem ko je bil ves zamišljen, se mu je tleči tobak dvignil nad rob pipe. Potisniti ga je bilo treba s posebnim tlačilcem v pipo. Pomislite, kakšno začudenje je nastalo v dvorani, ko je neka, ob Edisonu stoječa dama nenadoma kriknila od bolečine. Kaj se je vendar zgodilo?
Misleč, da ima v rok.. tlačilec za pipo, je razmiš-ljenr Edison pritisnil na tobakovo žerjavico prst dame, ki mu je stala najbliže ...
In še ena zgodba o Edisonovi raztresenosti.
Ko se je Edison nekoč vrnil z daljšega potovanja, je tožil svoji ženi, da čuti precejšnjo slabost in vrtoglavico. Rekel je, da je krivo to, ker med potovanjem ni gledal v smer vožnje, temveč je sedel s hrbtom proti lokomotivi.
«Toda zakaj nisi prosil sopotnika, ki je sedel nasproti tebe, da bi zamenjal prostor s teboj?* ga je vprašala skrbna žena.
In modri, toda raztreseni Edison je odgovoril:
«Ni bilo mogoče. Bil sem sam v kupeju ...»
# * *
O Edisonovem delu nam tolmači 2500 beležnic, katerih vsaka obsega 300 strani. Na patentnem u-radu pa je registriranih 1079 Edisonovih izumov.
Ne znamo vam pa povedati, koliko anekdot o življenju tega slavnega izumitelja kroži širom po
svetu-	MP
Miehele Prisco:
Nedeljska novoporočcnca
Armandovih hlač. Da, pod suknjo je bil nabrekel. In tedaj je skoraj vabeče rekla:
»Poskušala bi hoditi ob zidu? Ne dežuje močno.*
Zavihal si je ovratnik pri suknjiču.
«Pa poskusiva.*
Tako sta hodila drag za drugim tik starega, mrkega zidovja ob dolgi cesti, v gosjem redu skupno z drugimi ljudmi, ki se jim je prav tako mudilo domov.
(Prevedla M. Samsa) Ker
'	Hnrll	m
Kot človek, ki se na te stvari spozna, je pokazal prodajalki v 8caturchiju, katere kolače v stekleni omarici naj mu zavije.	J
»Tri sfogliatelle, dva boba, dve zuppetti, eno cassafino, eno delizioso in eno santaroso. Boba posebej in poglejte, da bosta dobro navlazena.>
Ermelinda bi bila najrajši hotela, da bi bili kolači vsi enaki, ker tako bi se izognili prepirom pri mizi. Toda vedela je, kako je Armando užival, ko je po kosilu odprl zavitek in si na podstavku iz lepenke ogledoval različne vrste kolačev. Samo to je rekla:
»Zavoj z boboma mi daj, da ga sama ponesem.*
Skrbno ji je priporočal, naj pazi, da ji rum ne odteče Toda na pragu trgovine sta postala in si še vedno oporekala Sedaj je deževalo. Izpod sivega neba je sel lahek, topel in skoraj prisiljen dez. Bil je dovolj gost, da Je zmočil tlak in da je neobcuteno kot dih razrahljal zemljo. Megle so obkrožile stolp »redi trga in nekam čudovito je postal podoben monstranci ali pa tistim gorečim štrenam vlečenega sladkorja, omotanega okoli lesene palice. Z nekega žleba nad njunima glavama je padla deževna kaplja in se z zvenečim in močnim glasom odbila od modrega papirja, v katerem so bili zaviti kolači. Armando Je potegnil zeno za roko.
»Zakrij se bolje in pazi na zavoj. Samo še dežja je manjkalo, da se dopolni dan.*
Pogledala ga je z očmi, ki so se pripravljale na jok, in tokrat se ni mogla več zadržati, da ne bi rekla:
»Torej si se pokesal*
»Zoprno mi je, ker je v nepravem času, to je vse.*
Kakor v tolažbo je šla s pogledom po zunanjem žepu
o ^ - iJe ?aratli dežJa jel° temniti, ro doma pri Erme-hndi ze prižgali luc. Miza je bila pripravljena. Ob nedeljah, ko je pua vsa družina zbrana, ni bilo za vse prostora, trije Assuntim otroci so morali jesti na postelji, sede in s krožniki na kolenih. Ko sta prišla, je rekel Vicenzo:
»Tu Je prostor tudi ?a mlada dva. Sta se kaj zmočila? Dež prinaša srečo *
Armando je odložil zavoj s kolači. Zapognil si je nazaj ovratnik pn suknjiču in poiskal v žepu svoj glavniček, stopil k ogledalu nad predalnikom in si popravil lase.
«Nama ne,» je mirno odgovorjl, «naju niti dez ne mara.*
Svak se je smejal. Preko prazničnih hlac je nosil pižamo iz umetne svile z modrimi in rumenimi črtami.
»Danes je Armando dobre volje,* je pripomnil.
«Eh,» je rekla tašča, »bo vsaj tudi nas spravil v dobro voljo.*
»Nekaj kolačev sem si dovolil prinesti,* Je rekel Armando.
»Eli, čemu se tako nadleguješ? Assunta, ce ne režeš vec makaronov, vzemi zavitek in ga postavi na predalnik.*
«Ne, hvala, bom že sam,* je rekel Armando. »Upam, da jih dez m zmečkal.* Nato se je obrnil k svaku: »Torej bova naredila danes tisto trinajstico?*
Vicenzo je visoko dvignil roko, kakor da bi se hotel zarotiti.
«Neka neumna srečka je in morda bo dobra.*
Armando si je pomel roke.
»Nocoj bomo torej milijonarji.*
»Da, da, milijonarji!* je rekla tašča.
Ermelinda je šla za pregrajo. Težko je poslušala pogovor se sklanjala nad zadnjim predalom v omari in v naglici kot tatica jemala iz njega svoje stvari: nočno srajco lz najlona, z rumenimi čipkami okrog vratu, dve prevleki za blazino, ne-
KRIŽANKA
IRi
Besede pomenijo:
VODORAVNO:	!. proslav-
ljanje, čaščenje; 8. puščavska popotna družba; 15. prevleka i* maže; 16. nasilno odvzemam:	18. bajeslovna morskr
deklica, ki je s svojim petjem Vabila k sebi mornarje in jirt Potem raztrgala; 20. vrsta i-Kre s kartami; 22. vrsta lova; 24. planjava; 25. del kolesa; 27. manšeta; tudi dan, ko sodišče razpravlja; 29. velika a-friška pokrajina; 31. položiti, storiti, reči, 32. pogosta knjižna kratica; 34. etnograf; 37. glasbeni pojem: 38. grški bog ljubezni; 40. slabost, bolezen; 41. sorodnik, 43. osebni zaimek; 44. kislo kobilje mleko, 46. rastlina grenkega okusa, 48. majhen rep; 50. enakost; ®2. član visoke znanstvene lipanove; 56. rasni mešanec; 57. račun, obračun; 59. strmina, vzpetina; 61. enaki črki.
gradbeni delovodja; 65. kemična prvina; 67. mesto v ZSSR: 68. filmski režiser. Ceh Po rodu. ki prav te dni snema v Ljubljani nov slovenski film; 70. snov, ki spremi-Pja hitrost kemične reakcije, a se pri tem sama ne spremeni; 73. malovredno, neumetniška stvar: 74. država v Aziji: 76. pripadnik evropske E* naroda:	77. oimem; 79.
medmet; 80. novost; 82. majcen rak; 84. del dneva; 86. Eizdalin; 88. brez odlašanja, naglo; 90. grda. neprivlačna; 92. dvigalna ročica; 93. naselje na Tržaškem.
NAVPIČNO: 1. okrajšava za srednji; 2. premikanje skozi *r*k; 3. mesto v Jordaniji; 4. Ealjufan; 5. obdelan s plu Som; 6. znak za erbij; 7. pro-
metno sredstvo; 8. model; il junak srednjeveških romanov, 10. za pol tona nižji glas od a; 11. kjer voda vre iz zemlje; 12. mesto v Romuniji; 13. me znam; 14. raztelesovalec; 15. naselje na Tržaškem; 17. ki se pasejo ali ki pasejo; 19, surovina za izdelovanje barv; 21. domači učitelj, soponav-Ijalec:	23.	teroriziranje, pre-
plašitev; 26. življenju nevarna snov; 28. nebesni pojav; 30. neurejenost, kaos; 33. potujem; 35. tuja valutna enota: 36. otok v Sredozemskem morju; 39. gosta sladkorna raztopina; 42. dišava; 45. močan človek, orjak; 47. kar je napeljano; 49. turška pipa: 51. obredna obleka; 53. madžarski ministrski predsednik; 54. čaša z nogo; 55. naselje na Tržaškem; 58. daljša pot. kj ne gre naravnost; 60. šaki za lov rakov; 62. ge-
35.	lak,	36.	vode, 37. Dakar,
39. ledenik, 42. teden, 43. ann-den, 45. mesec. 46. pet sto. 47. devetintrideset, 48. števen, 50. zalet, 51. garant, 54. kalen, 55. tiradar, 57. navor, 58. o-men, 59. tor, 60. tuš, 62. nega,	63.	dac,	64.	somatološko,
68.	kop,	69.	Ir,	70. Panama,
71. Ararat, 73. ma, 74. Timn-fej,	76.	cin,	78.	rozeten, 80.
imetek. 81. Devin. 82. bežati.
NAVPIČNO: I. Gropada, 2. razoran, 3. Ub, 4. dur, 5. e-tos, 6. nadav, 8. okis, 9. ro, 10. štor 11. robek, 12. umen, 13. ban, 14. ež, 15. nezadet, 16. skrčeno, 18. Romei, 20. težak, 23. polemiziram, 25. solicita-tor, 28. rokodelec, 30. prestla-no, 31. podstavek, 33. nade-ven, 36. veteran, 38. reven,
40. denar, 41. nered, 42. tesan, 44, Ne n, 46, Peg, 48. škoditi, 49. tamarim, 52. nogomet, 53-Trapani, 55. Tomaj, 56. rušar, 59. Tonek, 61. škrob, 64. saje, 65. tace, 66. lani. 67 oaze, 70. pot, 72. TEZ, 75. me, 77. IV. 79. ta.
Ficko
piše
Dragi pri Morskil
Zdaj, ko m več tako grozno Vroče, sem prišel od tete domov. Maje blo lepše tam. Več zraka in več skakanja je-blo. Ma zdaj se hodim kopat inse pelam vsak dan ses tram Vajem v bar Kolo. Tam je nar-lepše. Tolko je Kopal-cov in Kopalk. Ma zdaj ne pustijo, da bi Kopalke b le pteveč slečene. Morjo bit oblečene od Vrata do tam, ko se začnejo Noge. Tista, ki ne uboga, dobi Multo. E, lani so ble Kopalke bol Lepe, koso imele biki ne!
Anka Pika se hodi z nami kopat. In ima tudi tako obleko. Samo kaj je nuca ona tako obleko, kopa nima nič za po kfivot' St zaveže tisti konjski Rjep, inje cel dan ' v vodi. Maje vseglih pridna ta Pika. Je rekla, da znan tako lepo migat z Vhmi inda je to in Teresantno. Zdaj ne znam, če je to dobro a'i slabo. Mise gremo kopat na Skoje, čene morejo bit mulate posebej in mule posebej. In kdo se bo ses tistmi Bupci tam peštal!
Vsak dan se trikrat kopam: zjutraj kose petem s tram Vajem v bar Kolo, potem na Sko-jah, in popoldan, kose pelamo ses tram Vajem ses bar Kole. Tolko nas je v tistem tram Vaju!
Danes pa bomo šli ses Tonatam Sapo in šantlo Tonco in Guštatam u Sežano. Tam bojo pri Redili Spomenik na Padle proti fašistom. Tone Sapa je rekel, da-bo tam danes forte dosti Krašovcov in bojo prišli ses Kopra in Istre in ses Gorice. uSarno ne zastopim, zakaj niso napravil ta Spomenik ses kraškega kamna. Je spomenik Krašovcam?
Je spomenik borbe za zapodit Tujce ses Krasa? Je spomenik na Krasu? Zakaj ni pole več kraškega kamna na spomeniku? To bi imelo velik pomen. Ma naj bo zdaj! Kar je, je! Tudi tak ima soj Pomen!* Ta Tone Sapa zmerom kaj kri Tizira. Tonca je rekla, da pride to zavol tega, ker on na vse take stvari pomisli, in ki m uje vse to:	na-
ša Domačija, naši Kraji, naši Ludje strašno pri Srcu, in ga jezi, če nhtajo take reči Ludje, ki nič vsega tega ne znajo, ki se ne brigajo ne za to, če bo to kaj nucalo Ludem, ne zato, če ima kak Pomen na tisto, kar jeblo poprej. Nečko na hitro nekaj napravjo, in pravjo, da je dobro. Tako je povedala Tonca od Toneta Sape.
Morbit bom videl tudi na Tašo danes v Sežani! E, če jo bom videl, jo ne bom nanka po Gledal! Naj zna, da sem Jezen in da tako ni prov, kot ona dela! Nanka po Gledal jo nebom!
Gušto je po Vedal, da so v Gorici od 23 samo dva spustili za Učenika. Vsi drugi bojo morali delat še enkrat Jeseni. In da je prov, zakaj pase niso učili latinsko. Saj bi morali znat, da je za enga Učenika v Slovenski Vasi narbol Važno, da zna Latinsko. Ce tega nežna, kako bo učil računat in pisat in Slovnico in Petje. Ne, Latinsko je res Forte Važno, Samo škoda, daso še tista dva spustili, ko dahi jih pustili za seme.
Te pozdrav la
sla: 64. z velikimi rameni; 66. strižene, žete: 69. moško ime; 71. pridelovalec čebule (na Ptujskem polju); 72. ječmen-ček s fižolom; 75. nekdaj nevarne bolezpi; 78. drobirju plazovi drobnega kamenja: 81. malo po koroško; 83. čop. šop:	85. stvar, zadeva; 87.
predlog; 89. začetnici Imena in priimka slovenskega političnega delavca, ki je daines predsednik Glavnega odbora sindikatov Slovenije; 91. grška črka.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE
VODORAVNO:	1.	Gruden,
7. Boršt, 11. Rubens, 17. ra-butar, 19. kot. 20. Tomažek, 21. oz., 22. Rodopi, 24. oseben, 26. Zr, 27. por, 20. samospro-žen, 31. pač, 32. Aron, 34. vel,
RAČUN
»Mar ni ta klobuk čudovit?)) vpraša mlada žena žarečega obraza.
«2e spet klobuki* vzklikne mož in jo prestrašeno pogleda.
»Pomisli, dragec, saj nisem plačala zanj niti dinarja*
«Kdo pa ti bo to verjel?*
»Kar poglej, ta klobuk je bil pred nekaj tedni razstavljen v izložbi in na listku je bilo napisano, da stane 500 din. Danes pa sem prišla mimo in videla, da stane samo 250 din. In za 250 din, ki sem jih medtem prihranila, sem ga kupila.*
Za smeh in dobro voljo
CEMU7
Tramvaj je nabito poln: «Kdo pa od zadaj tako pritiska?* pravd žena, ki se čisto spredaj brani pritiska za njo stoječih potnikov. I z o-zadja ji odgovori moški glas: »Gospa, saj bi bilo brez pomena, če bi vam povedal svoje ime, ker me tako ali tako ne poznate.*
EKSISTENCIALIZEM
Sodnik vrhovnega londonskega policijskega sodišča je
vprašal nekega obtoženca: »In kaj je vaš življenjski poklic?* «Ziveti, gospod sodnik,* je odgovoril obtoženec.
ZNANOST*
Neki ameriški zvezdoslovec je v predavanju trdil, da moč sonca polagoma pojema in da bo čez 80 milijonov let povsem izčrpano.
«Koliko let bo trajalo to, pravite?* je zaklical nekdo med poslušalci »Osemdeset milijonov.*
«Ah, jaz sem pa že mislil, da se bo to zgodilo že v 8 milijonih let,* je dejal glas iz občinstva potolaženo.
Obisk
Jane je zavpila na vse grlo in planila tz kuhinje v sobo. James je nejevoljno pogledal izza svojega časopisa, ki ga je vedno bral pri kosilu. sKaj .je že sp .. .?» Beseda mu je obtičala u prtu, kajti skozi vrata se je najprej pokazala griva, nato pa cela glava odraslega leva.
James je spustil list in se kot ščuka pognal «n mizo, od tam pa na knjižno omaro. Lev je počasi koračil po sobi in se radovedno ogledoval.
sPomagaj mi vendar!» je vpila Jane, mož pa jo je mukoma vlekel na omaro. Niti za trenutek ni izpustil t>si-Ijivca iz oči. »Daj že vendar!* je silil ženo.
Jane se je tresla kot šiba na vodi. »Kaj bova zdaj?* je onemoglo iztisnila iz sebe. *A-li misliš, da ne bo mogel za nama?*
James je mrzlično preudarjal, lev pa je počasi prihajal bliže. Jamesu je postal ovratnik iznenada premajhen, Jane pa je tiho ihtela.
«Jo že imam!* je rekel James, legel na trebuh in iztegnil roko do telefona. Oba sta od strahu potila krvavi pot.
«Kaj boš naredil, James?* ja vprašala Jane.
«V cirkus bom telefoniral bodo že prišli ponj.*
Jane je olajšano vzdihnila.
James je povprašal v cirkus, a so mu odgovorili, da jim ne manjka nobena žival.
Ves iz sebe je spustil slušalko. Lev je šaril okoli mize.
»Kaj pa zdaj?* je vprašala Jane, James pa je jamo skomignil z rameni.
Strmela sta v leva. Bil je lepa žival.
sZivalski vrt!* je zavpila Jane. James je poiskal številko in govoril.
Ne, tam sploh nimajo levov, samo tigre in leoparde, teh pa Jim nobeden ne manjka.
James se je pogreznil vase. Ves zmeden je buljil v lepo zver, ki si je oblizovala gobec in nosnice.
«Na pomoč, na pomoč!* je zavpila Jane. Živci so ji odpovedali.
«Le kaj naj storim?* se je vpraševal James. »Seveda, šerifa bom poklical. Ta bo že vedet, kaj in kako.*
Ničesar ni vedel. Se sanja se mu ne, čigav naj bi bil lev. Nihče ni ničesar sporočil. Ves besen je James vrgel slušalko na vilice.
»Kaj je rekel?* je bila Jane vsa v solzah.
James si je z rokavom o-brisal s čela potne srage in je v obupu skoraj posmehljivo odgovoril:
«Kaj je rekel? Za sedaj št ničesar ne ve in da ga lahko kar obdrživa, če se nihče ne javi.*
C. B.
"•»iiiiillimiiiiiiiiliiiiiniiiinmmi,in,imunimi, ..............................................................................................................................
iiiiiiminiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiitfiiittiiiiitiiiiiiititiiiiit
.©■
©.
VELJAVEN OD 22. DO 2 8. JULIJA
čakovana
Oven (od 21. 3. do 20. 4.) V
četrtek nevarnost prepira z ljubljeno osebo ali do-hrim prijateliem. V soboto nepri-
 ------ srečanja. Teden
kaže dobro na delovnem področju :n če imate kakšne nezaključene posle, jih sku-Sajte zaključiti.
