EMIL CESAR 
PARTIZANSKE TEHNIKE NA GORENJSKEM V LEIU 1943 
V zvezi s spremembami v pokrajinskem vodstvu na Gorenjskem, ki so 
nastale s smrtjo Jožeta Gregorčiča-Gorenjca in Lojzeta Kcbeta-Štefana, se 
je spremenilo in močno razširilo tudi delo gorenjskih partizanskih tehnik. 
Novo politično vodstvo se je oblikovalo v Poljanski dolini, kamor je prišel 
v novembru 194'2 tudi Boris Kidrič. Sekretar novega pokrajinskega komiteja 
je postal Maks Krmelj-Matija. vodstvo pa je bilo zaradi splošnega položaja 
na frontah ter spričo političnega položaja ua Gorenjskem, ki ga označujeta 
vse vnetcjša pripadnost ljudstva k Osvobodilni fronti in izrazit odpor proti 
nameravani nemški mobilizaciji, pred pomembnimi nalogami. Gorenjske 
partizanske čete so morale preiti v izrazito ofenzivnost, razviti čim večjo 
agitacijo proti mobilizaciji v nemško vojsko, hkrati pa začeti z delom za 
takojšnje vstopanje v partizansko vojsko. Razviti so morali kar največjo 
agitacijo za Osvobodilno fronto, preiti na bolj množično obveščanje o polo 
žaju na frontah in zajeti v Osvobodilni fronti vse. kar čuti slovensko. Yse 
to lahko razberemo iz pisma CK KPS Pokrajinskemu komiteju KPS za 
Gorenjsko, hkrati pa najdemo v njem tudi vzrok za poznejši načrtnejši 
razvoj narodnoosvobodilnega tiska.^ Med drugim so med Kidričevim ol)-
iskom govorili tudi o propagandi, za katero je odgovarjal v pokrajinskem 
komiteju Jaka Savli, ki se je pri svojem delu oprl na pravkar zaživeli po 
skus v Poljanski četi. Na Šavlijev predlog je prešla tehnika iz enote ne 
posredno k pokrajinskemu komiteju.' Sodimo lahko, da je bila ta pomembna 
reorganizacija izvedena že v decembru 1942. hkrati pa lahko trdimo, da sodi 
prav tako med prve ukrepe tudi prehod tehnike Meta< v sestav pokrajin 
skega političnega vodstva. Smernice za nadaljnje delo, ki jih je nakazalo 
omenjeno pismo CK KPS z dne 1. decembra 1942. pa so zahtevale tudi za 
tehnike večje organizacijske spremembe. Tako je postavilo vodstvo pokra 
jinskega komiteja za pokrajinskega tehnika Adolfa Ariglerja-Bodina in 
medtem ko je prevzel vodstvo Tehnike pokrajinskega komiteja Edo Bregar-
Don, je odšel Niko Kavčič-Gorazd v kraiijsko okrožje, kjer je vzpostavil 
kranjsko okrožno tehniko. Miloš Zilierl-Prešeren pa novo rajonsko tehniko 
v .Škofji I^ki. 
Da bi utrdil delo ciklostilnih tehnik, se je napotil Adolf Arigler-Bodin 
po tej reorganizaciji na željo pokrajinskega komiteja najprej v kranjsko 
okrožje. Pot ga je vodila najprej v taborišče Jožeta Kavčiča-Jernača. rajon 
skega sekretarja Osvobodilne fronte za Škofjo Loko, ki je bilo za vasjo 
Gabrovo in so ga imenovali tudi Bukovje. Od tu bi moral odpotovati po 
izredni zvezi v kranjsko okrožje, ki je imelo svoj sedež v Kokri. Vendar 
na takojšnje nadalje\anje poti ni mogel misliti. V taborišču je čakal doljrih 
deset dni. Ker j)a ni ])ila vzpostavljena zveza tudi v tem času, sta se do 
  
govorila z Nikom Kavčičem-Gorazdom, da bosta skušala, preoblečena v 
civilno obleko, priti peš ali s kolesoma skozi Kranj in potem naprej v Kokro. 
Dne 10. maja sta se z nekaterimi terenskimi delavci preoblečena najKitila 
v dolino ler se nastanila, z namenom, da počakata zvezo za nadaljnjo pot, 
na nekem podu v Dorfarjih. Dne 14. maja bi ju Nemci skoraj odkrili, zaradi 
česar sta se še istega dne z\ečer premaknila na sosednji skedenj v varnejše 
skrivališče terenskih delavcev. Ker pa so 16. maja izvedeli, da pripravljajo 
Nemci večjo ofenzivno akcijo, s čimer bi bila njuna pot za daljši čas izklju 
čena, jima je uspelo še v zadnjem hipu umakniti se iz Dorfarjcv v gozdiček 
v neposredni bližini glavne ceste Kranj —Ljubljana. Premik je bil toliko 
bolj umesten, ker so Nemci tri do štiri dni držali /asede ali obroč od Škofje 
Loke do Radovljice. Tu sta preživljala čas od 16. do 27. maja, 28. maja pa 
sta se preselila v Žabnico h kmetu Rogercu, ki ju je že ves čas njunega 
bivanja v gozdičku oskrboval s hrano. Že naslednjega dne je odšel Adolf 
Arigler-Bodin z namenom, da se udeleži konference okrožnega komiteja 
Kranj, ki bi morala biti 29. maja. na Jelovico. Ker pa so medlem prvotni 
datum spremenili, se je zadrževal 3. junija v taborišču Ivana Bcrtonclja-
Johana, že naslednjega dne pa mu je uspelo po mostu pri Globokem priti 
čez Savo in 8. junija dobiti zvezo z eno izmed čet Kokrškega bataljona, ki 
mu je poskrbela najhitrejšo zvezo s Kokro. Tako je vzpostavil 15. junija 
zvezo z Nikom Kavčičem, ki je odšel v Kokro pred njim. 17. junija pa je 
prispel v tisoč metrov visoko ležeče taborišče okrožnega sekretarja Crni^ca 
tik pod Kočno. imenovano tudi Karavla 5,^ ki je bila hkrati tudi majhna 
ciklostihia tehnika. Zaradi tega sta bila v njej mimo Črnivca še inž. Beno 
Anderwald-Benko. ki je tehniko vodil, in partizanka Nuška. Tu je začel 
Adolf Arigler-Bodin takoj po svojem prihodu z razmnoževanjem, v delo 
s ciklostilom pa je vpeljal tudi Nuško. 
