Spomin žrtvam za svobodo
Pretekli ponedeljek je poteklo 17 let, ko so počili streli, a katerimi je avstrijska soldateska v Radgoni ugonobila življenje dveh mladih idealnih junakov, jugoslovenskih nacionalistov: 26-letnega Andreja Melihna in 24-letnega Rudolfa Ukoviča. šla sta v smrt z vzklikom: »Naj živi Jugoslavija!« Njima je sledilo še šest žrtev: 29-letni švab Anton, 37-letnl Frai Marko, 25-letni Hvala Peter, 27-letni Velan Liberat, 29-letni Rihard Freb in 30-letni Janez Moniako. Bili so na istem morišču kakor prva dva ustreljeni dva dni pozneje, 29. maja 1918., takisto ob 14. uri. šli so v smrt, kakor njihovi tovariši v Judenburgu, Murauu, Kotoru, Pulju in Kodroipu. Radgonski uporniki, vojaki tržaškega pešpolka št. 97, so razen razpadanja svojih domov, žalosti in bede svojcev, izgnancev, poleg neizmernega trpljenja, ki ga je moralo prenašati naše ljudstvo ob germanskem nasilju, videti teči slovansko kri V brezvestnem vsiljenem boju zoper brata. Glasovi, ki so jih bili dvignili jugoslovenski in češki poslanci v avstrijskem parlamentu za pravico svojih narodov, so silno odmevali tudi med vojaštvom. Ko je po majski deklaraciji začelo leto 1918. V avstrijski armadi vidno pokati, so se na mnogih krajih, kjer so služili naši fantje, pojavili upori proti avstrijskemu nasilju. In tak je bil tudi majski upor v Radgoni, še preden se je prav razmahnil, so morali kolovodje v ječo, — izdal jih je narednik Zadkovič, ki je služboval v Radgoni kot vojni žandar in vojaški detektiv. Postreljene žrtve so bile pokopane na pokopališču v Radgoni, kjer so ležale do 7. maja 1935. Ker je pretila nevarnost, da bi bili njihovi grobovi prekopani zaradi potekle dobe, so bili zemski ostanki na pobudo občine Gornje Radgone izkopani in prepeljani na pokopalšiče Sv. Petra pri Gornji Radgoni. Rakve z zemskimi ostanki so shranjene začasno v mrtvašnici, odkoder bodo prenešene v četrtek, na praznik Vnebohoda pred farno cerkev. Odtod se bo razvil svečan pogreb na pokopališče, kjer bodo položene rakve z zemskimi ostanki v skupen grob. Spored pogrebne svečanosti bo prenašal tudi radio, da bo lahko vsa naša jvanost v duhu prisotna pokopu mož in fantov, ki bodo po 17 letih našli počitek v svobodni domovini. Na sliki vidimo: Morišče ob Ko-doličevi vojašnici. Na desni strani slike je videti ulico, ki vodi na Glavni trg, po kateri so bili privedeni na morišče obsojenci. Ob ulici se razprostira Kodoličeva vojašnica, poleg vojašnice skladišča. Ob zidu pod prvim oknom, zaznamovanim s križcem, je bila lesena stena, morišče. V ozadju je videti nekdanjo kapucinsko cerkev, ki je bila za časa Jožefa II., ko so bili kapucini izgnani, opuščena in je zdaj v njej mestni kino. — Slika pod njo: Odkritje spominske plošče žrtvam avstrijske tiranije, ki so padle med vojno za našo svobodo na Suhem bajerju na Dolenjski cesti v Ljubljani.
PRAZNIK SOKOLSKE MLADINE NA TABORU
"SAZHA
Naša soko ska mladina je obhajala prejšnjo nedeljo lepo slavje slovanskega sokolskega bratstva v sokolskem domu na Taboru v Ljubljani s katerega priobčujemo dve sliki: prapor, ki ga je izročila deca Sokola Kraljevi Vlnohradl decl Sokola I. na Ta-noru m pohod sokolske mladine z novim praporom pred dostojanstveniki z zastopnikom Nj. Vel. kralja generalom Jovano-vicem. — Bratska češka deca po presrčnem slovesu na glavnem kolodvoru, kamor so prihiteli sokolskl voditelji, je z brzovlakotn odpotovala na Bled, zvečer pa je preko Jesenic krenila nazaj v domovino.