Bik (od 21. 4. do 20. 5.) Ta teden vam bo prinesel precej sprememb. Sprejeli boste neko važio odločitev, ki lahko odločilno vpliva na vaše nadaljnje življenje. Ni izključeno, da boste morali na , uiljše potovanje, ki vam bo Precej koristilo.	I
Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.) Ne
pozabite, da se je treba za pridobitev miru včasih močno boriti. Upoštevajte to, in spet bo v vašem srcu zavladal mir. Ne spuščajte se v malenkosti, temveč načni-te stvar pri jedru. V nedeljo nekaj sprememb.
Rak (od 21. 6. do 22. 7.) Uspelo vam bo prepričati zainteresirane o pravilnosti vašega stališča do neke vatne zadeve. Novice iz tujine. Skušajte se izogniti diskusijam, ki vam lahko samo škodujejo. Sreča v ljubezni in na delovnem področju.
@Lev (od 23. 7.
do 22. *.) Spoznali boste osebo, ki bo v bodočnosti za vas mnogo pomenila. V rokah imate orožje, ki vas lahko popelje do cilja. Uporabite ga, a previdno, da sc z njim ne boste sami opekli. Nepričakovane novice iz tujine.
Devica (od 23. *. do 22. 9.) Teden ne kaže nič dobro. Zapomnite si, da je pesimizem odveč, kajti za oblaki pride vedno sonce. Vztrajajte na vašem stališču, kajti prej ali slej boste zmagali. Upoštevajte nasvete ljubljene o-sebe. Pismo ali obisk.
Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.)
Ljubosumnost ni odlika vašega značaja. Upoštevaje te to in se temu primerno ravnajte. Sreča vam je mila v ljubezni, ne toliko na delovnem področju, kjer boste morali premostiti marsikatero zapreko. Potovanje.
Škorpijon (od 23. 10. do 21. U.)
Za dosego vašega ljubezenskega cilja se boste morali še močno boriti. Ne obupajte. če vam bo kdaj kazalo slabo, kajti bodočnost je vaša. Vaše nasprotnike boste ugnali, a uporabljajte predvsem pamet.
f
Strelec (od 22. 11. do 21.	12.)
Vaš ponos vam večkrat škodi kot koristi. Ne vztra-. jajte vedno na stališču, ki ga v resni diskusiji ne morete zagovarjati. Upoštevajte nasvete dobrih prijateljev. Srečni dnevi v drugi polovici tedna.
Kozorog (od 22. 12. do 20. 1.) U-
soda vam je ta teden mila. Imate vse pogoje, da dosežete cilj. ki ste si ga zastavili. Nedokončane načrte izpeljite do konca. Sreča v ljubezni in na delovnem poo-ročju. Vesele novice in morda obisk.
®za
le
PC
Vodnar (od 21. do 19. 2.) Ne
zanemarjajte malenkosti, ki se vam zdijo brezpomembne. Včasih je to lahko usodno tudi za velike stvari. Na delovnem področju boste imeli uspehe, vendar boste morali premostiti marsikatero težavo. Pismo.
Ribe (od 29. 2.
do 20. 3.) V tem tednu lahko pride do nepredvidene spremembe, katere posledice boste morda občutili za vse življenje. Zvedeli boste za tajnost, ki vas bo presenetila. Nekaj novega v krogu družine. Pazite na vaše zdravje.
mm
MANITOU NAD BO VEDNO DO-	'
BROHOTRN DO BOJEVNIKOV „ PRE V RTA N! H /VQ_SO V " Ki M U 2J2TVUJEDO BELO ŽENO ' l/ODA Sl/ETE REJCE, KJ NE ODPUŠČA,NAD SPREJME ŽRTEV '
ŽENSKO SO Aja VEZAL! NA OOL-
<20 VRV IN 30 SPUSTILI PREKO
SKALE NAD
VRTINČASTO REKO
h
POČASI. A NENEHNO JE VRV Z ŽENSKO POLZELA NAVZDOL '
NITI NAJMANJ PAESUNJEJ&/ KRIKOV NESREČNE ŽRTVE PRISOSTVUJEJO INDIJANCI DRAMATIČNI SCENI.......
A
OJ/J07! POMOČ
%
NAENKRAT Z a DONI izza NJI HOV m HRBTOV OSTER STREL ..
IN PREDEN SO SE ZAVEDLI. JE MED NJE PLANIL MLAD VELIKAN
m
J£ POBE-SNEL! TQA/j \	PODRL	VEČ
SOJCVN!
nihče ca ni mogel zadrsati
JIH ZAGRABIL /N SE/
\r"eWA	v
VRTINČASTE vode ODPUŠČA so POGOLTNILE
MEDTEM KO STA O&A INDIJANCA KMALU IZGINILA V VALOV/H
-■-JE TOM DOSEGEL ONESVESčENO ŽENSKO
18100AL VSE V DIVJEM TOKU LAHKO SPLAVAL NA POVRŠJE
(Nadaljevanje prihodnjič)
£& -sn- s:s- -SiS-SiS s* *s» SKc *a» s* »tuj
kaj
nedelj ju že ni preoblekla in Armandova je imela v sredi, *Jer mu Je ležala glava, masten madež od brilantine. Za hip J8 sla z roko preko njega, ko da bi božala moževe lase. Vzela Je tudi pajčolan in poročni venec ter ju tiho in goreče poljubila. Nato je vse skupaj skrila v torbico.
«Ermelinda, pohiti, pašto sem že odstavila,* je rekla mati
* druge strani pregrade. Naglo je zaprla predal.
»Marna, sem ze gotova, takoj pridem!*
Kosilo je potekalo mirno. Armando je govoril in se šalil
* Vicenzovimi otroki, ko da bi bila ta nedelja kot vse ostale. Etnielindi ni nikoli uspelo, da bi ujela njegov pogled, spraševala se je, če je morda pozabil, ali pa se tako dobro pretvarja, in opazovala ga je z občudovanjem, vsa tiha in brez Pravega teka. Toda Armando je jedel slastno, zdel se je vesel ’b nekalkrat je dekleta spravil v smeh. Tudi njena mati ga j® všečno gledala, njej je vedno tožila, kako je zet i esposoben, toda v njegovi navzočnosti je pozabila na to svojo odkrito zlobo, bila je poslusna in obzirna ter mu izkazovala vse polno ueznosti ljubeče tašče.
«Raffneltna, vzemi kolač. Bi rada imela santaroso? Santa-r°sa je za Armanda in nobeden se je ne sme dotakniti.*
Tako se je ustvarjalo prijetno domače vzdušje in Ermelinda se Je z grenkobo spominjala prejšnjega večera in snide-hja s telo Margherito. . Kako bi se vse spremenilo, če bi Jbiela vsaj tisto sobo za stanovanje. Čutila je, kako ji vstaja Proti teti neki pridušen in nem srd, ko da bi bila ona odgovorna za njuno stanje in odločitev.
»Jej! Toda kaj ti je, da nič ne govoriš?* je polglasno rekla bjena sestra Assunta in |0 s komolcem dregnila.
Arruando je slisal, kar je rekla svakinja, in ponovil;
»Daj, jej, delizioso sem vzel zate. Vem, da si nora nanjo.*
»Danes mi ne d.ši,* je rekla in vstala, da bi odgrnila zaveso na steklenih vratih, ki so vodila v njihovo kletno stanovanje. Ni vec deževalo, dvignil se je veter, ki je kopičil °l>lake in tu pa tam osušil tlak.	....
Armando sl je prižgal cigareto, ki mu jo je ponudil VI-cenzo. Potem ko se je najedel, je puhnil v zrak prve slastne dittie in stegnil noge pod mizo,
»Ermelinda?* Obrnila se je, toda zaradi dima. ki mu je skrivai obraz, mu ni mogla videti v oči. »Tu te še vedno čaka tvoj kolač.*
Pristopila Je k mizi, vzela kolač in ga molče pričela jesti. »Tako je prav,* je rekel Armando, »tako se mi dopades.* «Sedaj grem, da vam skuham kavo,* je rekla mati in vstala, »vidva bi morda že rada šla.*
Vse tiste mesece je bil za Ermelindo najtežji tisti trenutek, ko sta se z možem po kosilu odpravljala. Vsi so vedeli, da gresta do večera v hotel, v sebi je čutila neko tesnobno manjvrednost in nerodno ji je bilo. Armando je ves rdeč in nasmejan pozdravil taščo, svaka in sestre. S prikritim namigom, kot bi hotel reči: »Samo po sebi se razume, da greva na svojo roko, sva ali nisva poročena?*
V trenutku, ko je odhajala in bila že pred vrati s svojo prenapolnjeno in čez roko obešeno torbo, je Ermelinda v naglici pritekla nazaj.
»Mama, oprostite mi, niti poljubila vas nisem.* Poljubila jo je na lice in oči so se ji svetile.
Mati je začudeno strmela vanjo in šla do vrat, da bi Jo videla, kako hodi po dolgi cesti, ki se je spuščala navzdol. Ermelindino obnašanje se ji je zdelo čudno in spraševala se je, kakor se je prejšnji večer spraševala teta Margherita, če se dekle dobro počuti. Prijela se je za lice, kot bi hotela najti na njem odtisk poljuba in da bi se prepričala, če se je Ermelinda res prvič v enem letu vrnila nazaj samo zato, da bi jo poljubila.
Ceste so bile v zgodnjem popoldnevu še tihe in prazne, samo iz barov so prihajali hreščeči glasovi zvočnikov, ki so na vso moč oddajali potek nogometne tekme. Visoko na nebu se Je sprehajalo sonce in dajalo vsemu mestu srebrnkast sijaj. še je imelo tisto meščansko in nasičeno zunanjost po nedeljskem kosilu, skozi nekatera hišna vrata so že prihajale prve družine, pripravljene za sprevod v Ulico Carraciolo ali pa za kino. Zaljubljeni pari pa so se podali v gozd Capodi-monte ali pa na poljske poti Vomera Vecchia in Posillipa ter po drevoredih Parca della Rimembranza. Tu je ob robu gredic otročad trgala cvetje in ga povijala v šopke. Ko je ugledala, da se ji pMbližuje kak tesno privit zaljubljen par, mu je tekla naproti in mu zastavila korak. Brez vsakega strahu je vsiljivo in drzno ponujala svoje pravkar nabrano blago, vse dokler ni on potegnil iz žepa kakšen drobiž, da bi se rešil zadrege in se Je iznebil.
Tudi Armando in Ermelinda sta šla na filobus in se usta-
vila v Posillipu, da bi se naužila malo svežega zraka in odšla v hotel, kakor je predlagal. Druge nedelje se je hotel takoj zapreti v hotelsko sobo in pohlevno mu je sledila, čeprav se ji je vzbudil dvom, da bi rad odložil tisti trenutek.
Hodila sta tesno drug poleg drugega po vzpenjajočem se drevoredu. Kadar jima je veter zanesel od širokih i*i košatih borov kakšno deževno kapljo, je Ermelindo mrzlično stisnil k sebi, kakor da bi hotel že vnaprej okusiti tisto božajočo slast. Velik, bleščeč in dolg avtomobil je zapiskal po asfaltu; v njem sta zagledala dva zaljubljenca in Armando je pripomnil:
»Ti so srečni! To so ljudje!*
«Toda, ali se midva nimava rada?* je rekla Ermelinda, nakar ji je prikimal.
»Da, toda...* Ni nadaljeval, a takoj je vedela, kaj mu je bilo v mislih. Zato je rekla:
»In tako naj nadaljujeva? Toda, če ti...» Premolknila je. Neki otrok jima je prišel naproti in ponudil šopek cvetja.
«Deset lir. Samo deset lir mi dajte!*
»Poberi se!* je jezno rekel Armando.
«Deset lir, kaj je to? Torej eno cigareto, samo eno cigareto,* je vztrajal otrok. Armando Je pustil Ermelindo, kot da bi se hotel skloniti na pločnik, poiskati kamen in mu zagroziti, da ga požene za njim. Deček je odšel in glasno psoval. Ona ni več govorila in obup se je je loteval. Zaman je upala, da ji bo Armando kupil tisto cvetje, rada bi ga imela tam v hotelu.
Dospela sta do roba in vzdolž ograje je bilo vse polno avtomobilov. V njih so se zaljubljenci poljubljali in kadili; iz nekega avtomobila je skozi odprto okno prihajala zabavna plesna glasba.
Približala sta se zidni ograji, mirna in siva morska gladina je bila podobna Jezeru, ki se je razprostiralo med Nisido in po razgubljenim in daljnim okoljem Flegrejskih gričev. Izza zavese oblakov si slutil, kako sije sonce, ki pa se je spet skrile za drugo zaveso, razširjajočo neki koralni blesk. Niti opazil nisi, rta sonce zahaja, negibni zrak se je zaradi neznatnih razlik nevidno gostil in zdelo se je, da se morje ne loči od neba; tako strašna vročina je bila. Ermelinda se je približala globočini in vzdrgetala.
»Tista mlada žena se je tukaj vrgla dol?*
»Kdo?*
»Kaj se ne spominjaš? Pred dvema letoma. Zena nekega no-
tarja. Moz je ravnal z njo grdo. Z vsemi otroki se je vrgla.* Tudi Armando je nekam odsotno pogledal v globino. «Mnogo poguma je morala imeti.*
Ermelinda mu je nasprotovala z negotovim glasom.
»Reva, ni mogla več naprej, tudi njej je bilo življenje pekel.* Prijel jo je za roko in jo molče peljal stran. Za drevesom je tu pa tam sedel kakšen par in se po mili volji poljubljal Nenadno je Armando obstal. V roke je vzel njen obraz in ga dolgo in ginjeno motril, nato ga je poljubil z neko otožno strastjo.
«Bi se rad spomnil časov, ko sva bila zaročena?*
Prizadeto ji je oporekel:
»In čemu bi te sedaj, ko sem tvoj mož, tudi tu ne smel poljubiti? Pojdi, da ujameva filobus in se ne vrneva.*
Na pol v teku jo je vlekel za roko po strmini navzdol. Ne da se reči, ali ga je prevzelo hrepenenje po njej ali zelja, da bi že bila v hotelu in bi se končala.
In cemu prav v hotelu, je mislila Ermelinda, bi se ne moglo zgoditi tudi tu? Denar za sobo bi si prihranila, Toda bržkone se je hotel Armando prej prepustiti ljubezni, v trenutku se ji je zazdel ves razdražen in jezen. Zagledal je neko žensko, ki je na vrvi vlekla voziček z oranžado in kislo vodo. Rekel je, da je žejen, na vsak način se je hotel ustaviti in ji ponuditi oranzado. V grlu jo je zapekla šumeča tekočina. Sedaj je hodil z naglimi koraki, ko pa je zagledal avtobus, da se je ustavil na postajališču, je začel naravnost teči.
»Pridi, pohitiva, ne smeva ga zamuditi.*
III.
Ermelinda je počasi odprla oči. Videla je, da ji visi nad glavo podoba dveh črnolasih angelov debelih lic in si vsa prežeta mislila, če ni morda že umrla. Potem je spoznala bronaste otroke, ki so bili upodobljeni v posteljnem vzglavju. Tedaj je šele zaznala, da je v sobi hotela Aurora, kot vsako nedeljo z Armandom, ki je mirno spal poleg nje. Polagoma je zlezla izpod odeje, se naglo oblekla in pazila, da ga ne bi zbudila Zunaj je bil mrak in iz ozke ulice se je slišal oddaljen glas Ko je pogledala okoli, je na stolu zagledala Armandove hiače Brez strahu se jim je približala, da bi potegnila iz žepa samokres. Potežkala ga je in zdelo se ji je, da bi moral tehtati vec.
(Nadaljevanje prihodnjič)
I
Vrem« včeraj: Najvišja tempe, r at ur a 2:1,9, najraižja 17,7, zračni tlak 1007,7 stanoviten, vlaga 64 odst., padavin 39,9 mm, morje skoro mirno, temiper. morja 23,9.
Vreme danes: Spremenljivo z možnostjo padavin.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 21. julija
Danijel, Danica Sonce vzide op 4.35 in zatone ob 19.46. Dolžina dneva 15.11. Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 14.10. Jutri, PONEDELJEK, 22. julija M. Magd., Majdalenka
Razgibano sindikalno življenje
Uspeli stavki v CRDA in v Delavskih zadrugah
Stavkali so tudi v ladjedelnici Sv. Justa in v podjetju Sartori - Prekinitev pogajanj v gradbeni stroki
Vč#raj ob 10. uri se je za-|pa so se sestali na skupščini, čela stavka v vseh obratih Pokrajinska zveza	trgovin-
CRDA, ki se bo končala jutri I skih uslužbencev	OGIL je
zjutraj. Stavko sta napovedali obe sindikalni organizaciji tržaških kovinarjev, to pa zaradi t tega, ker ravnateljstvo noče »sprejeti delavskih zahtev.
Tudi v ladjedelnici Sv, Justa se je včeraj ob 13. uri začela enotna stavka. Ker delodajalci,. vztrajajo pri svojih zahtevah, se pričakuje, da se bo v vseh obratih CRDA in v ladjedelnici Sv. Justa položaj je poslabšal. Sindikati so sklenili, da od včeraj celavci ne bodo opravljali nadurnega dela. Včeraj ob 10.30 je bilo na Trgu Sv. Jakoba zborovanje delavcev. Na zborovanju sta govorila tajnika obeh sindikalnih organizacij kovinarjev. V ponedeljek ob 18. uri se bo sestal glavni odbor ŽTOM. Razpravljali bodo o položaju v CRDA in o vsedržavni skupščini iTOM, ki bo v Bologni.
V tovarni Sartori je bila včeraj stavka že šesti dan. Stavke so se udeležili tudi delavci iz drugih pokrajin, ki hodijo delat v Trst.
Delavci Tržaškega arzenala pa pričakujejo, da se bodo pogajanja začela v kratkem.
Včeraj je bila stavka uslužbencev Delavskih zadrug, ki je nadvse lepo uspela; zjutraj
  luninimi
Protesti proti apologiji fašizma
Nasiop misinov v občinskem svetu in potuha demokristjanov njihovemu razgrajanju sia silno ogorčila vso tržaško javnost, ki ostro obsoja poveličevanje fašizma in zaliiev odporniškega gibanja. To ogorčenje je prišlo do izraza tudi v resoluciji tržaške federacij« KPI in v izjavi PSD1.
Resolucija KPI obsoja sramotno poveličevanje fašizma po misinih ob potuhi demokristjanov. Pri tem pa so šli misini še dalje; saj so zakrivili apologijo zločina, ko so izjavili, da jim Je žal, da ni bilo umorjenih še več antifašistov. Resolucija protestira pro. ti brezbrižnosti občinskega odbora, ki je s tem dokazal svojo povezanost s fašisti. Resolucija končno poziva vse Tržačane, naj se združijo v bor
naslovila na vsedržavno zvezo trgov, uslužbencev pismo, v katerem jo naproša, naj intervenira pri ministrstvu za delo in pri vsedržavni organizaciji zadrug v korist Delavskih zadrug.
Vladni generalni komisar dr. Giovanni Palamara je odgovoril novi Delavski zborni-nici na pismo, ki mu ga je ta poslala gleče odpustov pri Delavskih zadrugah. Vladni komisar pravi, da se je glede tega zanimal pri tukajšnjem uradu za delo in da je ugotovil, da gre za odpuste, ki so utemeljeni z «nezadostnim delovnim učinkom«. Zaradi tega vladni komisar meni, da mu ni mogoče še načalje posredovati pri upravnem svetu Delavskih zadrug, ki ga je obvestil, da imajo uslužbenci, ki so bili odpuščeni na osnovi omenjenega razloga, po zakonskih predpisih možnost, da ščitijo svoje pravice na dru-
gačen način kot ga svetuje nova Delavska zbornica.