Ker so podatki o delu te tehnike neznatni — ohranili so se le v dnevniku 
Adolfa Ariglerja-Bodina — so tudi ti, čeprav skromni, kaj dragoceni. Tako 
izvemo, da je 17. junija razmnožil štiri strani Slovenskega poročevalca v 
300 izvodih. 19. junija risal matrice za Našo ženo, naslednjega dne razmnožil 
dve strani dolg letak Smrt fašizmu — svobodo narodu! v 660 izvodih, hkrati 
pa je tega dne izdelal tudi neko napravo za pritrjevanje matric. Dne 21. ju 
nija je razmnožil v 420 izvodih dve strani Naše žene, odšel pa tudi po papir 
za potrebe tehnike. Dne 22. junija je razmnožil še nadaljnje štiri strani 
Naše žene, prav tako v 420 izvodih, naslednjega dne pa je razmnoženo gra 
divo uredil in odšel v pravkar nastajajočo Kavčičevo tehniko pod Storžičem. 
Ker nam je delo tehnike v Karavli 5 vendarle nekoliko znano in poznamo 
še nekaj drugih okoliščin ter dejstev, po katerih bi ga mogli ocenjevati, 
moremo z gotovostjo trditi, da je ta tehnika prav v času Ariglerjevega 
bivanja v njej dosegla višek svojega razmnoževanja. Tako je moral Adolf 
Arigler-Bodin uvajati v delo nove ljudi, hkrati pa učiti tudi starejše teh 
nike, po čemer bi sodili, da je tehnika doslej delala, vendar ne redno, in 
še to največ letake. Storilnost močno maje tudi dejstvo, da se je prav tedaj 
pripravljala nova tehnika, ki jo poznamo kot Tehniko okrožnega komiteja 
Kranj 1. katero jo z vso vestnostjo pripravljal Niko Kavčič-Gorazd. In 
končno govori za maksimalno delo tehnike v Karavli 5 v tem času pozna 
vanje Ariglerjevega dela, njegove izredne predanosti delu in ideji. 
Ariglerjevi dnevniški zapiski nudijo tudi za Okrožno tehniko Kranj J 
nekaj dragocenih podatkov, po katerih moremo med drugim, kakor že prej 
12 
za vrsto tehnik, ugotoviti datiun njenega nastanka. Tako izvemo, da je Ari-
gler 23. junija odšel iz Karavle 5 in naslednjega dne, v četrtek 24. junija, 
pomagal graditi na novo nastajajočo tehniko nad Polšno v strminah Kara 
vank. Po njegovem dnevniku so delali novo tehniko še 28. junija. Pred 
1. julijem je bila tehnika v glavnem gotova, saj so se tega dne lotili opre 
mljanja njene notranjosti. Po nuji, ki je narekovala gradnjo te tehnike in 
pozneje še ene, bi sklepali, da je ostalo delo Tehnike OK Kranj 1 na isti 
višini in da se ni razlikovalo od dela v ostalih tedanjih ciklostilnih tehnikah 
na Gorenjskem. Končno govori za to tudi dejstvo, da se je iz odljudenih 
gorskih predelov čimbolj približala samemu terenu. 
Prvi tisk v tej tehniki je bila 3. julija razmnožena in štiri strani ob 
segajoča Naša žena v 500 izvodih. Dne 6. julija je Adolf Arigler-Bodin raz 
množil dvostranski letak Koroškim Slovencem v 170 izvodih. 9. julija osem 
strani vSlovenskega poročevalca v 400 izvodih ter 50 izvodov vprašalne pole. 
Dne 16. julija je že zarana odšel nazaj na pokrajinski komite, kamor je prišel 
po prav tako dramatični hoji, kot je hodil v kranjsko okrožje, le da v 
krajšem času.* 
Skraja je deloval Niko Kavčič-Gorazd z Benom Ander-vvaldom-Benkom 
v Karavli 5, kaj kmalu pa je začel pripravljati ciklostilno tehniko nad 
Polšno. S pomočjo Janeza Lušina-Malija. dveh kurirjev in gozdarja Pečarja 
so postavili zemljanko iz lubja in lesa. Ker je bila tehnika v hribih, je bilo 
življenje v njej zelo težavno. Oprema za razmnoževanje je prišla iz Škofje 
Loke. Glede materiala in navodil je bila tehnika odvisna neposredno od 
pokrajinskega komiteja, disciplinsko pa je bila podrejena okrožnemu komi 
teju KPS Kranj. V tehniki so delali mimo Nika Kavčič-a-Gorazda in kurirja 
Janeza Lušina-Malija še neki tovariš iz Stražišča in Marijan Masterl-Groga, 
ki je prišel v tehniko x>o zvezi z Benom Anderwaldom-Benkom.^ Navodila 
in gradivo je prihajalo po rednih kurirskih zvezah, z razmnoženo literaturo 
pa so zalagali vojaške enote in politične organizacije po ključu, ki ga je 
pošiljal sekretar okrožnega komiteja Črnivec, včasih pa so ga prejemali 
neposredno od CK." Med prve proizvode sodi tudi neka brošura Borisa 
Kidriča ter Slovenski poročevalec. Kot rokopis so služile zadnje številke 
Slovenskega poročevalca, katerim je Niko Kavčič dodajal časovno novejša 
radijska poročila. 
Kavčič je odgovarjal tudi za delo tehnik v kamniškem okrožju, vendar 
sam tja ni šel, vzpostavil pa je zvezo s terenom. Vzporedno z razvojem 
tehnike so rasle tudi zveze z vojaškimi enotami, ki pa tedaj v Kokri niso 
bile številne. Vzdrževal jih je Janez Lušina-Mali. Po zvezi s ]X)krajinskim 
komitejem pa je bila tehnika v zvezi tudi z Milošem Ziherlom-PreSernom.'' 