NAŠI ODLIčNIKI pri maši-zadušnici za maršalom Pilsudskim v beograjski katoliški cerkvi. V prvih sedežih levo gg. predsednik vlade Jevtič, vojni minister general Peter Živkovič, zastopnik Nj. Vel. kralja general Colak-Antič, za njim poljski poslanik g.
Schwarzburg-GUnther, člani vlade, diplomati in delegati.
BRANKO MEJOVŠEK, predsednik slovenskega trgovskega društva v Mariboru, ki je praznovalo te dni 30-letnico delovanja.
ALBERT DOMINKO, šolski upravitelj v pokoju, ki je te dni praznoval 70-letnico, je iz vrste onih preizkušenih narodnih borcev, ki so jugoslovensko usmerjeni že v letih pred vojno dvigali pogum in tvegali vse za zmago ideje. Rodil se je v Kobaridu kot sin nadučitelja, poznejšega nadzornika. 1890 je bil nameščen na novo šolo v Cezsoči, kjer je služboval do pričetka vojne z Italijo, polnih 25 let. Ali kaj vse pohvale odličnemu vzgojitelju, ko so ga oblastniki imeli že dolgo na piki zaradi jugoslovenske orientacije. Takoj ob pričetku svetovne vojne je romal v senci bajonetov kot vele-izdajalec na Ljubljanski grad, kjer je s Cankarjem ln celo vrsto drugih mož okušal grobost avstrijske justice. Zaslužnemu narodnjaku še mnogo let!
DRŽAVNIKI MALE ANTANTE NA SESTANKU V BUKAREŠTI. Min. predsednik
Jevtič se razgovarja s Titulescom in Radžijem Arasom.
JOSKO JAMNIK, 25 let arhivar in upravnik pev-
Lskega društva »Ljubljanski Zvon«, še mnogo let!
VRVEŽ NA LJUBLJANSKEM VELESEJMU je od leta do leta večji.
doma in na tujem
70-LETNICA ZASLUŽNEGA MOŽA. Preteklo soboto je praznoval g. Franc Possek, graščak na Podgledu pri Ločah sedemdesetletnico rojstva. Po očetovi smrti je prevzel veleposeStvo na Podgledu. Ob prevzemu posestva se je g. Possek z vso resnostjo posvetil gospodarstvu in postal vzoren gospodar, na katerega se je začelo obračati tudi kmečko ljudstvo, kadar je potrebovalo nasvete. Njegovi vzorni hlevi, gozdovi, sadovnjaki in vinogradi so znani daleč naokrog. Zgradil si je tudi opekarno, ki jo prav tako vodi sam. Kot vzornega gospodarja in poštenega moža ga je bila pred leti občina Loče izvolila za župana, županoval je dolgo vrsto let do prevrata. Leta 1932. so mu spet ponudili predsedstvo občine, ki pa ga je odklonil, a je ostal kot odbornik uvaževan svetovalec v občinskih zadevah. Da imamo konjiško sresko načelstvo, je njegova zasluga. Prav tako lokalna železnica Poljčane-Konjice, Okrajna hranilnica in posojilnica, ki ji je načeloval vrsto let, in Hranilnica in posojilnica v Ločah, ki jo vodi še danes sam. Bil je tudi dolgo let načelnik okrajnega zastopa, kjer si je pridobil kot odličen gospodar velikih zaslug. Vse to veliko delo pa je jubilant opravljal brez osebnih koristi. K 70-let-nemu jubileju mu iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let pri delu za blagor konjiškega sreza!