Pogajanja, ki so se vršila med delodajalci in sindikalnimi predstavniki delavcev zidarske stroke, so bila prekinjena. Ta vest je delavce zelo razburila. V ponedeljek bo sestanek sindikalnih tajnikov zidarske stroke. Na tem sestanku bodo razpravljali o položaju, ki je nastal po prekinitvi pogajanj. V četrtek pa se bo sestal vodstveni odbor sindikata zidarske stroke.
 «»-------
Vzidava spominske listine v temelje Kulturnega doma
Danes ob 10. uri bo na gradbišču v Ulici Petronio št. 4 svečana vzidava spominske listine v temelje Kulturnega doma.
Nekaj številk o gradnji šol
Tržaška občina zgradila v preteklih letih 136 učilnic
V gradnji pa je 78 učilnic - Kdaj bodo pa poskrbeli za slovensko realno in klasično gimnazijo?
Pred nedavnim je občinski | kovnih šol. Po teh podatkih
odbornik za šolstvo in socialno skrbstvo prof. Sciolis imel v občinskem svetu obširno poročilo o svojem resoru v zvezi z letošnjim proračunom. Prof. Sciolis se je zlasti zadržal na vprašanju šolskih prostorov, ki je bilo do pred nekaj leti zelo kočljivo, saj je manjkalo v Trstu na stotine učilnic. V zadnjih letih pa se je gradbena dejavnost na tem važnem področju močno razvila. V tem času je občina zgradila 136 novih učilnic, 78 jih gradijo in bodo v najkrajšem času izročene svojemu namenu, za 133 u-čilnic pa so že v teku vse priprave za čimprejšnji začetek del. Samo te številke nam jasno prikazujejo, kako se vprašanje pomanjkanja šolskih u-čilnic v tržaški občini korenito rešuje in bo v najkrajšem času tudi dokončno rešeno.
Odbornik prof. Sciolis je v svojem poročilu omenil tudi sedanje stanje italijanskih in slovenskih osnovnih in stro-
je v tržaški občini 69 italijanskih in 24 slovenskih šol, 540 italijanskih in 512 slovenskih razredov, 27.548 italijanskih in 2.352 slovenskih učencev, 801 učilnica za italijanske in 95 učilnic za slovenske učence. Na osnovi teh podatkov bi i-talijanska šola potrebovala še 441 učilnic, slovenska pa 29 učilnic. Sicer pa je odbornik Sciolis poudaril, da bi za skoraj dokončno rešitev pomanjkanja učilnic zadostovalo zvišati število učencev posameznih razredov.
Ta velika gradbena dejavnost na šolskem področju se je vršila in se še vedno vrši v okviru raznih izrednih občinskih izdatkov. V prvi vrsti gradi občina nova šolska poslopja v okviru letnih finančnih načrtov za občinska javna deia, ki 'ih : vlada; nato izkorišča posebno vladno denarno nakazilo 2 milijard lir za zidanje novih šol v tržaški občini; tretji vir sredstev za zidanje novih šol
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Nadaljujejo se pred sodiščem obtožbe proti policiji
Derin predsedniku: en dan kvesture z
«Takoj bi zamenjal dosmrtnim zaporom»
Belichu so preiskovalni organi dali piti vodo in ga nato s petami in koleni tolkli po želodcu, dokler ni vse izbruhal * Posledice nosi še sedaj, ker si mora zdraviti jetra in ledvice
Senzacionalno in dramatič-1 zasliševanjem, s katerim bi no pripovedovanje o mučenju! trpine prisili k priznanju in v prostorih letečega oddelka j nato k podpisu obtežilnega kvesture se je tudi včeraj j zapisnika.
nadaljevalo pred porotnim Belich se je sicer upiral do-
sodiščem, kjer sta spregovorila najprej Marcello Belich in nato še Carlo Derin.
kler je mogel, a so ga tako zdelali, c'a ni mogel ne hoditi ne sedeti; bil je kot paralizi-
poklicu, je tako prepričevalno izpovedal, kaj so delali z njim, da je izvabil marsikomu izmed občinstva solze v oči.
Da bi izvabili priznanje krivde so se nekateri policijski funkcionarji posluževali najbolj nezaslišanih metod zasliševanja, oč navadnih groženj pa do nečloveškega pretepanja.
Včeraj pa so prišle na dan nove podrobnosti. Tudi Beli-cha so nečloveško mučili, dokler ga niso prisilili, da je  ___	________________ podpisal zapisnik, ki so ga
bi	proti	temu	občinskemu	od-' funkcionarji s sv°j°
w	i	1,1	d«	nrav«	nostjo sestavili tako, da bi bil
boru	in	županu,	ki	sta	prava	kar najbolj verodostojen. Prav
sramota za naše mesto.	| za^0 je predsednik sodišča o-
Jzjava	PSDI	pa	pravi,	da	pozoril Belicha, da vsebujejo
morajo	vse	skupine v	občin	zapisniki preveč podrobnosti
skem svetu zavzeti odločno
stališče proti odkriti apologiji
fašističnega režima ter pove-
Belich, ki je kmetovalec po ran človek, otekel in kri mu
tekla iz obraza in iz za-
je
pestja, kjer so se mu tesno privite lisice zarile v meso. Ker ni mogel hoditi, so ga morali prenašati iz sobe v sobo in celo pred Novelovo hišo, kamor je moral spremiti agente, ki so šli zaplenit njegovo lovsko puško.
Tudi tipkarici na kvesturi se je moral mož smiliti, ker je imela solze v očeh. Sicer so tudi ljudje, ki so videli njegove poškodbe. Eden od priprtih mladeničev v policijski celici (Belichu se je zdelo, da je iz Ul. Baiamonti) ga je umival in mu mazal podplutbe z mažo, ki m\i jo je cal dr. Niccolini. Tqrej poškodbe so bile res, če so bili policijski organi prisiljeni klicati zdravnika. Ta je Belichu samo pogledal otečeno in črno koleno in mu dal neko mažo. Dvomimo, da bi zdrav
in natančne opise čogodka, a odgovor ni izostal. »Dokončal sem samo peti razred osnovne ,
 	_	, šole«, je omenil Belich, »in nik mislil, kot je dejal inšp,
ličevanju pokolov, ki so Jih zato je nemogoče, da bi tiste Rappo Brainiju, da Belich ne izvršil« crne tolpe za casa na-: besede prišle iz mojih ust.« more hoditi zaradi... revmati-cistične okupacije v Trstu. Do- j Sicer ni bilo težko priti do ,zma-
godki na zadnji seji občinske- podrobnosti o izvršenem zlo- Odveč bi bilo opisati po-
.9	nnv rtokaz nove- činu. Policijski organi so drobnosti Belichevega pripo-
ga sveta so nov dokaj: pove namre6 ^	^ uy<dli j vedovanja, ki je bUo res dra-
zanosti nekaterih krogov Kr-. pj^jjkgv,, jn 0 tej obstajajo| matično. »Uničili so me, go-
ščanske demokracije in fašt- j aktj z natančnim opisom do- spod predsednik,« je žalostno
siov. PSDI obsoja župana Bar- i godka in sploh o prostorih v izjavil mož, »in to za celo
folija, ki ni zavzel demokra- Trevisanovi vili. Zato je bi- življenje, ker so mi uničili j
tičnega in jasnega stališča v lo
'P°r“	I osumljencu" to^kar so oni sa- nikoli nisem imel potrebe
sti. Ti dogodki so tudi dokaz, želeli, še posebno ker so j zdravnika, zdraviti in živeti da bi bile potrebne nove vo- j imeli «sredstva», kot je izja- ob dieti.« To ni čudno, saj so litve občinskega sveta.	I vil dr. Grappone med nekim preiskovalni organi šli celo
tako daleč, da so mu dali piti vodo in ga nato, ko je moral nag ležati na tleh, tolkli s petami in s koleni po želodcu, dokler ni vsega izbruhnil.
Brž ko so ga pripeljali v koronejske zapore, je zahteval zdravnika, a ta se ni dosti brigal zanj. Predpisal mu je le neko mažo za masiranje.
Ko je zaradi stalnega in neznosnega glavobola ter bolečin v srcu zahteval s prošnjo tožilstvu pregled zasebnega zdravnika, ni nihče u-godil njegovi želji.
Iz Belichevih izjav pred sodiščem lahko sklepamo, da so mu policijski organi z nečloveškimi mukami izsilili priznanje o krivdi in soudeležbi pri poskusu in kasneje pri u-moru Trevisana ter pri oropanju Trevisanove vile. Pred preiskovalnim sodnikom pa je vse zanikal in je priznal le, da ga je Giacomini ob neki priložnosti povabil, da bi šli Trevisana »spravit s sveta«. Do tega pa ni prišlo, ker se je on skupno z črugimi uprl temu načrtu, še posebno, | zadružnega statuta, ker je bil Trevisan njegov dober znanec, sosed in tudi prijatelj.
Z Derinom ni bilo nič bolje; tudi njega so tako njega so tako pretepli, da se je prav čudil, kako da mu niso polomili še tistih «kosti, ki
podpisa zadnjega sporazuma, s katerim se je prenehala sindikalna borba uslužbencev. Sporazum je bil podpisan na županstvu 27. marca, kljub temu pa ga občinski svet še ni sprejel. Obe sindikalni organizaciji naprošata župana, da bi posredoval, da bi predložili sporazum občinskemu svetu ter ga odobrili, da bi postal čimprej veljaven.
Sklicanje izrednega občnega zbora
Dne 27. julija 1957 ob 9. uri
bo v sindikalni dvorani (NCdL) v Ul. della Zonta št. 2 I. nadstropje prvo sklicanje in 28. julija 1957 ob isti uri in prostoru drugo sklicanje izrečnega občnega zbora Kmetijske nabavne in prodajne zadruge s sledečim dnevnim redom:
Podaljšanje obstoja zadruge in eventualne spremembe
Kulturne prireditve
»PRIMORSKE PRIREDITVE*
PONEDELJEK v Kopru: Koncert Slovenskega vokalnega okteta.
USIS
Amerišiko knjižnico USIS v Ul. Galatti 1 bodo zopet odprli jutri 22. julija. Veljal bo enak urnik kot prej, to je vsak dan od 10. do 13. ter od 16. do 19.30.
 »»-------
Operetne predstave na gradu Sv. Justa
Danes zvečer zadnja predstava «Plesa kačjih pastirjev« Carla Lombarda in Franza Leharja. Pri gledališki blagajni in v Galeriji Protti 2 se nadaljuje prodaja vstopnic.
V torek ob 21. uri druga predstava »Rose-Mane« ob isti zasedbi.
PROSVETNO DRUŠTVO L0NJER - KATINARA
uprizori DANES 21. t. m. ob 20.30 v Lonjerju na dvorišču »Pri Zupanovih* veselo vaško igro v treh dejanjih
M
PLOHA"
pa so za občino nekatere zakonske ugodnosti pri najemu posojil za zidanje novih šolskih poslopij.
V okviru državnih prispevkov za letne finančne načrte je občina do sedaj sezidala 136 učilnic; dve telovadnici in šest učilnic je v gradnji. Za vsa ta dela so do sedaj porabili 1 milijardo 253 milijonov lir. Ti stroški se nanašajo na zidavo osnovne šole in otroškega vrtca pri Sv. Soboti, o-snovne šole pri Sv. Ivanu, o-troškega vrtca na Opčinah, strokovne šole pri SV. Jakobu in šolske stavbe na Greti, kjer bosta nastanjeni osnovna in strokovna šola. V okviru teh gradenj manjkata še telovadnici v šoli na Elizejskih poljanah, ki je sedaj v gradnji, in v šoli pri Sv. Ivanu, ki je v načrtu.
Z izrednim državnim nakazilom dveh milijard lir so sezidali 22 novih učilnic realne gimnazije «Dante», kjer so dozidali eno nadstropje, o-snovno šolo in otroški vrtec v Križu; sedaj gradijo 47 u-čilnic osnovne šole v Rocolu, strokovne šole na Opčinah in otroškega zabavišča pri Sv.
Soboti; za gradnjo 20 novih učilnic realne gimnazije «Pe-trarca« pa so že pripravili načrte.
S posojili, ki jih je najela občina, pa gradijo 71 učilnic, za skupno vrednost 335 milijonov lir, in sicer osnovno šolo v Ulici Vasari, osnovno šolo na Kolonkovcu, osnovno šolo v Grljanu in strokovno šolo v Bošketu. Občina ima tudi v načrtu zidanje ostalega dela osnovne šole v Rocolu, zidanje nove osnovne šole v bodočem naselju S. Sergio in zidanje novega otroškega vrtca na Greti. Odbornik Sciolis je tudi sporočil, da je minister za javna dela Togni določil nakazilo za zidanje drugega dela šole v Rocolu in za zidanje dveh novih šol pri Sv. Jakobu in Carboli.
Poleg tega pa je občina poslala pristojnemu ministrstvu vso potrebno dokumentacijo za zidanje novega šolskega poslopja tehničnega trgovskega zavoda «Carli» s 30 učilnicami za skupno vrednost 350 milijonov lir. Z zidanjem te nove šole in z izselitvijo pomorskega muzeja iz stavbe, kjer v počastitev spomina pok. Jo-je sedaj pomorski zavod, bi t sipa Pirca daruje gospa I. S.
PLES V PADRICAH
Danes ob 18. uri in v ponedeljek ob 19. uri priredijo padriški fantje
TRADICIONALNI PLES NA PROSTEM
Godba na pihala.
Zveza partizanov TO
obvešča svoje člane in simpatizerje, da bo d a-n e s 21. julija ob 10. uri v Sežani slavnostno
odkritje spomenika padlim borcem Krasa
Pri odkritju spomenika bo govoril poslanec Ivan Regent, nato pa bodo nastopili pevski zbori in godba. Popoldne bo velika tombola
DAROVI IN PRISPEVKI
do vi na Francije v njenih pesmih;
16.30 Igrajo priljubljeni orkestri;
17.30 Simfonični koncert; 20.00 Glasba iz revij; 21.00 Glasbeni variete z Renatom Rascelom;
22.30 Koncert flavtista Arriga Tassiimarija in pianista Armanda Ren zija.
KOPER Poročila v itahjanše*nl: 6.30.
12.30. 16.30, 17.30, 19.15, 23.00. Poročila v slovenščini:	7.30,
13.30. 15.00
8.00 Kmetijska oddaja; 8.30 Spored lahke glasbe; 9.00 Oddaja za beneške Slovence; 9.20 A. Dvorak: Slovanska rapsodija št. 2 v g-molu op. 45, Slovenska rapsodija št. 3 v A-duru op. 45; 9.45-10.15 Spored iz Ljubljane;
10.15 Samospeve slovenskih skladateljev poje Nevenka Zupinova iz Kopra, pri klavirju Vuka Hiti;
10.30 Sosedni kraji in ljudje; «Planinska roža«; 10.45 Glasbena medigra; 11.00 Operni koncert; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane;
14.00 Glasba po željah; 15.10 Pojeta moški oktet DPD «Svoboda» iz Pirana in moški zbor DPD «Svoboda» iz Izole; 15.30 Nedeljski promenadni koncert; 16.00-
19.00 Spored iz Ljubljane; 19.25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko noč.
SLOVENIJA 327.1 m. 2*2.1 m, 212,4 m Poročila; 5.00, 6.00, 7.00, 8.00. 10.00,	13.00,	15.00,	17.00.	19.30
22 .U0
7.35 Zabavne melodije; 8.30 Mladinska radijska igra — Pearl Buck: Len . Mej; 9.18 Slovenske narodne in umetne pesmi; 9.45 Se pomnite, tovariši... - Milica Ostrouška: Tudi na severni meji je zagorelo; 10.15 Kar radi poslušate; 11.10 Opoldanski orkestralni spored; 12.00 Od Johanna Straussa do Irvinga Berlina; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo im pozdravljajo; 16.00 Zvone Kržišnik: Po stopinjah Prežiha potopisca; 19.00 Zabavna glasba; 19.10 Državno atletsko prvenstvo za posameznike in mednarodna veslaška regata na Bledu; 20.00 Na večer pred Dnevom vstaje: a) Pesmi vstaje, b) Ivan Ferlež:	Le vkup, uboga
gmajna; 21.00 Novi posnetki iz našega arhiva operne glasbe;
22.15 Zaplešimo!
TELEVIZIJA 16.00 Športno popoldne; 17.30 «Križ brez imena«, film; 20.25 Reportaža s kolesarske dirke po Franciji; 21.00 Telematoh; 22.30 Plesne vaje; 23.00 Nedelja v športu.
Paradiso. 20.15: »Rdeča maska«, Tony Curtis.
ponziana. 20.15:	«Napolitanec v
Far Westu». Zabavni film. Robert Taylor in Eleanor Parker.
Rojan. 20.30: «Zeleni ogenj«, S. Granger, Grace Kelly.
Secolo Sv. Ivan. 20.30:	»Proti-
špijomaža«, C. Gable, L. Turner, V. Mature.
Skedenj. 20.30:	«Plemenskl p*
nos«, Jeff Chandler.
Stadio. 20.30: »V pekel in naz»Jfc Vojni film. Audie Murphy.
Valmaura. 20.30: »Picnic«. Cine-mascope, techinicolor. William Holden im Kirn Novak.
L MALI OGLASI J
VESPE, AVTOMOBILE, KOLESA in ŠIVALNE STROJE nove
in rabljene si oglejte brez obveznosti, različne nadomestne dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odpremlja najhitreje in daje vsa potrebna pojasnila tvr. Beltram, Trst, Ul. Valdirivo 3, tel. 36-991. KOLESA, znižana cena 7.000 lir. Motorna kolesa 44.000 Ur, pošilja Kolesa - darilne pakete brez faktorja MARGON, UL. PIETA’ 3, Trst.
POUČUJEM slovenščino, italijanščino in angleščino — za dijake s ponavljalnimi izpiti, izredna cena. Naslov na upravi lista. ODDAM SOBO za eno osebo, blizu kolodvora. Vlale Mirama-re 25-V.
1
KINO
Druga operetna premiera
«Rose Mane> z uock and rollom>
operete «Rose-
Premiera
Bartoli v zagati
Izjave ovtisZtiictv na pro-
• ceau ul iVhij^aiLuiit, da
je poLiCija mučna xn pretepala v policijskem zaporu m d/i jim je na ta na~in izsiii-
So mu ostale#. Derin je nam- jvf«arie» je imela po slabem reč suhljat, 30 let star mla- | vremenu včerajšnjega dne zve-denič, ki je vrhu	vsega	še	čer	vendar
srečo. Vse se je
bolan na pljučih. To obvesti- )ep0 izteklo brez dežja in u-1° policijskim organom ga ni pajm0i da letošnja operetna rešilo trpinčenja in neusmi- sezona ne bo nazadnje pre-
novim preiskovalnim orga- jetra in ledvice, zaradi Če»ar g^kot “teniško žogo” pošiljali nih^ežon^ki^m^bUo^Z'-n lahko spravit, v usta *e moram se sedaj,	enega	do	drugega	agenta).	™ tako sovražno
Opozorilo jih je verjetno f	,	.
celo podžigalo k	slabšemu I	'Y	opereti sta	včeraj nasto-
ravnanju z njim. in	nekdo	se '	P*l°	^ v a pevca	odličnih	kva-
je celo med pretepanjem ču- htet: Luciana Seraf mi m An-dil ko je padel v nezavest, I tonio Annaloro, ki se jima je češ da tako hitro je šel. Da-! pridružila še vrsta drugih, vili so ga in mu -mašili usta , katerih naloga je polep pet-. in nos in nekdo mu je celo jo tudi zabavanje. Balet pa rekel, da ne bo samo bljuval je najbolj vžgal z nekoli-krvi temveč tudi srce. Ko ni ko anahronističnim	vlož-
mogel vej prestati nečlove- kom «rock and rolla>>, poseb-ških muk, ki mu jih ne	bi	"o	pri mladini	seveda.