Okrožna ciklostilna tehnika Kranj 1 je delala do jeseni istega leta. ko so 
jo zaradi nastopajoče zime opustili. 
Pol ure od Tehnike okrožnega komiteja Kranj 1 so zgradili nato Okrožno 
ciklostilno tehniko Kranj 2. Delovala je skraja v bližini gozdne vile indu-
strialca Dolenca. Njej je sledila potem še Okrožna cikh)stilna tehnika 
Kranj 3, ki je delovala prav tako v Dolenčevem revirju, oddaljena od 
druge tehnike le dvajset minut. Obe zadnji tehniki je vodil bivši Kavčičev 
pomočnik v Tehniki okrožnega komiteja Kranj 1 Marijan Masterl-Groga. 
pomagal pa mu je še neki tovariš, ki je bil doma iz Tržiča. Tudi ti dve 
tehniki na zimo zaradi oddaljenosti nista bili uporabni, vendar so rekviziti 
po Mosterlovi preselitvi \ Kranj še nadalje ostali \ Kokri.** 
13 
Aprila je dobila ciklostilno tehniko tudi Škofja Loka. Svojo prvo tehniko 
so bili pripravljali Skofjeločani že 1941. leta," in to Jože Kavčič-Jernač, 
Justin Dolinar-Adam. Gašper Dolinar-Mihajlo in Franc Potočnik-Perun. 
Novo tehniko je organiziral Niko Kavčič-Gorazd v sporazumu s sekretar 
jem pokrajinskega komiteja Maksom Krnieljem-Matijem ter sekretarjem 
rajonskega komiteja KPS Škofja Loka Jožetom Kavčičem-Jernačem, in sicer 
iz pokrajinske tehnike s pomočjo aktivista rajonskega komiteji! Lojzeta 
Hafnerja-Slavka. Njeni ustanovitvi moremo slediti tudi po korespondenci. 
kar je v zgodovini slovenskih ciklostilnih tehnik gotovo redkost. O prvih 
pripravah za tehniko beremo že 4 marca. Po tem pa bi upravičeno sodili, da 
so o njej govorili že prej, predvsem o nabavi tehničnega materiala. Odprto 
je bilo verjetno le še vprašanje prostora. Zanimivo, da omenja že to pismo 
tudi radijski sprejemnik, ki je bil eden izmed glavnih vzrokov tudi pozneje, 
da tehnika ni začela z delom v predvidenem času; pisma govore o sprejem 
niku na slušalke. S tehniko pa se je mudilo. Tako bi tudi sodili po Jerna-
čevem pismu Slavku 28. marca, v katerem ga prosi, naj s [)omočjo Jurija 
pospeši delo. Do sobote bi moral biti prostor pripravljen, da bi naslednjo 
nedeljo, 4. aprila, v tehniki začeli razmnoževati. Zahteval pa je tudi, naj se 
prostor opremi s kuhalnikom. Po Slavkovi opombi v pismu Jernaču 2. aprila: 
»Naše podjetje ne vem kako sledi,« pa bi sodili, da je prišlo v delu, more 
biti le v zvezi s postavljenim rokom dograditve, do težav, ki pa dela niso 
zaustavile, saj poroča Slavko že 7. aprila, da »podjetje pri Tomažu < dobro 
napreduje. Težave so nastale le zaradi neugodnega terena, kar je še močno 
povečevala konspiracija. Sodili pa bi, da je bilo večina dela že opravlje 
nega, saj so v tem času v prostor napeljali električni tok. Hkrati so na 
bavljali preostali tehnični material, za katerega je skrbel Lojze Hafner-
Slavko. Tako omenja med drugim, da so iskali radijski sprejemnik po 
Poljanski dolini in sodi, da ga bodo dobili v kakem tednu dni. Ker so pred 
videvali, da bi imeli v tehniki radijski sprejemnik tudi na slušalke, so 
poizvedovali tudi za njimi. Sodili bi. da je bilo glavno gradbeno delo 
opravljeno do 15. aprila, ko poroča Lojze Ilafner-Slavko Jernaču, da je 
nabavil tehniki večjo količno pisarniškega materiala: 40 pol konceptnega 
I>apirja. 80 kuvert, 2 škatli risalnih žebljičkov, 1 škatlo sponk, 10 peres, 
4 stekleničke črnila za nalivno pero, i ])aket pisarniškega papirja. 2 paketa 
indigo papirja, karton, železno ravnilo. 1000 s])ojk — za kar je izdal 24 mark 
in 70 pfennigov. Ostala je odprta le še nabava radijskega sprejemnika, 
transformatorja in slušalk. Za vsem tem sta poizvedovala Lojze Hafner-
Slavko po Žabnici in Francelj Bogataj po Poljanski dolini. Tako sporoča 
Slavko 17. aprila, da mu nekdo, na katerega se je bil obrnil, sprejemnika 
ni hotel dati. V tem času se je v prostor že vselil Miloš Ziherl-Prešeren. 
Tehnika je bila torej v glavnem gotova in vseljiva, rešiti so morali le še 
vprašanje radijskega sprejemnika. Zaradi tega je naročil Jernač 18. aprila, 
naj se, ako bo pripeljal Kocjan aparat, dogovorijo, kam naj ga dostavi. 
Prinese naj ga do Logarja, tam pa bi ga skupaj s papirjem vzel Francelj 
Bogataj, kajti v samo tehniko zaradi kouspiracije Kocjan ne sme priti. In 
še dodaja: -»Pohitite, da bo stvar začela.« Še istega dne pa je akcija z radij 
skim sprejemnikom uspela. Po daljšem iskanju sta ga dobila oba. Bogataj 
in Hafner; onega iz Poljanske doline so morali začasno celo odkloniti, kar 
je Slavko naslednjega dne (19. aprila) Jernaču tudi sporočil. Bil je šestcevni 
14 
aparat in se je lahko uporabljal tako s slušalkami kot tudi z zvočnikom. 