NAJNOVEJŠI PORTRET ANGLEŠKEGA KRALJA napravljen ob 25. obletnici vladanja Jurija V.
t IVAN RAVNIKAR. Pogreb celjskega podžupana, uglednega veletrgovca g. Ivana Ravnikarja je v najdostojnejši meri pokazal, kako zelo priljubljen je bil blagi pokojnik. Pred mrtvašnico na mestnem pokopališču se je zbrala tisočglava množica, zastopana so bila številna društva, uradi, mestna in okoliška občina, korporacije, društva, mestna podjetja, cinkarna, trgovska šola z učiteljskim zborom, prišli so stanovski tovariši tudi iz daljnih krajev. V slovo pokojniku je nato izpregovoril mestni župan dr. Goričan, ki je poveličeval osebne vrline pokojnika, njegovo uspešno javno delo, zasluge za občinsko gospodarstvo, vso njegovo iniciativnost in podjetnost. Naj počiva v miru!
POGLED NA RADGONO, kjer so padli zaradi svoje jugoslovenske n vrsti naši vojaki, o čemur prinašamo še eno sliko na prvi strani.
KRASNI RAZSTAVNI PAVILJONI so na letošnjem ljubljanskem velesejmu povsem zasedeni.

^eden&fca kronika
DENARJA NI MOGEL ZAPRAVITI. NepalskI maharadža zapušča po štirinajstdnevnem bivanju francosko rivijero, razočaran ne morda zaradi ljudi ali narave, ki bi mu ne nudila dovolj užitka, temveč zato, ker ni mogel zapraviti dovolj denarja. Sklenil je bil namreč zapraviti vse svoje tekoče dohodke, in sicer 200.000 frankov (pol milijona Din) dnevno. Zakopan v denar se je maharadža strašno dolgočasil, dočim so se drugi leto-viščarji za težko prihranjene denarce zabavali. Končno je maharadža sklenil pomagati si s ha-zardiranjem (slepo igro). Sedel je za igralno mizo in stavil ogromne zneske z najboljšim namenom, da bi se vsaj tu iznebil denarja. Pa je zopet imel smolo. Večer v igralnici se je končal s tem, da je maharadža priigral 500.000 frankov. To ga je tako razjezilo, da je sklenil odpotovati v Anglijo ln morda bo imel tam več sreče z denarja.
J
BRATSKA PESEM. Prisrčen sprejem bolgarskih pevcev od Katedrale prt Sv. Trojici na ljubljanski postaji.
ROPARJA OMERZO IŠČEJO. Zasledovanje znanega roparja Omerze Franca iz Blance pri Brežicah, ki se skriva na teritoriju srezov Laško, Šmarje pri Jelšah, Celje in Brežice, je zelo otež-kočeno zaradi hribovitega in gozdnatega ozemlja. Ker se oblastem še ni posrečilo izslediti ga in ker je pri tem izgubil orožnik Koščak Ivan življenje, se polašča prebivalstva v teh krajih vedno večje razburjenje. Da bi tolovaja čim prej izsledili, opozarjamo naše ljudi, naj zločinca ne ščitijo in ne skrivajo ter naj vse, kar bi moglo uplivatl na izsleditev Omerze, nemudoma sporočijo najbližnjim varnostnim organom. Mož je srednje velike postave, podolgovatega obraza, nizkega čela, kostanjevih las, sivih oči, zdravih zob ter je obče nevaren tat.
PO NESREČI NAJVEČJEGA SOVJETSKEGA LETALA. Letalo »Maksim Gorici« je bilo zgrajeno spomladi 1934 po načrtih znanega ruskega graditelja letal Tupaleva. Imelo je 8 strojev, ki so razvijali skupno 7000 k. s. Z razpetimi krili je merilo v širino 64 m, kolesa so Imela v premeru 2 m. Največja brzina aeroplana je bila 240 km na uro, njegov akcijski radij pa je znašal 1000 km. Na letalu je bila majhna tiskarna, fotomehanični laboratorij ln radio aparat za oddajanje in sprejemanje. Letalo je Imelo v glavnem agitacijskl pomen.
PEPEL ŽRTEV »MAKSIMA GORKEGA«. Prejšnji ponedeljek so v Moskvi položili k večnemu počitku pepel žrtev letalske nesreče veleletala »Maksim Gorki«. Pred pogrebom so bile žare izpostavljene v Maskvi.