želel	niti živali, je Derin, ki i Kot dirigent se	je tokrat
j si je	želel sntrti, sklenil pod-	predstavil tržaški	glasbenik
n	tn	mniLstila nriitam-	pisati kar bi preiskovalni or-	Marto Bugamelli.
Z in	usmenla	suoj pramec	gani	hoteli. , »Živio!« Je tedaj	Danes bodo . zadnjič^
proti Melbournu,
			
tedna
Dogodki
je uporabil uradni papir z glavo «/1 Comune di Trie-ste — II Sind.aco«, v volilne namene. Svetovalci dr. Tei-ner (PSI), odv. Carauelli (MEN) in prof. Loma (PSDI) so zaradi tega Bar-
la neresnične izpovem, so tolijevega dejanja predložili
ime te svoj odmeu tudi v tržaškem	ooci nskem	svetu.
Svetovalec ar. pincuerle (UP) je na petkom seji izrazil zasm oijenost preoivai-stva nad temi glasovi m za-
resolucijo, v kateri zahtevajo imenovanje preiskovalne komisije, ki naj prouči to zadevo in v kateri pravijo, da si občinski svet pridržuje praotco prijaviti zadevo dr-
Sindikalna dejavnost
		
prosil župana, naj posreduje tavnemu praudntku, če bo pri vlaanem komisarju dr. ugotovljena Bartolijeva^ knv-
pulamari, da odredi preiskavo, da ugotovi, ali so te obioibe proti policiji resnične ali ne. Čeprav je zupun zagotovil, da se oo zanimal, so j/isisti vzrojili in zaceli obrekovati levičarske svetovalce. Med nudim prerekanjem, ki je takoj nasiaio
med /a-.sti in vso levo opo- Glede občinskega proraču-
z icijo (demokristjani se prt tem niso upalt po-pieti svojih fašističnih zaveznikov, tako da so ostali osamljeni), je fašist Morelli na obtožbo levice, kako so mučili in morili antifašiste, vz.-liknil: dr'remaio smo jih pomorih!»
Ko je socialdemokrat prof. Lonza polastil spomin padlih antifašistov v »panski državljanski vojni, so fasisti ponovno začeli kričati in vzklikati praneu. Toda tud. tokrat so bilt sami. Samo Bartoli jiii je podprl z izjavo: »Saj nismo pozabili tudi na Grumbussija«. Tega je namreč faš.zem odlikovat z zla-
Tudi pretekli teden je bilo na Tržaškem precej razgibano sindikalno življenje v znaku ostre borbe delavcev in sindikalnih organizacij proti delodajalcem.
Tako je bila v ponedeljek stavka v vseh obratih CRDA, ki je zelo lepo uspela. V torek pa so stavkali delavci ladjedelnice Sv. Justa. Stavko, ki je uspela stoodstotno, so delavci napovedali, zato ker ravnateljstvo ladjedelnice noče sprejeti njihovih zahtev.
V sredo pa je bila enotna stavka v ladjedelnici Sv. Marka in v Tovarni strojev. Tudi ta stavka je zelo lepo uspela in spet je prišla do izraza enotnost delavcev.
V soboto pa je bila ponovno stavka v obratih CRDA in v ladjedelnici Sv. Justa. Poleg omenjenih stauk je bilo se stavka uslužbencev v Delavskm zadrugah,
V. Tržaškem arzenalu pa se .	.	. u. i je položaj nekoliko razčistil.
180 Trracanov v Avstralijo oeiavd so skieniu, da bodo
V četrtek se je na potni- spet opravljali nadurno deško ladjo sFlaminio» vkrcalo lo m s tem dejanjem zelijo 180 tržaških izseljencev, ki I pokazati dobro voljo in za-
da. To je zelo huda obtožba za Bartolija, ki je sicer v razburjenosti, priznal, da je na uradnem občinskem papirju napisal kakih 20 pisem «svojim na jo i).m prijateljem«. Sicer pa bo moral o tem še razpravljati občinski svet.
na pa so odborniki zaključili svoja poročila. Zato sta že v petek govorilo prva dva svetovalca, in sicer dr. Gruber-Bencova in misin dr. Tapita-ferro, ki )e izjavil, v duhu sodelovanja z demokristjani, da bo glasoval za proračun.
so se zaradi težkih razmer, ki vladajo v njihovem rodnem mestu, morah izseliti v Avstralijo. To je po daljšem presledku ponovni odhod tržaških izseljencev v Av-
to kolajno za njegove podvi- I ,tTai,,0i ker je CIME, ki or-ge v Španiji. Ostali demo-	ganizira to izseljevanje, do-
kristjam so bili tiho, zlasti	blja nov večji kontinpent.
zaradi nerodnega položaja, v j Tudi v četrtek se je na katerega so zašli s svojim	pomolu ob pomorski postaj<
zavezništvom s fašisti, ki se	zbrala velika množica znan-
danes drznejo na javni seji	cev> prijateljev, sorodnikov,
poveličevati zločine fašizma,	rodbinskih članov itd., ki so
Bartolija pa so na petkovi	se s solzami v očeh posiovi-
seji obtožili zlorabe oblasti,	li od svojih dragih tn še dol-
ker je v predkongresni kam-	go mahali za njtmt vse do-
ceti pogajanja.
V podjetju Sartori pa se stavka nadaljuje že ves teden. To pa zaradi tega, ker ravnateljstvo noče podpisati listine o sprejetih zahtevan.
Livarna FASEF pa ostaja še nadalje zaprta. Delavci so na prisilnem dopustu. Pogajanja v zvezi z zaprtjem livarne FASEF se bodo nadaljevala v ponedeljek na sedežu Zveze indusirijcev.
Pogajanja, ki so se vršila med deloda alet in siniifca.
po no
nekdo veselo zakričal, »pri- vili «Ples kačjih pastirjevs. znal bo.»
Preds.: »Se niste zavedali, da greste s tem nasproti hudi kazni.«
Derin; «Da zavedal sem se, a bi takoj zamenjal en can kvesture z dosmrtno ječo.«
Omeniti moramo, da je bil Derin partizan in kot takega ! so oddelki SS-ovcev ujeli pri Bujah. Kot borca so obsodili na smrt in ga postavili ob zid ter streljali nanj. Bil je zadet v nogo. Ker so mislili, da je mrtev, so ga pustili na kraju. Njemu pa se je posrečilo po dolgem tavanju zateči se k teti, kjer je okreval.
In ta človek, ki je bil vajen trpljenja, je bil prisiljen priznati dejanja, ki ga ni nikoli izvršil. Bil je tako obupan zaradi mučenja, da je priznal vse, česar so ga- obtoževali.
«2e kar plešemo, plešimo še«, si je mislil in da bi se rešil batin, je priznal tudi rop v Trevisanovi vili.
Z Derinom se je končalo zasliševanje obtožencev. Oč ponedeljka dalje pridejo pred sodnike številne priče, meč katerimi so v prvi vrsti sorodniki pokojnega Trevisana ter uradniki plovne družbe »Italia«, ki so bili prisotni pri ropu oktobra 1945. leta.
Predsednik: Rossi, tož.: De Franco, zapisn.:	Magliacca,
odv. zas. stranke; M. Ferlu-ga, obramba: odv. P. Sardos,
Kezich, Stračella, Amodeo,
Morgera in Presti »» —
nudili temu zavodu ustrezne
prostore, ki jih sedaj nima. Obenem pa se občina zanima za ustanovitev posebnega konzorcija skupno s pokrajinsko upravo za zidanje novega poslopja za tehnični industrijski zavod «A. Volta«.
Iz gornjih podatkov je razvidna velika gradbena dejavnost na šolskem področju v tržaški občini. Hkrati pa moramo ponovno ugotoviti, da do sedaj ni bilo še dokončno sklenjeno, kdaj bodo začeli zidati novo poslopje za slovensko realno in klasično gimnazijo, ki sta nastanjeni v neprimernih prostorih v Ulici Lazzaretto Vecchio. Nekaj je bilo o tem govora v pokrajinskem svetu, ko je predsednik prof. Gregoretti zagotovil, da se zanimajo za nove prostore teh slovenskih šol. Obenem pa je bilo tudi omenjeno, da
1000 Hr za Dijaško Matico.
H A D I O
NEDELJA, 21. Julija 1957 TKSl POSTAJA A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači motivi; 9.00' Kmetijska oddaja; 9.30 Haendel-Harty: »Glasba o vodi«, suita; 9.47 Lahke melodije; 11.00 Priljubljene melodije; 11.30 Čajkovski: Manfred, op. 58, simfonična pesnitev; 11-45 Odmevi z Dunaja; 12.15 Za vsakogar nekaj;	12.45 Melodije iz
filmov; 13.00 Zabavna glasba;
13.30 Glasba	po željah; 15.00
Bela Bartok: Divertimento za godalni orkester; 15.26 Lahke melodije; 16.00	Slavni violinisti;
16.30 Južno-ameriški odmevi; 16.45 Haydn:	Koncert za rog v D-
duru; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Bohuslav Martinu: Koncert za dva klavirja in orkester; 18.30 Mladina pred mikrofonom; 19.00 Richard Strauss. »Don Juan«, simfonična pesnitev, op.	20;	19.15 Skladbe
proučujejo možnost dozidave ! frvinga ’ Berlina; 19.30 Pestra enega nadstropja šolskega po- ! glasba; 20.00 Šport; 20.30 Vin-
r &.	.	..	.	,.	ir_____V,-it.:-:.	opera
20 ca: 23.00 Ve-
slopla pri Sv.’ Ivanu, kjer so j čenzo Bellini: «Puritanoi» opera že nastanjene slovenske šole v 4 dej- (po I. dej. ob 21-
športu);
Nedelja černi ples.
IRST I.
14.30 Operna glasba; 15.45 Zgo-
LOTEHIJ A
in da bi v te prostore vselili slovenske šole iz Ulice Lazzaretto Vecchio. Ze tedaj smo poudarili, da je ta načrt neprimeren, ker bi s tem izri- niHiiiiHHiiiimmiiiiiiimiitmiiiiiniiiiimiiu nili iz središča mesta vse slo- j venske višje srednje šole in j jih oddaljili od bivališč mno- : BENETKE gih dijakov. Zato smo že ne- BARI štetokrat predlagali, naj stav- UACCtAHi bo za slovenske višje srednie hL	A
šole sezidajo nekje v središču mesta, da ne bodo imeli dijaki, zlasti tisti, ki prihajajo z avtobusi iz okolice, preveč poti do šole.
GENOVA
MILAN
NEAPELJ
PALERMO
RIM
TURIN
OD VČERAJ DO DANES
55	75	25	66	63
7	90	20	66	35
54	57	73	52	80
13	59	35	2	23
64	7	18	82	41
84	65	32	86	69
90	45	14	73	36
54	65	15	63	20
70	73	63	56	12
51	74	'9	72	46
iiiiiimiiiiiitMiiiiuiiiiu				
Costanzo			im	go-
Excelsior. 15.00: «8 železnih ljudi«, R. Ki!ey, L. Marvin, B. Coleand.
Fenice. 15.00: »Podkupljeno mesto«, D. 0’Keefe, Pat 0’Brien. Nazionale. 15.00: «Grisbi«, Jean Gabin in Jacpues Becker. Filodrammaitico. 15.00:	»Angel
ringa«, J. Derek, P. Douglas. Grattacielo. 15.30:	»Guaglione«,
Zabaven film. M. Girotti, G. Rubini, D. Gray, T. Pica. Superclnema. 14.30:	«Kurussu»,
technicolor, oinemascope, J. Bromfield.
Arcobaleno. 14.30: »Represalija«, technicolor, G. Madison, F. Farr.
Astra Rojan. 15.00: »Desiree«, M.
Brando, J. Simmons.
Capitol. 15.00; «Poročna gostija«. Umetniški film MGM. B. Davis, E. Borgnine.
Cristallo. 15.00:	«Ubogi, vendar
lepi«, Marisa Allasio.
Alabarda. 14.30: »Štiri piloti reakcijskih letal«, Davvn Adams in Massimo Girotti.
Arlston. Glej kino na prostem! Aurora. 14.30: «Jutri je prepozno«, A. M. pierangeli, De Sica. Armonia Glej kino na prostem Ideale. Zaprto za počitnice.
Im pero. 15.00:	«Telesno boho-
ten«, E. Constantine, M. Frau. Italia. 15.00: «Fra Martino«, Paul Hoerbiger, Marianne Koch. Moderno. 16.00: »Preki sod«, G. Cooper.
Savona. 15.00; «23 korakov od
zločina«, Van Johnson in Vera Miles.
Viale. 14.30: «X proti atomskemu centru«, Dean Jagger, E Chapman.
Vitt. Veneto. Zaprto za počitnice. Belvedere. 14.00: »Cigan baron«. Massimo. 15.00: «Taksi za borbo«, S. Hayden, A. Franz.
Novo cine. 14.30: «Vražji general«, Curd Jurgens.
— «»—
KINO NA PROSTEM Artston. 20.30:	«Pajčevina», R.
Widmark in L. Bacall. Armonia. 14.00 (na prostem ob 20.00); «Preko reke«, A. Mur-phy.
Arena del fiori. 20.15: »Kakor listje v vetru«, Rook Hudson, Lauren Bacall,
Garibaldi. 20.15:	«Mednarodno
vohunstvo«,* technicolor, R. MiL chum.
Marconi. Ob 16.30. na prostem 20.15: «Marija Antolnetta, kraljica Franclje«, Michele Morgan, Richard Todd.
NOVOSTI:
Vodnik po Koprskem okraju L 150.— Pahor: Otrok črnega rodu	L	400.—
Malenšek: Daj mi roko, pomlad L 1140.—
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trst - Ul. Siv. Frančiška 20 Telefon 37-338 I
• UNION*
Svetovno znana za varovalnica od let; 1828 je v TRSTU UL. GHEGA 8 - I tel. 27512 ■ 35939 Prokurator RAVNIK
AVTOGARA2A
«R0IM0»
TRST, Ulica Moreri 1 Tel. 35-603
Servisna postaja Avtoprevoz
potnikov tu- in v inozemstvo
ROJSTVA, SMHT1 IN POROKE mehanik Alberto Gmrissich In Dne 20. julija 1957 se je ro- gospodinja Ada Flora, mehanik
Pismo sindikatov
dilo 9 otrok, umrlo je U oseb porok je bilo 7.
POROČILI SO SE: barist Sergio Pallini in gospodinja Franca Cervo, uradlnik Fulvio Mis-sori in profesorica klavirja An-namaria Nlcoli, kotlar Rinaldo Scoria in šivilja Ana Marija Višnovic, mehanik Eugenio Metlica in šivilja Elena Pinto, mehanik Giuseppe Gabassii in go. spodinja Annamaria Braida, trgovec Romano Coslovich in prodajalka Noemi Toneatti, težak Romano Bernes in gospodinja Rosa Codiglia.	,
UMRLI SO: 49-letni Mario Go-denigo, 63-letna Luaia Ferluga por. Bassi, 45-letni Gennarino Santarossa, 77-letmi Carlo Pl-schianz, 51-letna Bruna Ciuch por. Rozze, 70-letni Domenico Predonzani, 54-letni Mario Sosič, 32-leina Arma Luigia Mattzen por. Godina, 41-letni Carlo Sca-bar, 72-letoi Michele Casenzi, 60-lelni Giovanni Buble.
OKLICI: mehanik Giovanni Su-ran in šivilja Nerina Luches, tesar Cornelio Zoch in šivilja Pasqua Marchesich, mizar Ame-lio Benotto in telefonistka Eglan-tina Dittura, uradnik Bruno Ce-sanelll In učiteljica Maria Gra-zia Mantovani, učitelj Giuseppe Pipi ton e in učiteljica Lionella Chlamdusai, mehanik Sergio Sab-badini in šivilja Doretta Bazza-rini, industrijski izvedenec Gio-vannu Sabot in gospodinja Gian-na Podmenich, trgovec Renzo Sangalli in prodajalka Fausta Fait, mehanik Carlo Sanzm m pletilja Gorana Stefani, fotograf Alberto Salvlni In prodajalka Liiia Tomasi, mehanik Menotti Di Marco in gospodinja Florin-
panji Krščanske demokraci-
nimi predstavn ki delavcev zidars e stroke, so bila pre-tlej, ko »i »Flaminia* nekaj 1 kinjena.
županu
Sindikata AcEGAT nove in _ stare Delavske zborn.ee sta i da ' panetM, trgovec ' Umberto poslala tržaškemu županu pi-. Cattaruzza Ln prodajalka Itala smo v k*‘.erem mu sporočata, CartelM .uradnik Luciane Miche-da je minilo že pr ec-j časa od lani in uradnica L Mana Redivo.
Bruno Meduri in gospodinja Olga Baucer vd.	Boliletti,	pomor-
ščak Luigi Velli in gospodinja Eufemia Sponza, delavec Livio Oberti ln šivilja Maria Potleca, šoter Bnrico Malalan in gospodinja Angelica	Corbatti,	inšpek-
tor civ. policije Pletro Albertelli in uradnica Margherita Caidassi, radiotehnik Renato Briscech in gospodinja Marcella Ferluga, knjigovodja Antonio Casalangui-da in šivilja Mirella Depase, trgovski potnik Umberto Zorn In pletilja Silvana Verginella, državni uradnik	Giuseppe	Scalia
in bančna uradnica Cornelia Brescia, električar Attilio To-skan in gospodinja Doroteja Stefančič. slaščičar Marino Sain in prodajalka Bruna Cmelic, tehnik Georg Herbert Hans VVollenber: in gospodinja	Angela	Lanzanl
delavec Giovanni Castello in učiteljica Fernanda Ulivi, elek-tromehanik Umberto Santarossa in pletilja Bruna Furlanetto, motorist Giullano Zannoni In pletilja Glulia Furlanetto, trgovec Giorgio Ferrucri in gospodinja Silvana Dannecker, uradnik Fl-lippo Sidoti Pinto in gospodinja Nidia ButUgnoni, kletar Josip Potočnjak in gospodinja Carme-la Pulsator vd. Ierlsevich, dela. vec Gualtiero Macchini ln šivilja Maria Grazla Zancollch, šofer Richard E. Guglielmo In gospodinja Ida Cattarinl, mehanik Paolo Steffc in uradnica Paola Vattovanl, tapetnik Sergio Pahor in šivilja Iride Bertocchi, dro-gerist Darlo Del vise in gospodinja Francesca Zerlall, prodajalec Marino Caiazzo In frizer ka Angela Fratepietro, mehanik Rolando Glovannctti in uradnica Clara Bressan, učitelj Boris Zobec in uradnica Fulvia Paiu-sco, slikar Silvano Bottan In gospodinja Fioretta Marchesi, me-
spodlnja Lidija Obad, uradnik Umberto Trombetta ln uradnica Maria Luisa Calici, lekarnar Lo-ris Sala in gospodinja Licia Borstnar, kapitan dolge plovbe Pler Luigi Urzl in učiteljica Laura Ebblin, mehanik Leonardo Lazzarini in gospodinja Nella Palermo, mehanik Eugenio Pao'1 im frizerka Rosa Hrovat, geometer Armando Cucchl im gospodinja Luciana Linussi, mehanik Mario Degrassi in prodajalka A-nlta Dudime, inženir Giovanni Luciani ln dijakinja Maria Flavta Iona, pomorščak Narciso Ali-pi tn gospodinja Gisella Deber-nardi, težak Giuseppe Sacca in služkinja Olga Mlnischetti, mehanik državnih železnic Pasqua-le Giamnarzia In gospodinja An-na Pisonio, natakar Angelo Fo-bert ln šivilja Elda Veglianl, inženir Pier Lorenzo Levi D'An-cona in risarka Ofella Rosen-holz, mizar Luigi de Giola in delavka Grazia Spadavccchia vd. Binetti, težak Renato Jerman In gospodinja Maria Codarin, delavec Josip Lasič in pletilja Vera G-alanle, uradnik Libero Ulcigrai in delavka Bruna Morazzo, uradnik Alessandro Gherlani in uči teljiea Karla Grdovlč.