Hkrati sporoča Slavko tudi o nabavi hrane. Istega dne je pisal še Mici 
Keršmančevi-Polonici, da bi nabavila kanglo, litrski in dvolitrski lonec, vrč 
za vodo, umivalnik, pollitrsko in četrtlitrsko skodelico za hrano, malo sko 
delico, vilice, tridcsetlitrski lonec, mast za čevlje, nogavice, srajce, nalivna 
peresa ter ročno ali žepno uro, lahko pa bi bila tudi budilka; ker je govoril 
Miloš Ziherl-PreSeren o koži za šapirograf, so nabavili celo kemično črnilo, 
kemični trak in metlico za pisalni stroj. Pismo končuje s pri]K)mbo. naj vse 
nabavljeno blago izroči Slavku, ki gu bo po prejemu tudi plačal. Iz Slavko-
Primožpva žaga ob Selški Sori v Skofji Loki {sedaj Jrgorovo predmestje), kjer je v letu iy4> delala ilegalna ciklostilna tehnika. (l'o niakefi v T.oškein iiiiizeju.) 
vega pisma Jernaču 23. aprila izvemo, da je Polonica že prinesla žepno uro, 
za katero je dala sto mark. po pripombi, da je »nakupil tudi še druge 
stvari«, pa bi sodili, da je Keršmančeva priskrbela tudi ostalo. Pismo za 
ključuje: »Miloš je zaenkrat dobro preskrbljen z jedjo in vsemi potrebšči 
nami.« To pismo je odgovor na Jernačevo pismo Slavku 20. aprila, ko le-ta 
v skrbi za konspiracijo govori o hrani in jim svetuje, kam naj jo pošiljajo 
in kako. Hkrati pa v njem spet sprašuje: »Kako je s podjetjem? l.maj se 
mora spontano odražati povsod.« Pritiskati pa je začel tudi Miloš Ziherl-
Prešeren, ki je bil že nestrpen. Tako sprašuje Lojzeta Hafnerja-Slavka: 
Kako je z radioaparatom?« Hkrati pa izraža odločenost, da mora 1. maja 
poslušati Stalinov govor, zato ga prosi, da bi aparat čimprej nabavili. "La. 
vpogled v delo tehniko je zanimivo tudi Ziherlovo sporočilo, da mu ni po 
treba pošiljati nikakršnega papirja, razen ciklostilnega. ki mora prihajati 
redno. Konceptnega ima na primer toliko, da bi se ga rad iznebil.'" Tako je 
tehnika pred 1. majem, ali točneje 27. aprila začela z delom, z rednim delom 
pa 3. maja, ko je natisnila prva lastna radijska poročila. 
15 
Po spominih, ki jih hrani muzej \ Skofji Loki, sta tehniko gradila po 
zamisli Miloša Ziherla-Prešerna Primož Prezelj in njegov nečak Lojze Pre-
zelj. Zgrajena je bila iz surovih desk, opremljena pa, mimo že opisanih 
nabav, še s pogradom, polico, mizo in stolom. Na voljo je imela ročni ciklo-
stil, pisalni stroj in radijski sprejemnik. V njej je delal le Ziherl in pre 
bival tod domala noč in dan, kar je bilo toliko težavueje, ker je bila tehnika 
brez odprtin za zračenje. Iz tehnike je prišel le, kadar je bila žaga zaprta. 
Tedaj je skozi zamreženo okno opazoval življenje na cesti. Ves čas svojega 
bivanja v tehniki, to je od 20. aprila do konca njenega obstoja 8. septembra, 
je tehniko trikrat zapustil, vsakokrat za daljši čas, skupaj za 28 dni.'' Po 
seznamu opravljenega dela v času od 27. aprila do 8. septembra 1943 bi sodili, 
da je zapustil prostore tehnike med 9. in 14. majem, 3. in 7. junijem, 29. juni 
jem in 13. julijem, 10. in 22. avgustom ter med 30. avgustom in 8. septembrom, 
ko je prišlo v sicer strnjenem delu tehnike do zastojev. 
Ze prvi dan dela (27. aprila) je Miloš Ziherl razmnožil 3000 propagandnih 
lističev (na 500 straneh) in Prvomajski proglas v 2000 izvodih na 2000 stra 
neh, 29. aprila pa 30 izvodov Partizanskih pesmi za klavir. Z rednim delom 
je začel po l.maju, in sicer je razmnožil: 3. maja Radio poročila (400 iz 
vodov, 800 strani). 6. maja Slovenski poročevalec, gorenjska izdaja št. 50 
(740 Izvodov, 2960 strani), 9. maja Razglas o likvidaciji (300 izvodov, 500 strani), 
9. in 14. maja Radio iX)ročila (obakrat v 600 izvodih na 120 straneh), 15. maja 
propagandne lističe (3000 izvodov, 500 strani). 17.. 24., 51. maja ter 7. in 
14. junija Radio poročila za ak;tiviste (po 30 izvodov na 30 straneh in le 
17. maja v 32 izvodih na 32 straneh). 19. maja je razmnožil letak Nemškim 
vojakom (100 izvodov. 100 strani), 21. junija Radio poročila (600 izvodov. 
1200 strani). 25. junija Odredbo VOS o prepovedi izsekavanja gozdov v ko 
rist okupatorja (200 izvodov, 100 strani), 26. maja Mladino, gorenjska izdaja 
št. 1 (750 izvodov. 300 strani). 27. maja Radio poročila (600 izvodov, 1200 strani). 
1. junija letak Nov fašistični zločin (150 izvodov, 75 strani), 3. junija Radio 
poročila (600 izvodov, 1200 strani), 8. junija Slovenski poročevalec, gorenj 
ska izdaja št. 51 (1000 izvodov, 4000 strani). 10. junija Radio pc)ročila (600 iz-
vodo\-, 1200 strani). 11. junija propagandne listke (2040 izvodov, 170 strani), 
16. junija Naloge NO odborov (60 izvodov, 60 strain) in Temeljne točke pro 
grama OF (100 izvodov. 50 strani). 17. junija Radio poročila (6400 izvodov, 
800 strani), 18. junija Mladino, gorenjska izdaja št. 2 (300 izvodov. 1200 strani). 