 «»--------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v juliju
1NAM, Al Cammello, Drevo, rea XX. septembra 4; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vielmettl, Borzni trg 12; Harabaglia v Bar-kovljah In Nlcoli v Skednju.
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Dr. Codermatz, Ul. Tor S. Pie-ro 2; Godina, Trg Sv. Jakoba 1; Alla Minerva, Trg Sv. Frančiška 1; G. Papo, Zgornji KJadim (Sv. Alojzij); Praxmarer, Trg Umiti 4; Dr. Roasetti, Ul. Schlapparelll 58; Dr. Signorl, Trg Ospedale 8; Tamaro in Neri, Ul. Dante 7; Harabaglia v Barkovljah in Ni-coli v Skednju,
S. A. T.
AVTOHUSNL PROGE
Trst Sežana Ljubljana:
vsak dan iz Trsta oh 7.30 (z Opčin ob 7.50).
Trst - Sežana: petek in sobota ob 7.00 in 15.30;
— iz Sežane ob 9.30 m 18.30. Iz Trsta, v Bane Sesijan -
Tržič: vsak dan ob 11.00;
— iz Tržiča: ob 12.1 h;
— v Bane Sesijan ob delavnikih' 8.40	13.25,	17.15;
— ob praznikih: 8.10. 14.30 16.30.
— v Bane ob delavnikih: 5.50, 7.25, 9.40. 18.30, 19.50;
— ob praznikih: 7.00, 9.40 20.10.
Z Opčin v Sesijan (kopališče) ob de'avnikih: 9.20, 10.35, 14.05, 17.55'
— ob praznikih 9.20 11.10 12.15. 14.30	15.45, 17.30 18.30:
Iz Bazovice Trebč Fadrlč v Sesijan (kopališče), ob praznikih: 9.00	10.50. 14.10. 17.10.
I
li V A 7 A .
l/saAovrstnl las, drva za kurjavo, gradbeni material
SPECIALIZIRANO POD JE? JE ZA V5AK0VRS1NE KOMPENZACIJE
TRST, UL. CICFHONE 8, Tel. 38-136, 37-725; t eiegr.. !MPt:xPOHT TH1KSTE
I Z V A 7. A
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
KMETJE
poslu tuj te se
v Trstu. Ul. U. fostolo 1 (blizu Trga Garibaldi)
Podružnice: Trst, Ul. Fla-via 23, in v Miljah.
KMETIJSKE ZADRUGE
Nudi vam prvovrstno blago, semena, orodje vseh vrst, preše ter druge kmetijske potrebščine po najugodnejših cenah.
Ribarič Ivan
1MPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GOKIV
TRST — ULICA F. CRISP1 M — TEL. 93-593 ULICA DELLE MIL1ZIE II — TEL 96-811
21. julij* 195T
(iori§ko-bene§ki dnevnik
Dogodki tedna
Po kratkem obdobju so se J® teden v Novi Gorici zaključila pogajanja, ki jih je vodila jugoslovansko - italijanska mešana komisija o preskrbi vode z Mrzleka Gorici. V četrtek dopoldne sta svet-*>i k izvršnega sveta Ljudske republike Slovenije dr. Ivo Murko in pa opolnomočeni minister italijanske republike dr. Francesco Alacchi di Cel-*ere podpisala v palači Okraj-nega ljudskega odbora v Novi Gorici sporazum, s katerim se je Jugoslavija obvezala, da bo v nadaljnjih petih letih dobavljala Gorici, preko rezervoarja na gradu, letno največ 4.500.000 kubičnih metrov vode. Za vsak kubični meter vode bodo italijanske oblasti plačale 13, namesto dosedanjih 1,50 lir, vendar bo večino novih stroškov nosila država in ne goriška občina. Sporazum se bo avtomatično podaljšal za leto dne, če ga v prvi
rolooici leta ena izmed dr-uv podpisnic ne bo odpovedala.
Dejstvo, da je do sporazuma prišlo po enem samem mesecu in izjave, ki sta jih na sprejemu, ki je bil prirejen komisiji v upravni palači v Novi Gorici dala predsednica delegacij, nam dokazujejo, da se z dobro voljo in razumevanjem lahko rešijo še vsa nerešena vprašanja med dvema državama. Takšno sodelovanje doprinaša tudi k nadaljnjemu izboljšanju odnosov ne samo med državama marveč tudi med o-bema tukajšnjima narodoma.
Preteklo nedeljo so bile prve obrtniške volitve delega-
tov v pokrajinsko obrtniško komisijo in upravni odbor pokrajinske obrtniške zavaroval-nice« Zmagalo je že dokaj u-koreninjeno Obrtniško združenje, ki je pridobilo volivce predvsem v večjih središčih, pokrajine, kjer so tudi zveze z industrijci močnejše, ne pa v manjših, kjer je borba za obstoj malega obrtnika težavnejša in zato tudi previdnost pred lažnimi skrbniki večja. Vsekakor bo moralo Obrtniško združenje upoštevati tudi zahteve delegatov Pokrajinske obrtniške zveze in jasno pokazati svoja stališča do določenih vprašanj zdravniške in pravne vsebine, ki so življenjske važnosti za obstoj m dober razvoj obrtništva v državi.
Stanovanjsko kriza tudi v Gorici še vedno traja. Zaradi tega sta tudi oba občinska zastopnika K Pl v občinskem svetu naslovila na župana interpelacijo zaradi namere županstva, da veliko stavbo pri Standrežu ponovno odda v najem orožnikom in ne spremeni v stanovanjsko poslopje, kar bi bilo rešilna bilka številnih brezdomcev v Gorici. Tudi v nekaterih drugih manjših krajih pokrajine je še občuteno stanovanjsko vprašanje, zato je pokrajinski svet sprejel resolucijo, ki so jo predložili v odobritev levičarski svetovalci, naj ustanova za ljudske hiše svoj program za gradnje v nadaljnjih štirih letih Skuša urediti tako, da bodo v njem upoštevane potrebe tudi teh manjših in dokaj zapostavljenih centrov naše pokrajine-
Ob prisotnosti prefekta dr. Nitrija in odv. Culota
V Števerjanu otvoritev sedeža ustanove za mater in otroka (ONMI)
Polovico stroškov je prispevala števerjanska občina, polovico pa pokrajinska uprava
DOBERDOB
Ob lepem sončnem popoldnevu so včeraj popoldne otvo. rili ob prisotnosti predstavnikov oblasti in številnega občinstva sedež ONMI v Števerjanu. Že nekaj pred 18. uro se je pred županstvom zbrato večje število mater z otroki, ob 18. uri pa sta prišla še prefekt dr. Nitri in pokrajinski predsednik odv. Culot. Otvoritve so se udeležili tudi vsi občinski svetovalci, predstavnik krajevnih orožnikov, o krajni zdravnik dr. Rutar, predstavniki ustanove ONMI in drugi.
V svojem pozdravnem govoru je župan g. Hermeoegild PodVeršič rekel, da se zahvaljujejo pokrajinski upravi za ureditev sedeža ’ ONMI. V kratkem se bo sedežu ONMI pridružil še otroški vrtec, ki ga nameravajo zgraditi v kratkem. V sedežu ONMI bodo otroci Steverjana odslej dalje uživali pomoč in zdravniško nadzorstvo, ne da bi jim bilo zato potrebno hoditi v mesto. Na koncu se je zahvalil predstavnikom oblasti za udeležbo.
Ko je prefekt prerezal trak in števerjanski kaplan blagoslovil sedež, so matere z otroki napolnile sedež ustanove, za katerega je občina dala na
razpolago dve sobi v pritličju. Zbranim je najprej spregovoril pokrajinski predsednik odv. Culot, ki je rekel, da od mater ne zahtevajo nič drugega, kot da prihajajo na sedež, kjer bodo prejele številne nasvete izkušene voditeljice ONMI, ki jim bo na razpolago vsako sredo od 8. do 10. ure. Za njim je spregovoril še prefekt, ki je izrazil zadovoljstvo, da je prvič -obiskal Steverjan ob tako svečani priiiki.
V prostorih županstva je bila potem zakuska, katere sc se udeležili vsi predstavniki oblasti na čelu s prefektom in pokrajinskim predstavnikom.  «»-----------------
Obvestilo Dijaške matice
Dijaška Matica v Gorici obvešča vse dijakinje in dijake, ki nameravajo v prihodnjem šolskem letu 1957-58 prositi za sprejem v Dijaški dom, da morajo vložiti prošnje za sprejem v Dijaški dom do 31. avgusta.
Prosilci naj natančno in vestno izpolnijo obrazec, ki ga dobe od 15. avgusta dalje v dopoldanskih urah v dijaškem zavodu. Prošnji je treba pri-
ložiti rojstni list, družinski list (na navadnem papirju), zadnje šolsko spričevalo in zadnje vzgojno (za bivše gojence). Prošnjo naj podpišejo starši ali pa skrbniki.
Slabost na cesti
Včeraj ob 9.30 je 52-letno Giselo Lenardon iz Gradiške napadla na Korzu Verdi v Gorici nenaSna slabost. Mimoidoči so ženski takoj priskočili na pomoč in pokflcali rešilni avto. ki je I.er.ardonovo odpeljal v bolnišnico pri Rdeči hiši, kjer so ji nudili potrebno pomoč.
Otrok padel z zida
Nesreča pri otrocih ne počiva. Tako je včeraj tudi 5-letni Elvio Kirich z grada štev. 29 poskušal svoje spretnosti na dokaj visokem grajskem obzidju. Nenadoma pa je izgubil ravnotežje in padel. Peljati so ga morali z ZK v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu ugovili poškodbe na hrbtu in glavi. Na srečo poškodbe niso hude in bo ozdravel v nekaj dneh.
Zadeva z odvzemom zemljišč se še vedno ni premaknila z mrtve točke. Pogodbo za prodajo zemljišča so podpisali le
nekateri posamezniki, vsi o-stali pa temu nasprotujejo, ker bi pomenila izguba zemljišč njihovo gospodarsko smrt.
Med vaščani povzroča veliko nezadovoljstvo razkopavanje travnikov z vojaškimi vozili med vajami. Vaje opravljajo na področju, ki je izven pasu, ki so ga nameravali razlastiti. Prošnje ljudi in o-cenitev škode ne upoštevajo resno. Vsaki prošnji ugovarjajo, češ da je škoda manjša kot so jo ocenili. Ker vojaške oblasti nočejo priznati dejan ske škode, ljudje prijav za odškodnino sploh nočejo več pisati.
  n
Dopisi Iz naših krajev
BANI
Nad našo vasjo je televizijca relejna postaja. Tudi :z lesta jo je lepo videti. Na ajvišjem vrhu nad Trstom je i ponoči se že od daleč vidi ieča lučka, ki se prižiga in gaša.
Do sedaj ni bilo tam no-enega varuha. Vsa'k dan se je ripeljal z avtomobilom teh-ik, ki je pregledal stroje, na-» pa se je zopet odpeljal. Sedaj pa so se odločili, da 3 nekdo vedno pri strojih, aradi tega zidajo poseben pri-dek, v katerem bo ta čuvaj rebival.
Pred nekaj dnevi so napra-ili tudi strelovod na tej po-aji. Odvodno žico so speljali od zemlio. daleč proč. Za to > se odločili najbrž zaradi te-i, ker je ob neki nevihti pred verna mesecema treščilo v ostajo. Na srečo ni bilo zaidi tega nobene škode.
Bani so tako majhna vasi-i, ki je skrita za hribom, da marsikdo misli, da smo čisto »puščeni. Pa nismo. Vedno je a j izletnikov pri nas. Potem i tudi vojašnica. Pa tudi av-»mobilska cesta vodi skoro sto skozi vas. Nedaleč od va.
pa je povrh še otroška ko-►nija. Tržaške sirote so tam. ako so živi in glasni, da res e more nihče reči, da je pri as preveč tiho.
Se nekaj o imenu naše va-. Od fašistov ukazano ime Banne» uporabljajo vsi tisti, i ne vedo. da ima naša vas he od priimka Ban. Ker so ili prvi vaščani v naši vasi priimkom Ban., so rekli, da 5 tam pač Bani. Gremo to-ej k Banom in smo pri Banih.
R. A.
la ga je slana, kakršne Kras ne pamti. Možakar, ki bi pridelal približno 35 hi terana, mi je pravil, da ga bo imel točno 35 litrov, ki jih bo dal latnik pred hišo.
Zato pa vlada veliko veselje, da bo vsaj kruha. Pod vasjo, blizu pokopališča ropota velikanska mlatilnica in o-krog nje je vse veselo. 6 smehom na ustih polni ženska vreče z rumenim zrnom, ki se nabira pod mlatilnico. Ko sem se ji približal in jo vprašal, kako je letos s pšeničnim pridelkom, mi je rekla: »Ni ravno izredna letina, a zadovoljni smo s tem kar je, ko nam je vse drugo šlo Redek bo vinogradnik, ki bo ,pridelal toliko vina, da ga bo ‘pit ob sv. Martinu, kaj še za božič! Dvakratno sajenje ti-'žbltf ' je š'lo:	rakom žvižgat?
krompirja ne bo in, kakor da ne bi bilo vse to zadosti, tudi sena ne bo. Ko gledamo te vreče pšenice, stisnemo z rameni in pravimo, da če drugega ne bo, bomo vsaj lahko mesili. Pa ne mislite vsi, kajti žitna polja so na Krasu redka«.
Na poti od Mavhinj do Ce-rovelj sem se ustavil s fantom, ki je kosil deteljo. Zdelo se je, kakpr da bi pokošena detelja ubežala grabljam, kajti na travniku, ki bi moral dati napolnjen voz, bo detelje komaj za dobro samokolnico. Ogledal sem si trtne rajde. Na vsaki deseti trti visi majhen grozdič s petimi zrnci, tako da se človeku stiska srce, ko pomisli na ves trud, ki ga polaga kmet v svoj vinograd, ko mu slana ali toča v nekaj urah ali ee-
K0NK0NEL
»Bolje kasno, kot nikoli«, Pravi pregovor. Zato mislim, da ne bo preveč narobe, ko ®cle sedaj pišemo, da se je po-fočila Močnikova Jolanda, čeprav je od tokrat že več kot dva tedna. Odšla je v mesto. Kako je bila priljubljena, se yidi že po tem. koliko darov Je prejela in kako prisrčno so 8e vsj od nje poslavljali. Kot da bi šla v Avstralijo je bilo.
Pa kaj tudi ne bi! Bila le *ako pridna pevka pri «Viša-vt«. Precej važen vzrok je mo-ral biti da je pri vaji manjkala. Zato so tudi vsi pevci Prišli na navečer pred poroko, da so ji še enkrat zapeli Ja slovo od »ledih stana«.
Želimo ji v zakonu vso srečo!
Pod našo vasjo, prav ob cesarski hiši pri novi cesti je Pomorska opazovalna radijska
Postaja. Ko so jo zidali najbrž niso pomislili, da je prav Pod njo železniški predor. In Prav to je motilo njeno delovanje. Sedaj so se odločili, da “odo motnje preprečili. Preložili so za kakih 500 m vise shteno. Sedaj bo morda za podajo bolje, toda radijski apa: rati v vasi bodo še bolj čuti ’. Motnje te postaje, kot je bilo *° do sedaj	...
Oh nedeljah je po naših gruntih okoli vasi vse živo. o»J ima skoro vsak domačin kak pasten in kakšno trto. In Porabijo prav nedelje, ko ne Kredo na delo, za obdelovanje. Sedaj so trte ze tretjič škropili. Upajmo, da bo leto« trud Poplačan z dobrim pridelkom R. A.
MA V H IN JE
ko je veselje v vasi, ko skozi njo vozovi, nalo-s kadami, ki se bodo i z vinogradov, napol-s sladkim grozdjem. Ko no dozorelo, bo šlo na j in z izkupičkom se bo iravnali dolgovi v pro il in drugje, nakupila se ileka in vse drugo pn-i za vse. leto. Letos na vina ne bo, kajti vze
lo v desetih minutah uniči ves pridelek. Pet dobrih, ampak res dobrih letin je treba, da ubogi kmet nadoknadi izgubljeno.
Kraški kmet ima res trdo Življenje.
R. P.
PROSEK
Pri nas je zbirna točka avtobusnega prometa za spodnji Kras. Promet je, kot znano, dovolj velik. V slabem vremenu so potniki na slabem in ni čudo, če se pritožujejo, da morajo čakati na prostem. Pogrešajo čakalnico in tudi javno- stranišče. Mislimo, da naj bi se za to zanimalo avtobusno podjetje, ki ima od prometa lepe dohodke. Naše gospodarsko društvo se dosledno drži načela, da je treba potrošiti najprej domač vinski pridelek. Zato se ta v vasi naglo krči v zadovoljstvo domačih vinorejcev in gostov, ki obiskujejo gostilno tega društva.
Ce ni zavzela brezposelnost pri nas večjega obsega, gre zasluga tudi razkladalni zadrugi. Nekakšna polovica njenih članov (okrog 40) je zaposlena na proseški žel. postaji z raztovarjanjem živine in drugega blaga ter pretovarjanjem lesa, pretežno lipo-vine, namenjenega v Italijo. Saj smo že svoj čas rekli, da vzajemna združitev in enotnost nekaj pomenita. Danes je to pojmovanje žal na splošno zrahljano, a bilo bi v interesu vseh delovnih ljudi, če bi ga čimbolj upoštevali.
NABREŽINA
Podjetje Cava Romana, največji kamnoseški obrat pri nas, je bilo nekoč solidno podjetje, ki je redno izpolnjevalo svoje obveznosti nasproti delavstvu. Nekaj let sem pa je obratno. Delavstvo je izpostavljeno muham in nervoznim izbruhom in pikom uprave. To se sicer da opravičiti, saj je danes ves svet na živčnih zmeteh. Drugače pa izzveni stvar, če mora delavstvo (o-krog 150) po številu s piki vred trpeti tudi materialno. Delavci težko čakajo na svoj tedenski zaslužek. Niso pa nikoli gotovi, če in kbjikO 'bodo ob tednu dobili. Imajo dobiti po več dgsettisočev’ in ce.-, lo stotisočev neizplačanega zaslužka. Medtem ko čakajo delavci na svoj zaslužek, se o-brat spopolnjuje in olepšuje. Vse kaže, da služijo neplačane dnine za nekakšen obrestono-sen fond. Ali ni nobene oblasti, ustanove ali organizacije, ki bi tej svobodi prestrigla peruti? Neki lek od strani delavstva bi bil menda zelo u-činkovit: enoten protestni nastop. Zal pa je med delavstvom stanovska in razredno-politična neenotnost, ki mu izbija iz rok najuspešnejše o-rožje in služi kot voda na mlin podjetju.
STANDREZ
Mlatev v Mavhinjah
Kot nam je delala suša pred nekaj tedni preglavice, tako nam jih sedaj dela prevelika moča. Peronospore ni mogpče več uspešno zatirati. V velikih količinah se je zlasti pojavila na krompirju, ki je med vsemi «osebnostmi» z našega rastlinskega sveta, bil z letošnjim muhastim vremenom najbolj prizadet. Krompir predstavlja naj temeljni pridelek. Po mrazu smo ga skrbno negovali. Nekateri so ga še enkrat pognojili in dosegli, da je vsaj na zunaj popravil svoj izgled, V zemlji je osjtal pri starem. Sedaj ga napada še peronospora, tako ga bomo letos malo nakopali.
Na tistih njivah, ki jih je zmrzal, zajela, smo pridelali o-koli 200 do 300 namesto 1.000 kg pšenice. Prizadete njive so bile v okolici letališča. Tudi zelenjava rase slabše kot navadno. V vsem lahko rečemo, da je letos slaba letina.
Ko hodimo s propustnicami v Jugoslavijo, vidimo po knjigarnah veliko strokovnega čtiva s področja kmetijstva. Mar sikdo je že izrazil željo, da bi se nabavilo te knjige, ki so pisane v našem jeziku in zato tudi razumljivejše. Lahko bi jih kaj kupila kakšna u-stanova in jih izposojala ali pa jih prodala zainteresiranim.
RUP A
Načrt za gradnjo otroškega vrtca poleg osnovne šole, ki ga je že pred časom odobril sovodenjski občinski svet in ga poslal tehničnemu uradu Gorico, je sedaj v Benetkah od koder ga pošljejo v Rim ki bo dal dokončno dovoljenje Z gradnjo bomo verjetno pričeli prihodnje počitnice, ker šolski patronat ne dovoli gradnje med šolskim letom. Z gradnjo bi se lahko pričelo tudi med šolskim letom, če bi našli druge prostore za šol ski pouk, teh pa v naši vasi ne bi bilo mogoče najti. Zadovoljni bomo. č® bomo lahk; svoje otroke poslali v vrtec vsaj s prihodnjim letom.
VRH
Športni dnevnik
Po zadnji etapi Tours-Pariz (227 km)
Anquetil je zmagal na „Tour de France" 1957
V zadnji etapi je zmagal Darrigade ■ Med moštvi prva Francija pred Italijo
Vrstni red na cilju 22. in zadnje etape Tours - Pariz:
1. Darrigade (Pr.) 5.5*’31” (z odbitkom 5 57 31”); 2. Padovan (It.) z odbitkom 5.58’01"; 3. Fo-restier (Fi.), 4. Wim Van Es* (Hol.). 5. Lampre (S.O.). 8. Si-guenza (S.E.). 7. P. Van Est (Hol.). 8. Pianekaert (Bel.), 9. Cerami (Bel.).	10. Groussard
(Zapad), 11. Dupre (S.O.), vsi s časom Darrigada; 12. z istim časom vsi ostali razen 58. m zadnjega Moralesa (Sp.) 6.00’ in 10”.
Končni splošni vrstni red:
1. Anquetil (Pr.) 135.44’42”; 2. Janssens (Bel.) z zaostankom I4’56"; 3. Christian (Sv.) 17 20”: 4. Forestier (Fr.) 18 02’ ; 5. Lorono (Sp.) 20’ 17": 6. Nen-cini (It.) 2803”; '7. Defilippi« (It.)	27'57”;	8.	W. Van Est
(Hol.) 28T0'; 9. AJriaenssens (Bel.)' 34’07”. 10. Dotto (S.E.) 36’3I”; II. Mahe (Fr.) 39'84”; 12. Rohrbach (NEC) 42'58”; 13. Picot (Zapad) 48'2B”; 14. Bau-vin (Fr.) 54'48”; 15. J. Bobet (Ile) 57'48”; 16. Pianekaert (Bel.) r>8'52”: 17. Keleleer (Bel.) 1.00’ in 36”;	18. Thomin (Zapad)
1.14’38”; 19. Hoorelbeke (Ile) 1.16' 1; 20. Padovan (It.) 1.23’ in 17”,’ itd.
Končni vrstni red ekip:
1. Francija 404.59'08”; 2. Ita-
S0V0DNJE
Sovodenjsko županstvo je posredovali pri podjetju ATA, ki vzdržuje promet na progi št. 6/. Predlagalo je. da bi se spremenil novi vozni red s ponovno uvedbo nekaterih voženj. Sovodnje bi namreč huj-rto., potrebovale, da bi vozili v mesto avtobusi ob sledečih urah; 7, 8.30, 11.30, 14 in 20 Ce je na primer deževno vreme. kot je bilo te * dni, bi marsikdo uporabil avtobus za prevoz v mesto. Obenem je veliko delavcev, katerim nosijo opoldne kosilo. Zanje bi bil primeren avtobus ob 11.30, ne pa šele ob 12. uri.
Z današnjim dnem stopi v veljavo novi vozni red, ki smo ga objavili v včerajšnji številki.
Danes zjutraj odpotuje o-koli 40 vaščanov na izlet po Soški dolini. Obiskali bodo Gregorčičevo rojstno vas ter se ustavili v Kobaridu in Tolminu. Nekaj prijavljencev je moralo ostati doma. ker v avtobusu ni bilo več prostora.
TEMPERATURA V GORICI
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili ob 14. uri 22.4 stopinje C', ob 4. uri pa 16 stopinj C.
Z zadovoljstvom smo zašle dili v Primorskem dnevniku vest, da so na zadnji seji so-vodenjskega občinskega sveta sklenili odpreti v občinskem poslopju poštni urad. Y leni vidimo prvi korak za ureditev poštne službe, katere šepavost se vidi zlasti pri nas. Prepričani smo, da bo občinska uprava tudi v bodoče napravila vse, da uredi poštno službo.
 «»------
Prihodnjo nedeljo zborovanje antifašistov
Izvršni odbor ANPPI A je preteklo nedeljo v Gradiški sklenil, da bo tudi letos proslavil 25. julij v okviru pokrajinskega zborovanja vseh antifašistov iz goriške pokrajine. Zborovanje bo v nedeljo '28. julija popoldne v Gradiški.
 «»——
DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan tn ponoči lekarna S. Giusto. Kor-zo Italia 102, tel. 31-52; do 12. ure pa je odprta lekarna So-ranzio nasproti mestnega parka, tel. 28-79.
 «»------
- KINO -
COHSO. 15.00: «Kralj za štiri kraljice«, C. Gable. E. Parker, v cinemascopu in v barvah.
VERDI. 14.30: »človeški plen«, R. Widmark.
VITTORIA. 15.00:	»Dva An-
gleža v Parizu«, O. Versoi. A. Guiness, panoramično platno.
CENTRALE. 15.00:	»Orlande
in francoski vitezi«, R. Bat-taglia.
MODERNO. 15.00: »Znak iz dima«. A. Murphy.
POLETNI KINO. 21.00: »Vampirji prostora«.
KINO STANDREZ. 21.00: »To-to, odnehaš ali nadaljuješ«, igra Totn
PARIZ, 20.	— V parku
»Primcev« v Parizu se je danes popoldne po 22 etapah zaključil «Tour de France« 1957.
Zmagal je — kot je bilo Jae no že nekaj etap nazaj • član francoskega državnega moštva Jacques Anquelil s skoraj četrturnim naskokom pred Belgijcem Janssensom in ostalimi. V moštveni klasifikaciji je prav tako zmagala Francija pred Italijo, v klasifikaciji po točkah pa je bil najboljši
Francoz Forestier.
Kot se skoraj redno dogaja na vseh etapnih dirkah, današnja zadnia etapa za splos-nj vrstni red dirkačev ni bila več pomembna. Šlo je le za obvezni prehod od Toursa do Pariza, kjer je preostalih 56 od 120 dirkačev pričakala velikanska množica Parižanov.
Dirkači so vozili v skupini mirno brez vsakih pretenzij vse do 70. km, ko sta skušala uiti Queheiile in Piet Van Bst, a ju je Darrigade kmalu dohitel in prisilil, da sta se vrnila v skupino. Do prvega naslednjega podobnega poskusa je prišlo šele pri 165. km. ko je poskušal izigrati svojo karto Barone, kar pa mu ni uspelo. Pridružilse mu je namreč Bourles in po nekaj km tudi vsi ostali. Toda Barone ni oo-nehal. Pred vzponom na Saint Remy je znova potegnil in si pridobil okrog 50 m naskoka.
Za njim so se najprej zagnali Mahč, Defilippis, Pianekaert in. Picot a tudi glavnina ni počivala, tako da je v najkrajšem času prišlo do ponovnz združitve vseh. V «Park princev« so privozili tako vsi dirkači v skupini im vrstni red na'cilju se je odločil v sprintu, ki pa se ni odvijal povsem regularno. Med prvimi je vozil Defilippis in vse je že kazalo. da bo prav on prvi dosegel cili. Tedaj pa je nenadoma prišlo do padca Defilip-pisa. Todata, Picota in Hoorei beskeja kar je izkoristil Darrigade. ki je silovito potegnil ter kljub naporom Padovana prvi dosegel belo črto.
Ta incident je povzročil precejšnje razburjenje med itati janskimi dirkači, ki so na vsak način hotelj videti v Darriga du namernega krivca. Po trditvah Baroniia. Padovana in samega Defilippisa naj bi namreč Darrigade potem, ko je videl, da ne more drugače zmagati, sunil Defilippisa in s tem povzročil njegov padec.
Toda na’j bo to res ali ne. dejstvo je! da tn dogodek ni mogel prav nič vplivati na končno zmago Anouelila, ki je nesporna in tudi povsem zaslužena, Anquetil je bil odličen na ravnih progah in nad BUDIMPEŠTA, 20. V po-pričakovanje odporen tudi na ' vratni tekmi za srednieevrop-vzpetinah. Francozi so dobili I ski pokal je Vasas premagal z njim velikega kolesarja. I Crveno zvezdo s 3:2 (1:1). Igra
lija 406.23'44”: 3. Belgija 407.44' in 37”; 4. Holandska 408.43T1”; 5. Zapad 4O8.50'57”; 6. Severo-vzhod-center 409.36’51”; 7. Ile de France 40fl.42'51”; 8. Jugovzhod 409.56’58”; 9. Jugozapad 410.1033’; 10. Švica 410.27’40”; II. Španija 410.59’47”.
DAVISOV POKAL
Italija - Švedska 2:1 po igrah dvojic
MILANO, 20. — V polfinalnem srečanju za Davisov pokal je danes italijanska dvojica Pietrangeli-Sirola premagala švedsko dvojico Schmidt-Davidson in s tem povedla Italijo v vodstvo z 2:1. Rezultat dvoboja je bil: 6:4, 6:4. 6:4 za Italijana.
Igra ni bila na posebni višini. Italijanska dvojica te zmagala predvsem zaradi večje vigranosti. Od obeh Švedov je bil Schmidt boljši od Da-vidsona. ki je v vseh setih izgubil svoj servis. Zanimivo je, da sta v vseh treh setih bila Šveda do 3. gama v vodstvu.
Jutri sta na programu zadnji dve srečanji posameznikov.
Kolesarska dirka po Jugoslaviji
Flebergs (Bel.) najhitrejši v etapi okrog Beograda
V splošni klasifikaciji vodi Nemec Treffilch pred Levačičem (Jug-)
BEOGRAD, 20. — V 4. eta- je bila obojestransko zelo le-
pi kolesarske dirke po Jugoslaviji, ki je vodila okrog Banjice pri Beogradu (150 km), je zmagal Belgijec Fie-bergs s časom 4.31 23”. Drugi je bil Duilacher (Avstrija) /. zaostankom 35", za njim pa skupina 8 kolesarjev s casorn 4,55’22”. Med njimi je bil Tretf-lick (Nem.) in Jugoslovana Petrovič in Bajc.
V splošnem vrstnem redu vodi po 4. etapi 1'refflick (Nem.) z 20.57’31”, 2. Levačič (Jug.) 20.58'49".	3. Mascha
(Avstrr.) 2l.7’9”.
Med ekipami še vedno vodi Jugoslavija s časom 63.32 35’
NOGOMET
Vasas-Crvena zvezda 3:2
PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPREVOZNIŠKO PODJETJE
LA GORIZIANA
GORICA - Ul. Duca D Aosta (S . Cel. 2M5 - GORICA
PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVHSTNEGA BLAGA
Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo
«1
TCtmnaOnčtmh
Predvaja danes 21. t. m. od 16. do 20.30 film:
TIRAN IZ GLENA*
Danes in Jutri pa NA ODPRTEM film:
LEPA MLINARICA
pa in je navdušila 60.000 gledalcev. Prvi gol je dosegel Kostič v 25’, izenačil pa je Srlagy v 30’ z glavo iz kota. V drugem polčasu je kljub premoči Crvene zvezde že v 5’ povedel Teleky Vasas v vodstvo. Izenačil je v 10’ Tasič z ostrim strelom iz daljave. končni rezultat pa je postavil Telcky.
ROKOMET
«
»
Nastopata SOPHIA LOREN in VITTORIO DE SICA
LOJZ
KRAIGHER
a
Roman
KONTROLOR ŠKR0BAR r.,
In res sem jo polomastil pri Ciliki. Proti vsem teorijam in principom svojim —■ vrag vedi, ali je bila to prevzetnost, ali kaj?! — sem hotel udariti kar in medias res. A Cilika vendar ni Belnova žena, vrag te daj!
Na verandi sediva in jaz Jo gledam šegavo in predem zaljubljeno; ona pa ni... Mrzel je njen pogled in stroga so njena usta in njeni odgovori monotoni, ko da bi Jih brala iz knjige.
«Pa vendar niste razžaljeni, gospodična?«
«Ne.>
»Ali vas naj prosim odpuščanja?«
»Vaša glava, vaš svet, gospod kontrolor!«
Vseeno, saj ni tako hudo: murček! Ce vzamete samo podobo, je to vendar lepa reč. Kaj sem ji bil torej storil?
«Te čipke vezete zase?«
»Za svojo balo, seveda.«
»Ženin vas gotovo že komaj čaka?«
Molk!
»Ali pride mnogokrat pod okno?«
»Tam je vrt m bi se poznale stopinje.«
Vstanem in stopim k rtji, pa podrezam v njene čipke.
«Ali bi vam pomagal?«
»Ce bi radi okusili ostrino mojih igel!«
Spremenivši ton, se pripognem za spoznanje ter ji šep nem nežno:
»Kako čudovite lase imate, gospodična!« A v tem tre-
nutku mi že zopet švigne škrat na jezik: »S čim jih zalivate?«
»In s čim ste vi gnojili svoje brke?«
Gnojil?! Pa se naredim gluhega:
»Kako bi se človek zapletel vanje!«
«Do sedaj sem še vsak mrčes izčesala.«
»Neznansko hudi ste, gospodična!«
Po verandi stopim gor in dol in se ogledam po vrtu. Tam je okno v prvem nadstropju, vse polno rož na njem. Po zidu se vzpenja trta ob navpičnih in poševnih drogih. Z neko drznostjo bi se dalo splezati gor.
»Ali bi slišali, ko bi vam zapel podoknico opolnoči?«
»Spim izvrstno, še kanonskih strelov ne slišim.«
»No, s kanonom ne bom hodil pod okno.«
»Kdo ve!?» In prvikrat ji smukne poreden nasmeh preko usten.
Ali je vidiš negode? S pijancem me zmerja.... Sicer sem bil resnično že pri tretji četrtinki, ampak vendar — kanon!? — navihanost ti dekliška!
Pa jo objamem krog pasu in jo uščipnem v bok. No, to je poskočila...
Pogleda me preteče in me premeri zaničljivo; a ne reče t>esedice. Obrne se v stran in se razžaljena skloni nad delo.
Jaz pa se pripognem in se dotaknem njenega čela, da bi ji dvignil glavico ter pogledal v obrazek. Nadejal sem se solz... Kako imenitna prilika bi to bila za sentimentalni prvi poljub! Ampak išči solz, prijatelj! Hladno ogorčenje in ledeno preziranje te švrka iz tistih lepih oči. Ti pa si še vseeno tako predrzen da se narediš slepega:
»Poljub sprave, gospodična!«...
Tu si jo zaigral, Arnošt, bog s tabo!
Cisto mirna je in resna:
«Postrežem vam z- jedjo in pijačo, gospod kontrolor. Drugega pa ne dobite pri nas.«
Silno mi je imponiralo dekletce. — A na tihem sem bil zadovoljen. Čeprav sem prenagljeno nastopil in — razžaljen v svojem samoljubju, vajenem lahkih zmag — postal preveč predrzen, sem vseeno računal, da se stvar ne more slabo razviti. Njeno domišljijo sem pošteno obremenil.
To naj zdaj klije in brsti in poganja koreninice v njenem drobnem srčecu — nekdaj požene rastlinica na dan, majhna in pritlikava; pa če si dober vrtnar, Arnost, in če znaš zalivati o pravem času, se ti razveji in razkošati, da bos imel dovolj opravka z obrezovanjem in privezavanjem ker silila bo čez plot in pričakovala, da jo presadis v svoj dom. A kje je tvoj dom, prijatelj?
Nekaj je morala slišati o meni, sicer bi ne bila že od začetka tako hladna in odbijajoča. Zlobni jeziki me bržkone .obrekujejo kot zapeljivca in pustolovca. Vrag vedi, kako to človeka prevejajo in pretresejo, da mu že od daleč pregledajo obisti in srce! Opravljivec — to vam je izvrsten psiholog! Z enim pogledom te presodi, z eno kretnjo te pretehta; in preden postaneš pozoren, si mu že izdal svojo skrito misel, svoj lokavi naklep. Iz moje preteklosti niso mogli mnogo vedeti. Živel sem vedno v večjih krajih in tam se izgubi)0 junaštva veternjakov, ker je preveč tekmecev. A na deželi te hitro zasledijo. Saj ima vsako dekle, vsaka dama, svojega skrivnega, mogoče celo nji sami neznanega oboževalca; in če te ta zaloti v občudovanju njegovega idola, pa si gotov, da ti bo za petami dan in noč kot mesec zemlji. In kadar se najmanj nadejaš, ti stopi izza oblakov in ti posveti v oči: He, bratec, kaj pa ti tukaj ob tej uri in pri tem vremenu? — In vse oprezanje ti ne koristi nič. Na dlani te ima, razbrskanega in prerešetanega In če hočeš vkljub temu vztrajati pri svojem namenu, pa stopi v areno junačina, in si zavihaj rokave ter si pljuni v roke, da se pogledata in poprimeta z rivalom!
Tudi gospodična Filipina Štraus ima čestilca. Skoraj vis-a-vis stanuje s svojo klavrno branjarijo, s kopo paglavcev in s svojimi petdesetimi leti. Vdovec je, majhen in smešen, da sepi se zakrohotal, ko sem slišal o njegovih namerah. Zadolžen je čez glavo in da si malo opomote, je začel trgovati s kuretino in jajci. Ženitev s premožno sosedo bi bila zanj imenitna kupčija, ki bi ga mahoma rešila vseh nadlog in neprijetnosti. Zato je razumljivo, da je skoraj zdivjal, ko je bil zalotil zajca v zelniku.