24. in 26. junija Radio poročila (400 izvodov. 400 strani). Odredbo štaba 
Loškega bataljona (200 izvodov, 100 strani) in letak Smrt izdajalcem (200 iz 
vodov, 200 strani), 28. junija Mladino št. 4-5 (270 izvodov. 1620 strani) in 
Radio poročila (400 izvodov, 400 strani). 29, junija Pionir (500 izvodov. 
4000 strani), 13. julija Nova dokazila Mihajlovičevskega izdajstva (6530 iz 
vodov. 1060 strani), 14. julija Radio poročila (400 izvodov, 800 strani). 15. ju 
lija Mladino, gorenjska izdaja št. 5 (380 izvodov, 1520 strani), 17. julija Radio 
p>oročila (400 izvodov, 800 strani), 18. julija letake Zapeljanim bratom v 
vrstah bralomorilne bele garde (700 izvodov. 350 strani). Slovenskemu na 
rodu! (6700 izvodov, 350 strani) in Reši se! (350 izvodov, 350 strani), 21. julija 
propagandni letak (1000 izvodov. 1000 strani), 21.. 24., 28. in 51. julija Radio 
poročila (400 izvodov, 400 strani), 27. julija Mladino, gorenjska izdaja št. 4 
(400 izvodov, 1600 strani). 31. julija pismo aktivistom (626 izvodov, 52 strani). 
2. avgusta propagandne letake (1500 izvodov. 750 strani). 4.. 7., 23. in 26. avgusta 
Radio poročila (400 izvodov. 400 strani). 5. avgttsta Radio poročila za akti-
16 
viste (30 izvodov. 30 strani), 6. avgusta propagandne letake (1200 izvodov, 
600 strani), 10. avgusta Izjavo radia Slobodna Jugoslavija (340 izvodov, 
340 strani) in letak Ugotovitev majorja Jonesa (340 izvodov, 340 strani), 
22. avgusta Okrožnico političnim delavcem OF (200 izvodov, 200 strani), 
25. avgusta Mladino, gorenjska izdaja št. 5 (320 izvodov. 1280 strani, 28. av 
gusta delo Partizani v boju za zediujenje slovenske zemlje (200 izvodov, 
1400 strani), 29. avgusta Okrožnico PK za Gorenjsko in Koroško (200 izvodov, 
400 strani), 30. avgiista Nekoč je bil (380 izvodo\% 1520 strani) in 8. septembra, 
zadnji dan delovanja tehnike. Radio poročila (400 izvodov. 400 strani) hkrati 
z Mladino, gorenjska izdaja št. 6 (330 izvodov, 1980 strani).'-
Vse to kaže na izredno prizadevnost tehnika Miloša Ziherla-Prešerna, 
zlasti če pomislimo na to. da je vse delo opravljal sam. Mimo navedenega 
jm je v presledkih, ko ni bilo tekočega dela. pretipkaval Zgodovino VKP(b). 
V prvi tretjini septembra je tehnika na Primoževi žagi Se delala in ob kapi 
tulaciji Italije sta Miloš Ziherl in Cirila Jamnik-Saša ob jiotih ])opoldne Se 
}K)slušala radijska poročila." Nekaj dni po prenehanju dela v tehniki se je 
Ziherl zadrževal pri Kobalovih v Škofji Loki, nato pa ga je Cirila Jamnik-
Saša odpeljala v Gabrovo. nakar je delal v rajonski tehniki za Selško do 
lino. Po ukinitvi tehnike v Primoževi žagi je prostor služil za skrivališče 
partizanom, pa tudi kot začasno skrivališče. Prostor je ostal neodkrit do 
konca vojne, medtem ko so Primoža Prezlja 26. marca 1944 odpeljali v inter 
nacijo v Tirole, Cirilo Jamnik-Sašo pa v Memingen, od koder sta se vrnila 
šele po osvoboditvi.^^ 
Še nadalje je obstajala tudi Tehnika pokrajintikega komiteja za Gorenj 
sko, vendar se je morala do svoje ukinitve nekajkrat seliti. Po reorgani 
zaciji gorenjskih tehnik je prevzel vodstvo tehnike Edo Bregar-Don, poznejši 
konstruktor gorenjskih partizanskih tiskarn. Ker nam je njeno delo od 
začetka do konca aprila 1943 že znano, preostane le še prikaz njenega dela 
od maja dalje. Tako je razmnožila: 1. maja Slovenski poročevalec (475 iz 
vodov). 5. in 13. maja radijska poročila (prvič v 500 izvodih, drugič v 490), 
20. maja letak Farizejska bela garda (300 izvodov), 21. maja Pri sestrah na 
jugu (500), 22. maja radijska poročila (400) in navodila Za naše politične 
komisarje (100). 24. maja letak Koroškim Slovencem (500), 28. maja radijska 
poročila (410) in 31. maja Partija v NOV (500). Radijska poročila so raz 
množili še 3. junija (420), 4. julija (800), 8. julija (800), 12. julija (800). 16. ju 
lija (800), 20. julija (800). 24. julija (800), 28. julija (800), 1. in 4. avgusta (800), 
8. avgusta (1200). 10., 14. in 17. avgusta (1100). 28. in 30. avgusta (1000), 3. in 
5. septembra (1100), 10., 13., 17., 21.. 25. in 29. avgusta (800), 3., 7., 9., 12., 17.. 
21., 25. in 29. septembra (v 730 izvodih). Naklada tiskov raste z nastajajočimi 
vojaškimi spremembami na frontah. Najraznovrstnejši je bil tisk do avgu 
sta, čei)rav so svoje najlepše in najpomembnejše tiske naredili pozneje. — 
Nadalje so še razmnožili: 6. julija Slovenski poročevalec (724 izvodov) in 
Obrazec vprašalne jmle za kadre (100), 24. in 28. junija Slovenski poroče 
valec (1000), 30. junija Partijsko šolo za terenske delavce (500). 1. julija Kaj 
je in kaj hoče Osvobodilna fronta slovenskega naroda (1000). 2. julija Besedo 
o Osvobodilni fronti (300). 10. julija tisk Narodnoosvobodilni odbori in Par 
tija (300), 12. jidija Pismo aktivistom (500). 13. julija Našim zapeljanim 
bratom v vrstah bele garde (500) in Propagandno obvestilo št. 1 (500), 14. ju 
lija letaka Slovenskemu narodu (500) in Reši se (500). 19. julija Okrožnico 
vsem okrožnim odborom Osvobodilne fronte in političnim delavcem (200) 
2 Loški razgledi 17 
ter poziv Slovenskemu narodu (500), 26. julija Slovenski poročevalec (750), 
1. avgusta brošuro Klevete in resnica o komunizmu (500), 6. avgusta Slo 
venski poročevalec (1000), 7. avgusta poziv Slovenci (1000) in Navodila za 
organizacijo vojaških gospodarskih komisij (300), 9. avgusta Freies Deutsch-
land ruft (200), 13. avgusta Slovenski poročevalec (1000), 16. avgusta poziv 
Slovenskemu narodu! (1100), 25. avgusta Slovenski poročevalec (730), 30. avgu 
sta Slovenski poročevalec (750), 1. septembra brošuro Prcžihovcga Voranca 
O slovenskih mejah (1200). 2. septembra poziv Slovenci, kmetje, delavci in 
inteligenca (700), 8. septembra poziv Slovenskemu narodu na Gorenjskem in 
Koroškem (6000), 9. septembra Kmečki glas, ki je bil v tej tehniki prvikrat 
razmnožen (600), 9. septembra Okrožnico okrožnim odborom in aktivistom 
(300), 12. septembra Slovenski poročevalec (750), 8. oktobra Slovenski poro 
čevalec (750), 11.oktobra Ljudsko pravico (750). 20.oktobra prepustTiicc (430), 
28. oktobra Našo ženo (500). avgusta, septembra in oktobra pa prvi in drugi 
del Zgodovine VKP(b) v 500 izvodih. Mimo omenjenega je tehnika prepisala 
še večje število različnih okrožnic in drugo.^•'^ 
Po vsem ]3ovedanem. upoštevajoč tudi namen ustanovitve, da posreduje 
čimveč daljših in hkrati tudi samostojnejših del, je tehnika svoj obstoj 
opravičila, namen pa v celoti dosegla. Že i>ovršen pregled pa pokaže, da je 
razmnožila največ samostojnih brošur do prve tretjine avgusta, in to za 
ciklostilne tehnike v dokaj visoki nakladi. Največjega pomena pa je bila 
popolna izdaja kratkega kurza Zgodovine VKP(b), ki je nastajala v avgustu, 
septembru in oktobru, saj je bila ob času nastanka edina celotna izdaja 
tega dela med jugoslovanskim ljudstvom. Ker je to delo obstajalo v enem 
samem izvodu, in sicer v znani pariški izdaji, ki je bil last tedanjega sekre 
tarja pokrajinskega komiteja Maksa Krmelja-Matije, so se ob njegovi po 
moči lotili razmnoževanja. Kakor se spominja Edo Bregar-Don, so za izdajo 
najprej pripravili približni okvirni načrt. Knjiga bi n\orala biii okusno 
vezana, okupatorja mora prepričati, da je vsako njegovo ločevanje ljudstva 
od borcev zanum ter da se le ob sodelovanju obojih lahko ust\arjajo taka 
dela.'" Nabave ustreznega materiala so bile za tedanje razmere — četudi 
ne bi upoštevali težav, ki spremljajo tako delo — zelo velike. Za uresničitev 
načrta so potrebovali 500 kg dobrega ciklostilnega papirja, 250 najboljših 
nuitric. lepenko, lepilo, knjigoveško platno, vrvice, kvaliteten rdeč papir, 
sukanec, predvsem pa moderen rotacijski ciklostil. Najbolj se je mudilo za 
matrice, drugo so lahko nabavljali med prepisovanjem teksta.'' Vsega tega 
pa, kot kaže, pri vsej marljivosti, a zaradi velike potrebe in časovne stiske, 
ki so jo še večale potrebe po ostalem tisku, ki so ga morali v tem času raz 
množevati. Tehnika pokrajinskega komiteja po vsej verjetnosti ni mogla 
opraviti sama. Podrobno poročilo Miloša Ziherla-Prešerna o dolu rajonske 
tehnike v Škof j i Loki v Primoževi žagi da slutiti, da so v to akcijo pri 
tegnili kot dobrega ciklostilca tudi tovariša Ziherla. Njegova pomoč je bila, 
ako domneva drži. kaj izdatna, saj je prctipkal deset poglavij omenjenega 
dela. Za takšno sklepanje bi goNorilo tudi dejstvo, da je bila pomoč več kot 
samo mogoča, saj sta si bili tehniki tudi bližnji sosedi. \'se priprave pa prav 
gotovo ne bi tako uspele, če ne bi bilo nadvse ijožrtvovalne tovarišice Naste 
Sešek-Julije iz Medvod, do katere se je obrnil Edo Bregar-Don s prošnjo 
za pomoč. Ta je iskala sveta, kje bi se dobile tako velike količine materiala. 
Porodilo Miloša Zihcrla-PreScrna o dulu telinike OK Skofja Loka v času od 27. aprila do 8. septembra 194"> 
18 

najprej pri svojem očetu, ki je stopil nato v stik z Zauetom Miklavcem. 
Slednjega sta naprosila, naj bi nabavil, navidezno za potrebe tekstilne to 
varne v Medvodah, ves potrebni tehnični material. Pomislekov in razgovorov 
zaradi velike količine je bilo mnogo: ker pa je Edo Bregar-Don kljub vsemu 
vztrajal pri svoji zahte\'i, so se vsi trije lotili dela. S tem namenom se je 
odpeljal Žane Miklavc v Gradec, kjer je kupil na račun tovarne pol vagona 
papirja, ki ga je po prevozu na Gorenjsko vskladiščil v tekstilni tovarni 
v Medvodah. Zvezo za odvažanje papirja od tovarne v bližino Tehnike po 
krajinskega komiteja je vzdrževal Evstahij Kalan. ki je mimo številnih 
drugih stvari, potrebnih gurenjskini tehnikam in tiskarnam, prav za to pri 
liko j)riskrbcl ustrezni cikU)stilni stroj. Material je odvažal z avtomobilom 
mesar Ivan Hafner iz Škofje Loke. Vozil ga je do Anžonovca v Srednji vasi. 