(Nadaljevanje sledil
(SI! svetovni prvak v malem rokometu za žene
BEOGRAD,' 20. — Svetovno prvenstvo ,v malem ženskem rokometu je osvojila Češkoslovaška. ki je v finalnem srečanju premagala Madžarsko s 7:1 (2:1). V borbi za tretje mesto je Jugoslavija premagala Nemčijo z 9:6 (4:4). v borbi za 5. mesto pa Danska Avstrijo z 10:6 (3:5).
Končni vrstni red: 1. CSR, 2. Madžarska, 3. Jugoslavija, 4. Nemčija. 5. Danska, 6. Avstrija. Sledijo Poljska, Švedska in Romunija.
ATLETIKA V LJUBLJANI
Nov rekord Lorgerja na 110 m z zaprekami
IJUBLJ ANA, 20. — Prvi dan atletskega prvenstva Jugoslavije sta bila postavjena 2 nova državna rekorda. 1 pa izenačen. Prvi rekord je dosegel Lorger na 110 m zapreke s časom 14.2, drugega pa Rajkova v teku na 400 m (žene) s časom 59”2. Stan rekord je izenačil Miller v skoku v daljino z rezultatom 7.45.
AVTOMOBILI/* M
Moss z Vanwall zmajal v Ainlrceju
LIVERPOOL, 20. — V avtomobilski dirki za veliko nagrado Evri pe v Aintreeju je zmagal Anglež Stjrling Moss z avtom Vantvall. Po 35 letin je tn prva zmaga vozila angleške znamke. Od 18 avtomobilov jih je samo 8 prišlo na cilj. Med drugimi sta odstopila iudi Fangio in Behra z Ma-serati.
Končni vrstni red:
1. Moss (VB.) . Vanwall 3.06'37 '8 (povprečna h. 139.690 km); 2. Musso (It.) - Ferrari 3.07'03'4; 3. Hatvthorn (V.B.) -Ferrari 3.07’20”6;	4. Trinti-
gnartt (Fr.) - Ferrari 3,08’44” (5 krogov zaostanka): 5. Salvador! (V B.) - Cooper 3.06' n 39"2 (8 krogov): 6. Gerard (V.B.)	- Cooper-Bristol 3.07’
in 22 8; 7. Lewis-Evans (V.B.) . VanvvaH 3.07'26"4;	8.	Bueb
(V.B.) - Maserati 3.07’11"8 (9 krogov).
uaauvorni urrflrtV STANISLAV HENKO Tiska Tiskarsk* zavoa ZTT Trsi
KINO SKEDENJ
predvaja danes 21. t. m. barvni film:
«PLEMENSKI
P0N0S»
JE FF CHANDLER
KINOPROSEK-KONIOVfl
Zaprl zaradi Id a ih počitnic
TRST, nedelja 21. julija 1957
Leto XIII . Št. 173 (3708)
Cena 30 lir
Tel. 94-638, 93.808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL. MONTECCH1 St. 6, II, nad. — TELEFON 93401 IN 9*43« — postni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel.
št. 37-338 — Podruž. GORICA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v Širini 1 stolpca: trgovski 80. flnančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 dm.
MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 Ur. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-L, tel. 21-928, tekcči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . I. Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska O. ZOZ-Trst
Nova vojna za petrolej na Arabskem polotoku Upor proti sultanu Omana Ben Tajmuru
Na podlagi prvih vesti se bori 1500 domačinov proti sultanovim vojakom, ki so pod poveljstvom angleških oficirjev in podoficirjev - Gre za področje, na katerem ima koncesijo britanska petrolejska družba «lraq Petroleum Company»
BEIRUT, 20. — Na Arabskem polotoku se je zabela vojna za petrolej. Tokrat je na vrsti sultanat Oman	na skrajnem	vzhodnem	koncu	polotoka.	Gre
za oazo Buraini, ki je bila vedno vzrok sporov med Veliko	Britanijo in	kraljem Saudom.	čeprav	je	po-
ložaj še vedno zelo zapleten in negotov, se zdi, da se je uprlo 1500 domačinov v notranjosti Omana, ki so napadli nekatere vasi v okrožju Nazva. Po drugih	vesteh so uporniki že	zavzeli	središče	Nazve,
ki je	bila nekoč	glavno
mesto angleškega protekto-
rata Oman, ter pregnali vojake sultana Said Ben Tajmura. Sultanova vojska je pod poveljstvom angleških oficirjev in podoficirjev. Zato pričakujejo v kratkem protiofenzivo, ker so oficirji in sultan poklicali na pomoč angleško aviacijo iz Adena, ki je na zahodni obali polotoka. Iz
ske koncesije na vsem juž-novzhodnem področju Arabije, ki jih ima sedaj v rokah podružnica angleške družbe «IRAQ PETROLEUM COM-PANY».
Omanski iman, šejk Galib Ali, je proglasil neodvisnost svoje dežele pred tremi leti in zahteval, da se pristopi v A-rabsko ligo. Medtem ko so to njegovo prošnjo proučevali, so čete maskatskega sultana pod poveljstvom britanskih oficir-
Nikozaje poročajo, da bodo J j p v m podoficirjev napadle poslali omanskemu sultanu | Nazvo, ki leži 160 km daleč
od Maskate. Iman Galib je tedaj pobegnil v Arabijo kralja Sauda, kjer je bil vse do pred nekaj tedni. Galib Ben Ali je bil izvoljen za omanskega verskega poglavarja leta 1913 in plemena so mu bila zvesta in le redkokdaj so bila pokorna sultanu iz Maskate.
Toda ko so prišli predstavniki petrolejskih družb, se je vse izpremenilo. «Iraq Petroleum Čompany» je dobila koncesijo leta 1954 v pokrajini Fajud, kjer je bil iman Galib Ben Ali močnejši od sultana. Toda petrolejska družba je o-borožila bataljon 400 beduinov in — uspela. Iman m njegov brat sta bila poražena in pobegnila v Saudsko Arabijo ter organizirala propagando v glasilu «Glas Arabcev« in v kairskem radiu, ki je pozival na upor proti sultanu. Družba je pod zaščito beduinskega bataljona začela z vrtanjem kljub stalnim napadom.
Ce bodo sedaj uporniki zmagali bo šla tudi koncesija za angleško družbo po vodi. Z vsemi načrti Velike Britanije za osvojitev petrolejskih pod-
na pomoč del polka ccame-ronians» z letali v Maskato.
Višji častniki so v Nairo-biju izjavili, da nimajo na razpolago prikladnih letal za prevoz čet ter da bi jih morali šele prejeti, najverjetneje s Cipra ali pa kar iz Velike Britanije.
Po vesteh, ki prihajajo v Beirut, kjer so sedeži velikih petrolejskih družb, ki poslujejo v Perzijskem zalivu ob obalah Omana, potrjujejo novice o uporu v Omanu in o borbah med sultanovo vojsko in med pripadniki plemen, ki so zvesta omanskemu imenu. Angleška vlada ščiti namreč sultana iz Maskate, ker je ozemlje Omana pod protektoratom Velike Britanije.
Po drugi strani pa zahteva kralj Saud obnovitev svoje oblasti nad oazo Buratni in noče priznati, zaščitnih pravic Velike Britanije nad sultanom iz Maskate in šejkom Abu Da-bi ter podpira bližnja plemena Omana proti sultanu. Od rešitve tega vprašanja suverenosti nad oazo Buraini in Omanom so odvisne petrolej-
(iiiimitHiiiiiiiiiiiimtmiiiMHiimiMiMiuMMfMiiiMiMiiiiiimiiiMnMintiinMitiiifimimtiHiimi
Oster ton «Popoia» o resoluciji CK PSI
levičarjev
KD ,noče v raznih organih SET
Istočasno s poveličevanjem evropskega tržišča se liberalci zaletavajo v Vanonijev načrt
(Od našega dopisnika)
RIM, 20. — Kot je biio pričakovati, danes ne manjica komentarjev in izjav o sklepu centralnega komiteja PSI o »kupnem evropskem tržišču. Po mnenju mnogih je glasovanje o tem vprašanju povzročilo preobrat notranjega položaja v centralnem komiteju. Toda taka razlaga ne bo čisto točna, saj niti glasovanje samo ne daje jasnega pregleda. Upoštevati je namreč treba, da jih je bilo tudi med tistimi, ki so glasovali za vzdržanje socialistične stranke pri glasovanju a SET v parlamentu, mnogo takih, ki so bili prepričani, da imajo prav tisti, ki so se zavzemali za glasovanje proti pogodbi o SET. Igra taktičnih zahtev se je uveljavila nad političnimi ocenami ter tako povzročila razdelitev, ki ji ni mogoče pripisovati nikakega predstavniškega značaja.
Demokristjanski «Popolo» pa komentira resolucijo znatno bolj ostro kot ostali listi, kar je dalo mnogim opazovalcem misliti, da se bo KD uprla, da bi vstopili v razne organe SET tako komunisti kot socialisti »Unita«	pa opozarja
PSI, da se s	svojim rav-
nanjem postavlja v izoliranost. Komunisti, pravi «Unita, niso izolirani od velikih delovnih množic,	medtem ko
koncentrični ogenj laskanja, odobravanja in	vzpodbujanja
PSI zares vodi	k izoliranosti
te stranke. Za dokaz pravilno-*ti nasprotovanja komunistov proti SET navaja «Unit&» govor liberalca Malagodija v poganski zbornici. Govoril je si-*« pred skoraj prazno zbornico, saj je bilo navzočih mogoče komaj kakih dvajset poslancev. Z velikim optimizmom je poveličeval uspehe politi «e liberalizacije izmenjav in evropske jeklarske in premogovne skupnosti ter izrazil prepričanje, da bosta takšne in še večje uspehe dosegla tudi SET in Evratom. Poudarjal je, da slonita obe pogodbi na bistveno liberalnih temeljih, ter rekel, da bi se na podobne temelje moralo nasloniti notranje gospodarstvo posameznih dežel, ki so pristopile k SET in Evratomu. Zaradi tega bi se moral tudi Vanonijev načrt primerno spremeniti.
Predsednik vlade Zoli le odpotoval v Florenco, medtem ko je za sredo sklicana seja ministrskega sveta. A. P.
Danes Curcia Malaparteja
RIM, 20. — Truplo Curzia Malaparteja so danes popoldne odpeljali w Rima v Prato, nje-
govo rojstno mesto. Na zadnji poti v Rimu so pokojnika spre mili njegovi svojci, minister Tambrom tn podtajnik Bison kot predstavnika vlade, rimstd kvestor, poslanca Secchia in Pajetta ter senator Scoccima--ro, številni pisatelji in drugi častilci Malaparteja. Med mnogimi venci je bil tudi venec združenja kitajskih pisateljev ter venec kulturnega atašeja kitajske republike v Bernu. V Pratu bo krsta s truplom Malaparteja na odru v dvorani občinskega sveta. Pogreb pa bo jutri ob 18. uri.
ročji na vzhodni obali Arabskega polotoka.
Oazo Buraimi je zasedel sau-ditski princ ki pa so ga zapodili vojaki kneževin «Oba!e piratov«. Oaza je križišče poti, ki vodijo v Fajud k vrtalnim strojem in v notranjost Omana, kjer se uporniki borijo. Ce upor ne bo zatrt, Angleži ne bodo mogli braniti oaze Buraimi.
Oman ’e neodvisna država z obalo doigo 1600 km. Poleg Saudske Arabije meji še s sedmimi »šejkati«. Prebivalcev šteje okrog 550.000. V rabi je povečini arabščina.
Politični opazovalci opozarjajo na besede, ki jih je izgovoril danes predsednik bri-tansk vlade Mac Millan v nekem govoru, v katerem je hvalil Edenovo imperialistično napadalno politiko na E-gipt; «Prepričan sem, da bo zgodovina dokazala, da so bile Edenove poteze in dejanja popolnoma opravične... Sicer pa še nismo prišli do konca zgodovine...)) V zvezi s temi besedami se poudarja, da britanska vlada vztrajno dela na tem, da bi na Srednjem vzhodu zopet pridobila stare pozicije, zlasti v Egiptu Zdi se, ča so se v Mac Millanu zbudila nova upanja spričo zadnje oficirske in ministrske zarote proti Naserju. Stari reakcionarji so začeli dvigati glave in so z zadovoljstvom poslušali predsednikove besede, ki pomenijo da «igra še ni končana)). Toda vse kaže, da se bo moral Mac Millan spričo najnovejšega upora v Omanu prepričati o nadaljnjem dokazu žilavosti arabskih narodov.
O razorožitvi je Mac Millan dejal, da je »pripravljen poiskati metodo za prekinitev in nato za prepoved poskusnih eksplozij in proizvodnje jedrskega materiala v vojne namene.« «Toda nikakor nisem pripravljen pustiti Veliko Britanijo brez obrambnih sredstev. Držati moramo torej trdno, dokler ne bo uresničen dejanski napredek, čeprav delen, \ smislu, ki smo ga mi predlagali«. Dejal je, še, da če oo atomsko orožje prepovedano, bo morala biti zmanjšana tudi klasična oborožitev.
Kje je letalo s 16 potniki?
VIDEM, 20. — Neko ameriško tramportno letalo, ki je letalo iz Casablance na letališče Istrana, je proglašeno od 14,43 včeraj za izgubljeno in sicer na področju med Benetkami in Padovo. Ko je letalo, ki je vozilo 16 potnikov letelo nad Benetkami, je zahte. valo dovoljene, da se z višine 11.000 čevljev spusti na višino 5.000 čevljev, ker je nameravalo pristati na letališču Istrana. Toda od tistega trenutka pilot ni dal več nikakega glasu in porodila se je slutnja o nesreči. Letališče Istrana je alarmiralo druga letališča in takoj se je začelo iskanje. Izvidniki italijanskega letalstva in NATO so se dvignili z letališč Linate in Istrana ter začeli iskati v radiju 300 km od Benetk po
morju, padovanski ravnini in Alpah. T-»di gorska reševalna služba je bila obveščena o izgubljenem letalu.
Danes dopoldne in ves dan so letalo iskali tudi po vsej Furlaniji. Letala iz Campofor-mida in Aviana so iskala po gorskem področju okrog dve uri, toda zaradi močnega deževja ni bilo mogoče kaj videti. Opozorjene so bile tudi finančne in obmejne straže,
Iz Šempetra pa je prišla vest, ki jo je potrdilo več prič, da je ob 15.08 neko letalo, ki mu ni bilo mogoče opaziti državne pripadnosti, letelo čez Podreko v občini Praprot in nato hitro izginilo
Nerešena vprašanja med FLRJ in Italijo
BEOGRAD, 20. — Na osnovi sporazuma med jugoslovansko in italijansko vlado se bodo v oktobru pričela v Rimu pogajanja za sklenitev konvencije o socialnem zavarovanju in sporazuma o dokončni rešitvi vseh vprašanj tega področja, ki so bila povzročena s teritorialnimi spremembami na osnovi mirovne pogodbe z Italijo.
Kardelj in Rankovic prispela na Finsko
HELSINKI, 20. — Podpredsednika zveznega * izvršnega sveta FLRJ Kardelj in Ran-kovič sta prispela danes na privaten obisk v Helsinki .z Leningrada. Po 24 urah bosta odpotovala na švedsko. Čeprav ima njun obisk privatni značaj, se poudarja, da bosta prav gotovo gosta predsednika finske vlade Sutoselainena, s katerim bosta razpravljala razna mednarodna vprašanja in med njimi predvsem najno-vejše moskovske spremembe.
Še o izključitvi Cankova in tovarišev
«Nocomment» v Beogradu Kje so vzroki spremembe?
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 20. — Odstranitev eprotipartijskih elementom) iz CK KP Sovjetske zveze, Romunije in Bolgarije je vzbudila veliko zanimanje. Političnim opazovalcem se nehote vsiljuje misel, da je vse to povezano, da je odstranitev Molotova, Kagano-viia, Malenkova in Sepilova sprožila izključitev Ko stanti-neska, Kišinjevskega, Terpe-ševa, Cankova in Panova. Težko je pobijati predpostavke za medsebojno vzročnost in iz nje izhajajoče mišljenje, da je za dogodke v Bukarešti in Sofiji prišel namig iz Moskve. Tisti, ki tako sklepajo imajo opravičilo za to v vrstnem redu dogodkov. Dejstvo je, da so sproti-partijski elementi» v Romuni-
iiiiiiiiiitiiiiiiiiitiliiiiiiniiiiiimiiiiilimiiiliiiiiiitiiiiiimiiiimiiiiMiiimiiiiiiiufiiniiliiiiiiilliiiimiiinliiiilliiiliiiiliiiiliiiiimiirililiiiililiitiHili
Po izglasovani zaupnici Bourgeg-Maunouryjii
Neenotnost	franto
pri glasovanju o zaupnici
Celo od 45 poslancev stranke, kateri pripada sam ministrski predsednik, jih je 1 (I glasovalo proti, dva sta se pa vzdržala - Nekateri socialistični poslanci so odstopili kot funkcionarji svoje poslanske skupine v znak protesta proti politiki stranke v alžirskem vprašanju
PARIZ, 20. — Na koncu sestanka posebnega odbora ministrov za Alžirijo je neki vladni predstavnik izjavil, da je odbor razpravljal o sledečih treh glavnih problemih:
1. Finančni pogoji sistemov razdelitve plina in elektrike v Alžiriji (kar uprav
lja država) in možnosti poprave cen.
2. Ukrepi za olajšanje industrializacije Alžirije.
3. Ukrepi za ustanovitev fonda za investicijo v Alžiriji,
Včerajšnje glasovanje o posebnih pooblastilih je potrdilo, da predstavlja alžirsko vprašanje slej ko prej jabolko razdora in krize v mnogih francoskih strankah. To velja zlasti za socialistično stranko (SFIO), ki pripada vladni večini. Včeraj je od vseh socialističnih poslancev (101) le 73 glasovalo za posebna pooblastila. Kriza pa je dosegla višek, ko so trije poslanci: Verdier, Titeux in Chalot podali ostavke na svoja mesta v socialistični poslanski skupini; prvi je bil predsednik, druga dva pa podpredsednika skupine. Odstopili so, ker ne soglašajo s politiko stranke v alžirskem vprašanju. Bivši minister Depreux pa ’ je izstopil iz izvršnega odbora stranke. Vladni politiki pa nasprotujejo še tile bolj poznani politiki: Moch, Sava-ry, D. Mayer in Lapie.
Nekaj podobnega se dogaja v ortodoksni radikalsociali-stični stranki, kateri pripada tudi predsednik vlade. Qd 45 poslancev te stranke jih je samo 26 glasovalo za vlado, proti jih je bilo 10 (med njimi Mendes Frarce), dva sta se vzdržala, sedem pa jih je bilo odsotnih.
Mogoče bo ta razcepljenost na levici privedla do novih grupacij, za katere se trudi-
ta Mendes France in Edgar Faure. Tako je 13 poslancev »republikanske levice« Edgarja Faura in 22 poslancev ((Demokratične in socialistične zveze odporniškega gibanja«, ki jo vodita Mitterand in Ple-ven, objavilo, da hočejo ustanoviti enotno skupino, ki bi bila za sedaj združena samo administrativno.
Končno je opazna razcepljenost tudi na desnici, tako med preostalimi poujadisti kot med poslanci kmetske stranke.
Delo parlamenta se bo zaključilo v petek, toda praktično je parlament že na počitnicah, saj je včeraj pri glasovanju o posebnih pooblastilih manjkalo 100 poslancev in med temi samo 20 opravičeno.