V pomoč jim je bila tudi Ivanka Andromako-Urška." Knjigo so razmnožili 
v 500 izvodih. Prve izvode \ posebno skrbni opremi so poklonili tovarišu 
Titu, CK KPS, Borisu Kidriču, Maksu Krmelju. Jakobu Šavliju, Lenartu ter 
Nasti Sešek-Juliji. \ razliko od ostalih so bili ti iz\odi vezani v eno knjigo, 
medtem ko so bili ostali zaradi obsežnosti in priročnosti vezani v dva dela. 
Delo je tudi po tedanjih ocenah popolnoma uspelo." 
V tem času so razmnoževali tudi \ obeh blejskih tehnikah Sonja I in 
Sonja II. 
Tehnika Sonja I je delala na Rečici pri Bledu. Tu so stanovali Jerica 
in Jožef Novak, otroka Franc in Mirko Lakota iz prvega materinega zakona, 
tedaj stara 27 in 29 let, in Ivan in Jože Novak, otroka iz drugega zakona, 
stara 16 in 18 let. Najstarejši med njimi, Frane Lakota, je bil zelo nadarjen, 
dober risar, a znan že starim jugoslovanskim oblastem kot iiaprednjak, 
zaradi česar je bil le redko zaposlen. Njegovo predvojno revolucionarno 
miselnost označuje dejstvo, dti je že v stari kraljevini v času občinskih 
volitev delal transparente in protivolilne plakate in jih v družbi prijateljev 
pK)iioči razobešal po Bledu, ter da je z Ivanom Vrhuncem študiral dostopno 
napredno literaturo, prav posebno pa dela Marxa in Engeisa. Zamisel o tiska 
nju protinemške propagande sega v prve mesece okupacije, po prvih stikih 
s partizanskimi borci Božom Ambrožičem, Andrejem Žvanom in z nekim 
tovarišem iz Slamnikov. Iz razgovorov in pobude Andreja Zvana in Boža 
Ambrožiča je spomladi 1942 zrasla tehnika. Takoj nato so se ttidi lotili zbi 
ranja materiala in polrebnih razmnoževalnih pripomočkov. Za začetek je 
tega jiajveč nanosil Franc Lakota iz občinskega iiradii Ribno. dobili pa so 
tudi matrice, barvo, razne pripomočke za ilustriranje, pisalni stroj"" in 
šapirograf, ki ga je dal Francu Lakoti takratni komandir žandarmerijske 
postaje Jarc. Po spominih Mirka Lakote pa šapirografa niso dolgo upo 
rabljali, saj so po postopku, ki so ga uporabljali, dobili le do 130 dobrih 
odtisov. Zaradi tega so že kmalu začeli uporabljati ciklostil, ne moremo pa 
ugotoviti, kje so ga dobili. Papir in barvo so kupovali v Celovcu za deimr, 
ki ga je iztržil za izdelane^ umetne muhe. potrebne športnemu ribiču, za 
podjetje »Rader« Mirko Lakota. Z materialom za razmnoževanje jih je 
zalagal tudi Zvonko Janežič z Bleda, pozneje pa ga je prinašal tudi France 
Lakota iz blejske mlekarne, kjer je bil tedaj zaposlen. Po spominih Mirka 
Lakote jim je papirja zmanjkalo le malokdaj.'-^ 
Tehnika je tiskala Slovenski poročevalec, mnogo letakov, med njimi je 
marsikaterega, kot pripoveduje Mirko Lakota, sestavil brat Franc ob po 
moči radijskih poročil, po čemer bi sklepali, da so bila to. morda nekaka 
20 
samoiniciativna radijska poročila. Razmnože\a]i pa so tudi tekste, ki jih je 
prinašal kurir Janez Vrevc. Prvi izdelki so po spominskem sklepanju Mirka 
Lakote nastali menda v juniju 1942. tiskali pa so na Rečici št. 12 v stano 
vanjskih prostorih Novakove družine, ponoči, ob zagrnjenih oknih. Pri raz 
množevanj« so sodelovali Franc Lakota, ki je delo vodil in organiziral, 
hkrati pa kot dober risar risal tudi naslove in opremljal tekste. Mirko 
Lakota, ki je tekste prepisoval na pisalnem stroju in očim Jože Novak, ki 
je pomagal pri razmnoževanju, vsi pa so odpremljali natisnjeno literaturo. 
Po besedah brata Mirka, da so prva dela >zrasla iz glave Franca Lakote« 
in da je te matrice brat Franc spravil v pločevinasto, nalašč za to pri 
pravljeno škatlo, ki jo je nekje v bližini zakopal in to dejanje opravičil, 
češ ?da nam nekoč lahko služijo kot dokaz . bi sodili, da so bili ti prvi 
blejski ciklostilni izdelki splošnega pomena. Lomili naj bi okupatorjeva 
propagandna prizadevanja, podobno kot drugi slični pozivi, ki jih je Franc 
Lakota moral poznati. Sesta\ljeni so bili po navodilih, ki so mu jih dali že 
omenjeni tovariši. Sodili pa bi, da veljajo te ugotovitve le za začetek, do 
kler niso bile vzpostavljene zveze s tedanjim rajonskim političnim forumom, 
ki je zalagal tehniko s potrebnimi predlogami, po katerih so ravnali svoje 
delo. Ob zori so razmnoževalci spravljali rekvizite k sosedu Francu Zveglju, 
kjer so jih poskrili. Tako so skoraj vsi pripomočki romali po dvakrat na 
dan od Zveglja do Novakovih in spet nazaj. Maja 1943 je delo z razvojem 
dogodkov tako naraslo, da je moral kurir Janez Vrevc razmnoženo litera 
turo odvažati z ročnim vozičkom. Mimo \ revca je raznašala literaturo tudi 
njegova hčerka Sonja in sodili bi, da je po njej dobila tehnika tudi ime. 