Hladna vojna traja, je izjavil Nehru
NOVI DELHI, 20. — Po dolgotrajnem obisku Evrope )e Nehru na nekem sestanku izjavil:
«Hladna vojna se nadaljuje, čeprav se nadaljujejo tudi razgovori o razorožitvi«.
O zadnjih spremembah v Moskvi je Nehru rekel, da »dokazujejo dinamizem sovjetskega ljudstva, ki misli iin dela načrte za bodočnost... Sovjetsko ljudstvo že 40 let živi zelo intenzivno in ne more vedno živeti v tem ritmu. ZSSR je plačala velik prispevek, da je mogla preživeti.«
Glede Kitajske je dejal, da je napačno misliti, »da je t.a
iiBii«aii,iiva»i>aiiiiiiiiiiiaiiii«fli«viiiiii,i)ivt,iiiiaKaiiifiiiiiii»i,ii,iiiiiiii,i,iiiiaiii,iiiii,iii,iti*iai«iiirnmiiiTi«i«itiiiiaii,n«ii»iiiiiiiiiiiiiaiiiiiiii«*a<iiiii*i«*»*i(«i»s(>*(B|(|»<k>llall,,,lllllll,l>,lll,l>llllll,,l,ffl
(Nadaljevanje z 2. strani)
silna «pomiritev» stalinista Geroeja z jugoslovanskimi voditelji, pač ne moremo reči, da bo Hruščevu uspelo pomiriti tiste, ki so si ostali v bistvu, kar so bili, z onimi, ki so že doslej dokazali, da je le s korenito odstranitvijo stailinizma (ki je tesno povezan z njihovimi dolgoletnimi nasilstvi) mogoče doseči tudi politično sodelovanje med socialističnimi državami. Mogoče bomo prihodnji teden zvedeli kaj več tudi o tem.
7 dni v svetu
Pretekli teden označujejo odmevi na dva govora. In med te odmeve je treba prišteti še tretji govor. Gre najprej za poročilo Togliattija ha zasedanju CK KPI, nato za Fanfanijevo poročilo na zasedanju glavnega odbora KD in končno za Nennijevo poročilo na zasedanju CK PSI. Medtem ko spada prvo poročilo tudi časovno že v prejšnji teden, je bil Fanfa-nijev govor ne le bližji temveč tudi toliko bolj zanimiv, ker so v njem mnogi videli znamenje dobre tiolje, da pride do kake možnosti za vsaj minimalen sporazum s socialisti. Zasedanje glavnega odbora KD je sicer pokazalo, da v tej stranki ne soglašajo vsi s Fanfanijem, ne glede na dejstvo, da je še vprašanje, kolik o je Fanfam bil odkritosrčen in kako si pravzaprav on predstavlja socialistično združitev, katen se je začel kazati naklonjen. Nekateri demokristjanski voditelji prav nič ne prikrivajo-da si ne žele nikake socialistične združitve, prednjem pa si ne žele kakega odprtja na levo, ker bi morah svoja mesta v vladi prepustiti dru gim; ni namreč verjetno, da bi hoteli socialisti — v zelo oddaljeni perspektivi skupne vlade z demokristjani — se-
isto vladno mizo z ki jih niso marali
deti za ljudmi, zraven.
Nekateri socialisti so Fan-fanijeve besede hitro komentirali, toda glavni, tako rekoč uradni komentar se je pa pričakoval od sekretarja stranke Nennija na zasedanju centralnega komiteja socialistične stranke. Nenni je govoril v sredo. In čeprav je v svojem govoru poleg nekaj sončnih poudaril tudi senčne strani Fanfanijevega poročila, je bil njegov govor vendar po mnogih članih centralnega komiteja tudi v tej točki močno kritiziran, češ Fanfaniju ni nič zaupati. Saj ta človek samo manevrira in skuša slepiti na levo in desno, da bi si pri volitvah nabral kar največ glasov, toliko pač, da bi jih zadostovalo za še en IS. april. Kar zadeva njegovo naklonjenost socialistični združitvi, pa se v tem skriva le želja, da bi si razširil področje, kjer bi KD ukazovala ne pa sodelovala; podobno kot je bilo v cen-tristični koaliciji.
Toda kljub delnemu neso-glašanju v ocenitvi Fanfanir jevega govora, se to v sklepni resoluciji v zvezi s to točko ni opazilo. Močno pa je prišlo do izraza nesoglasje v vprašanju, o katerem se je zdelo, da so ga socialisti med seboj že rešili, namreč vprašanje skupnega tržišča, Ze na kongresu v Benetkah so se socialisti načelno izrekli v korist skupnega evropskega tržišča, ne toliko kon kretno v korist predloženega zakona kot v korist evro p ske gospodarske integracije-Na zasedanju centralnega komiteja je imel o SET Rtccar-
do Lombardi poročilo, v katerem je pokazal na negativne strani pogodbe, o kateri je začel italijanski parlament razpravljati. Vendar pa je po njegovem mnenju tudi dovolj pozitivnih elementov, tako da lahko socialisti to pogodbo odobrijo.
Prav ta točka pa je bila v centralnem komiteju kamen spotike. Nekateri člani CK so se postavili na odklonilno stališče, češ da je treba v parlamentu glasovati proti o-dobritvi pogodbe o SET. Na-sprotstva so se tako zostrila, da se je razpravljanje o sklepni resoluciji še za skoraj cel dan zavleklo, pa še ni prišlo do enotnosti. Prav tisti del resolucije, ki govori o SET, dobil tudi 13 nasprotnih glasov, d as i je vodstvo stranke že prej Lombar-dijevo poročilo odobrilo Socialisti sicer ne bodo glasovali za SET temveč se bo-, do glasovanja vzdržali, kar pa je že voda na mlin pogodbe.
Tržaški senatorji
Med raznimi drugimi govori — v debati o proračunih posameznih ministrstev se vedno oglasijo k besedi tudi resorni ministri — pa bi veljalo omeniti govor zunanjega ministra Pelle; v tem govoru je le tudi iskrica upanja, da si bo mož upal povedati — če že ne storiti — kaj več kot njegov prednik, ki ni videl drugega kot NATO in Ameriko.
V senatni komisiji so pretekli teden govorili o Trstu. Ne sicer o tem, da bi že kaj kmalu dali nekoč obljubljene milijarde, pač pa o raz-
tegnitvi zakona o volitvah senatorjev na Tržaško ozemlje. Komisija je sprejela predlog, po katerem naj tržaški volivci izvolijo tri senatorje. Ta predlog pa mora odobriti še senat na plenarnem zasedanju.
Zarota v Egiptu in drugi dogodki
Čeprav je Eisenhoiver trdil, da na Srednjem vzhodu ni več take napetosti kot je bila, nam .kaže odkritje zarote proti Naserju, da agenti angleškega in francoskega imperializma ne mirujejo. Toda Naser si je ze toliko utrdil oblast, da mu Farukovi ko-rumpirani generali in politiki ne morejo več škodovati.
Tudi na mejah Izraela ne vlada idila. Iz izraelskega zunanjega ministrstva so celo zagrozili Saudovi Arabiji, da ne sme na otoku v Akab-skem zalivu postaviti niti e-nega topa. Ben Gurion obtožuje Egipt in Sirijo in z njima Sovjetsko zvezo in CSR in se hkrati hvali s svojim zadnjim napadom, namesto da bi se ga sramoval.
V Alžiru se vojna nadaljuje in alžirske borce za svobodo in neodvisnost čakajo še hujši dnevi, kajti francoska skupščina je dobila več kot preveč glasov za svoj zakon za zatiranje terorizma, ki bo odslej veljal tudi za Alžirce v Franciji.
Končno naj omenimo še prvo izstrelitev atomske rakete, ki nima nič manjše sile od bomb, ki so jih vrgli na Hirošimo in Nagasaki. Gre za prvo ameriško atomsko raketo. Izjavljajo, da jih i-majo že precejšnjo zalogo. Tudi ta najnovejši poskus eksplozije ne prispeva k dosegi sporazuma za razorožitev, saj je že osmi, ki so ga v zadnjih mesecih napravili v Nevadski puščavi, kjer komisija za atomsko oborožitev prav nič ne čuje. kaj se raz-govarjajo v London u.
dežela komunistična. Ce so Kitajci čitali Marksa, so ga či-tali na svoj način. Kitajska ni posnemala Sovjetske zveze, čeprav je bila pod njenim določenim vplivom«, je rekel Nehru. Glede Srednjega vzhoda pa je dejal, da je položaj še vedno težaven.
Longo in Duclos na obisku v Moskvi
PARIZ, 20. — Voditelj KP Francije Jacques Duclos je danes odpotoval z letalom v Moskvo preko Prage. Na vprašanje novinarjev, ni hotel povedati za vzrok potovanja.
Po drugih vesteh je prispel v Moskvo tudi voditelj italijanske KPI Luigi Longo.
Spričo vesti, da je v ZSSR na oddihu tudi Vladislav Go-mulka, je bilo danes v Varšavi uradno objavljeno poročilo v katerem se vest zanika zlasti pa, da bi bil imel Go-mulka razgovor s Hruščevom.
Medtem pa se potrjuje vest, da je Vorošilov sprejel vabilo za obisk Jugoslavije, pri čemer se dodaja, da se še ne ve, ali ga bo spremljal Hrušcev. Vendar pa vest ni uradno potrjena.
 «»-------
Zmanjševanje pomena sestanka Žukov-WiIson
WASHINGTON, 20. — Cim bolj se oddaljuje dan, ko je Eisenhower izjavil, da bi bil sestanek med Zulkovom in Wilsonom koristen, se vedno bolj pogostoma javljajo vesti, ki imajo očiten namen pomembnost takšnega sestanka zmanjšati. Danes na pr. »se je zvedelo iz navadno dobro obveščenih krogov Bele hiše, da je v krogih predsednika ZDA vzbudilo veliko presenečenje tolmačenje predsednikove izjave«. Ti krogi zatrjujejo, da je Eisenhoiver le napravil mali komentar v odgovor na vprašanje, ki mu je bilo na tiskovni konferenci postavljeno. Ta komentar je nato vzbudil v kongresu kritike in pozitivne reakcije.
TUNIS, 20 — Princ Šalah Eddin, sin tuniškega beja, je bil aretiran, ker je hotel včeraj zvečer povoziti nekega policijskega nadzornika, ki je dodeljen straži bejeve palače.
Uspeh Salkovcga cepiva v New Torku
NEW YORK, 20. — V vsem New Yorku, ki ima blizu 8 milijonov prebivalcev, so letos zabeležili samo 8 primerov po liomielitisa. To je sporočil občinski odbornik za higieno Neiv Yorku ter pozval vse meščane pod 40 leti, naj se cepijo. Doslej se je cepilo s Sa kovim cepivom 2 milijona prebivalcev New Yorka. V prejšnji letih je zbolelo povprečno 710 'judi na leto za poliomie Iitisom.
Lepa Peruanka
«Miss Universo»
LONG BEACH, 20. — Na slov «Miss Universo« si je le-tos osvojila Miss Peru Gladys Zender. Visoka je 170 cm, tehta 54 kg, njene mere okrog prsi, pasu in bokov pa znašajo 91, 58 i.n 91 cm. Študira klasični ples in se ukvarja plavanjem, tenisom in vodnim smučanjem Za svojo zmago bo prejela 5.000 dolarjev ter plačano potovanje po ZDA. Nato prejme še nadaljnih 5.000 dolarjev za potovanje okrog sveta, avtomobil, biserno ogrli co in zlat pokal.
ji in Bolgariji izključeni po izključitvi Molotova, Kakano-viča, Malenkova in Sepilova in da si je težko zamisliti, da so v komunističnih partijah vzhodne Evrope mogoče spremembe brez vednosti in odobritve iz Moskve. Sklepanje na osnovi teh dejstev o-pravičuje prednje predpostavke.
O dogodkih v Moskvi in v nekaterih vzhodnoevropskih državah so se pojavili razni komentarji. Odstranitev konservativnih elementov iz CK KP Sovjetske zveze in sovjetske vlade zlasti tistih, ki so v negativnem smislu vplivali na njeno zunanjo politiko v odnosih Sovjetske zveze z državami izven socialističnega bloka, skoraj vsi soglašajo, da bo ta odstranitev vplivala na rešitev skoraj vseh nerešenih mednarodnih vprašanj in prispevala k zbliža-nju in ustvarjanju ozračja medsebojnega zaupanja. Poleg tega bo njihova odstranitev pozitivno vplivala tudi na odnose med SZ in socialističnimi državami.
Spremembe v CK ostalih vzhodnoevropskih držav, zlasti v CK Bolgarije, so povod za številne komentarje, med katerimi prevladuje mišljenje, da so iz CK odstranjeni etitoistični« elementi, ki so se zavzemali za izboljšanje odnosov z Jugoslavijo in da so z njihovo odstranitvijo po nov. no utrjene pozicije estalini-sta» Cervenkova. Odstranitev elementov, ki so se zavzemali za boljše odnose z Jugoslavijo ne bi bilo v skladu z napori Sovjetske zveze zlasti Niki te Hrušceva za zboljšanje odnosov z vsemi državami socialističnega bloka z Jugoslavijo. Mar to ne potrjuje tudi sestanek, ki ga jo organiziral Nikita Hrušcev predsinoč rijim v Moskvi med Enverom Hodžo, Z ivkovom, Rankovičem m Kardeljem? Odstranitev vpliva elementov, ki so za zboljšanje odnosov z Jugoslavijo bi torej bila v nasprotju z uradno politiko Moskve.
Težko je brez podrobnega spoznavanja stanja v vodilnih krogih vzhodnoevropskih komunističnih partij govoriti o pravih vzrokih sprememb. Uradni krogi v Beogradu so v zvezi s tem popolnoma zaprti. Zato so vsi dosedanji komentarji, ki so se sklicevali na mnenja v Beogradu, dejansko osebna mnenja inozemskih dopisnikov. Objektivno gledano na dogodke, upor števajoč politiko sovjetske vlade in njene napore za utrditev socialističnega tabora, kaže, da so najbliže resnici tisti, ki sodijo da so iodstra-njeni iz CK KP Bolgarije tisti elementi, ki so se zavzemali za večjo samostojnost partije in za manjšo odvisnost od CK KP Sovjetske zveze.
B. B.
AUTOVIE CARSICHE
PROGA
TRST
- BAZOVICA - PADRICE - GROPADA . TREBČE
Odhodi s postaje Trg Liberta in Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, U, 12., 18.10,
14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22.40.
OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10., 11.. 12.30, 18.10, 11.50,
14.30, 15., 15.30, 16.. 16.30. 17., 17.30, 18., 18.30, 19.. 19.48,
20.30, 22.30, 24.
PROGA TRST - BLOK FRNETICI
Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.55.
OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30, 13.10, 1350,
14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17„ 17.30. 18. 18.30,	19,	19.45,
20.30, 22.30.
Odhod s Frnetičev OB DELAVNKIH: ob 8.20, 10.50, 14.05, 15.40, 18.55.
OB PRAZNIKIH: ob 8 , 9.10, 10.50, 11.40, 13.20, 14, 1A20,
15.15, 15.30, 15.50, 16.20, 16.50, 17.35, 18. 18.50. 19.20, 19;50, 20.20, 20.50, 21.45, 23.10.
PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.45, 13.10, 17.30.
OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30.
Odhod s Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 13.50, 18.05.
OB PRAZNIKIH; ob 12.05, 18.05.
PROGA TRST - KOZINA - HERPELJE
Odhod s Trga	Liberta ob	7.30 in 13.10, Iz	Herpelj	ob
9. uri in 14.30.	— Vožnje	vsako	soboto.
PROGA TRST * DOMJO - BOLJUNEC - DOLINA -PREBENEG Odhod s Trga Stare mitnice OB	DELAVNIKIH:	ob	6.35, 7.25,	10.20, * 12.05. 13.05, •
16.35, 17.05,* 18.05, 18.35, 19.20 20.45, 22.35.
OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35, 12.35*. 14.35, 16.05. 17.05
18.15, 19.35, 20.40, 22.05
N. B. * Samo	ti avtobusi	vozijo	do Prebenega.	drugi
se ustavijo v	Dolini.
PROGA TRST • DOMJO • RICMANJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 7.35, 10.35, 12.20, 13.35, 18.05, 19.20, OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14.05 16.20, 19.35, 22.50. PROGA TRST -	ADAMIČ -	MACKOVLJE
Odhodi s postaje	na	Trgu Stare	mitnice
OB	DELAVNIKIH:	ob	U., 13.30.
OB PRAZNIKIH: ob 13., 22.30.
PROGA TRST - OSP - MACKOVLJE Odhodi s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 18.15.
OB PRAZNIKIH: ob 18.30.
PROGA TRST - PODLONJER LONJER Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.20, 6.40*«, 7., 7.22**, 7.40, 8.07** 8.25, 8.52, 9.02, 9.30**, 9.40, 1015,	10.30*,	11	02,	11.20**
11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 13„ 13.20**, 13.40. 14.15*, 14.45* 15.16* 15.45*, 16., 16.20, 16.40. 17., 17.20. 17.40**, 18., 18.30**,	18.50,	19.20**	19.40. 20.05** 20.30 20.52. 21.10.
21.40, 22.15*, 22.45*. 23.20.
OB PRAZNIKIH: ob 8, B.31, 9.01, 9.31, 10.01, 10.31.
11.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 15 minut.
* Odhodi s Trga S.	Francesco
** Ti avtobusi vozijo	do Lonjerja. ostali	se	ustavlja-
jo v Podlonjerju
Opravljamo prevoze	blaga za tretje	z	lahkimi in
težkimi kamioni ter	avtocisternami	tudi	v ino-
zemstvo- Za informacije kličite telefonski številki 36-794 in 55-378-
TRST Ul. Moreri 7 Telefon št. 28 373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse
kraje, tudi v inozemstvo
V
s
E
za hišo:
BRISAČE . RJUHE BLAZINE
SKOTSKA VOLNA SUKANEC IGLE t.t.d.
V
s
E
za šport-ribiča, morsko ribarjenje i
AVTOMA. SKl APARATI PODVODNE PUŠKE RIBARSKE PALICE MUHARICE UMETNE VABE TRNKI i.t.d.
Na drobno tn debelo po konkurenčnih cenah Lastnik: G. DELI A SCHIAVA — TRST, Ul. Geppa 2 — Tel. 23-489
v trgovinah organizacije
VITTADELLO
se je pričela v soboto 20. julija najbolj zanimiva
tradicionalna prodaja
TRST DAKTE
  (vogal Ul. Genova)
Vse kontekcije po neverjetno nizkih cenah
HUUA.I FBIJIKHOV
OBLEKE bombažne makd lir » fresko volna »
4.800 in 9.900 »
6.900
12.700
	»	iz česanega blaga	»	7.900	»	9.800	
OBLEKA	» HLAČE	iz fin. čes. blaga «Jolly»	» >	18.900 890	»	1.200	NHION
AIPAGAIEX	»	popeline mak*	>	2.500	»	3.100	RHODIATOCE
Magnont	>	nezmečkljive	»	1.900	>	2.300	SCALA D ORO
Bollvar	»	fresko volna	»	3.500	»	4.800	lir
lir	JOPIČI	volna	»	2.900	»	4.900	
13.400	» DEŽNI	kamela šport PLAŠČI tnakč	> »	6.900 6 500	»	9.800	6.900
»	»	zelo fini » 18.500
PLAŠČI iz čiste volne »	4.500
Izkoristite priliko I
Ugoden trenutek/