Ker pa je tej tehniki na Bledu sledila kmalu še druga tehnika, so obe ime 
novali z enakim imenom. Ločili sta se le po času nastanka z rimskima šte 
vilkama I in IT. Delo v prvi tehniki je z majhnimi zastanki teklo nepreki 
njeno in konec 1943. zaradi obsežnejšega dela, rekvizitov čez dan niso več 
skrivali.^" 
Še poleti 1942 je na pobudo okrožnega komiteja nastala tudi druga 
blejska tehnika Sonja II. Vodil jo je France Toni. Ker je ^edel. da raz 
polaga občina s ciklostilom. je navezal stike z občinsko uslužbenko Pepco 
Jemec in s pretvezo, da ga potrebuje za razmnoževanje tiskovin za tedanjo 
hrčvnilnico »Raiffeisenkasse G. M. u. LI.<' na Bledu, pri kateri je bil zaposlen, 
odkupil ciklostil za 50 mark. Papir je dobi^•al, spet pod pretvezo, da ga 
potrebuje za ustanovo, iz Kranja in iz Celovca, plačeval pa ga je sam.^' Na 
enak način je tehnika prišla tudi do barve in matric. Mimo Tonija so v 
tehniki delali še Mara Gerkman. ki je pomagala v tehniki nekaj mesecev 
pozimi 1942/1943. Za časa njenega sodelovanja je pisala matrice njena sestra 
Hilda Zrimc v svoji spalnici na Bledu. Zeleče št. 50. Pri pisanju je morala 
zaradi sosednje nemške stranke ropot stroja ublažiti s koči. Matrice sta 
Gerknumova in Toni razmnoževala v njegovi družinski spalnici na Bledu, 
Grad. v dokaj neugodnih pogojih."^ Sodelavec tehnike je bil tudi Stanko 
Kiiaflič-David. ki je razmnoženo literaturo odnašal. Tehnika je razmnože 
vala vso tedanjo literaturo, določneje pa se Toni spominja nekaj številk 
Slovenskega poročevalca.^'^ radijskih poročil, nekega Stalinovega proglasa, 
ki so ga razmnožili v tisoč izvodili, in teksta sporazuma s KP Italije in 
KP Avstrije o naših mejah, prav tako v približno tisoč izvodih. Po vsem 
tem bi sodili, da se delež obeh blejskih tehnik v 1942. letu ui razlikoval od 
že omenjenega dela drugih tehnik v tem času. Žal se nam za obe tehniki 
21 
niso ohranili arhivski izvodi, prav tako se ni ohranil noben pisani doku 
ment o njunem delu. Opravičeno pa bi sodili, da je bila ena osnovnih dejav 
nosti obeh obravnavanih tehnik razmnoževanje razgibanih, na krajši ali 
daljši čas omejenih vesti in da so mišljene z označbo »redne tedenske parti 
zanske novice« že močno uveljavljena in priljubljena radijska, poročila. 
Delo tehnike Sonja II pa ni bilo daljše dobe. Spomladi 1943 je moral 
Toni prevzeti organizacijo Osvobodilne fronte v Gradu, pozneje pa še orga 
nizacijo partijske celice, zaradi česar je z razmnoževanjem prenehal. Ciklo-
stil. o katerem bomo še govorili, je bil shranjen pri Tonijevih do marca 1945, 
ko je France Toni odšel v narodnoosvobodilno vojsko. Domači so aparat 
kmalu nato poslali za njim, vendar do njega ni prispel; za njim se je iz 
gubila vsaka sled.^° 
Na novo je bila v tem času ustanovljena rajonska tehnika za Selško 
dolino Črni dvor. Njeno poimenovanje je morda nekoliko šaljivega izvora, 
ki pa ustreza resničnemu stanju. Hiša, v kateri je bila tehnika nastanjena, 
je bila zelo stara, vsa zaprašena s sajami in skoraj porušena, oddaljena od 
Zalega loga pri Železnikih nekako uro hoda. Razmnoževala je pri bajtarju 
Jožetu Jenšterlu. po domače Pogonu, v Zalem logu št. 38 (zdaj 43), v prostoru 
za pridelke. Prostor so preuredili tako. da so edino okno z zunanje strani 
zadelali z drvmi. vrata pa zakrili s staro kuhinjsko omaro. Z nolranje strani 
so ga obili z deskami, prav tako tudi vrata, razen pol metra od tal. kjer je 
bila odprtina za vhod. V prostoru je bil dvojni pograd s štirimi ležišči, dve 
mizi, dve klopi, dva stolčka, na steno pritrjena lesena polica, polica ix)d 
eno izmed miz in polica na koncu pograda. 
Objekt je bil dograjen nekako v juniju 1943. Gradil ga je mizar Gašper 
Koblar iz Potoka pri Zalem logu. pri tem pa mu je pomagal gospodar Jen-
šterle. Les za gradnjo so pripeljali s Tajnetove žage. Nalog za gradnjo je 
dal Anton Žbontar-Slavec iz Zalega loga. V tehniki so si svetili s karbidovko, 
delali so podnevi, noči pa prebili v hiši. Najbližji dostop do tehnike je bil 
iz Zalega loga čez Davški most v smeri proti Tajnetovi žagi.^' Tehniko je 
vodila skraja Marjanca. zelo aktivna, sposobna organizatorka in med tam 
kajšnjim prebivalstvom zelo priljid^Ijcna. V tehniki so delali še: po pre 
nehanju tehnike v Primoževi žagi Miloš Ziherl-Prešeren, Silva Janša-Darja. 
prof. Ivan Bertoncelj-Januš in še neki drugi tovariš, ki je pozneje odšel 
v brigado^* in padel na Žirovskem vrhu.^^ 
Po poročilih je bila rajonska tehnika za Selško dolino ustanovljena 
14. jidija 1943 in je začela razmnoževati že takoj na dan ustanovitve. Po 
presledkih v seznamti pa bi sodili, da ni razmnoževala redno in šele v sep 
tembru moremo govoriti o strnenejšem načinu dela. Kot prvo je na dan 
ustanovitve razmnožila Navodila ZKM v 600 izvodih na 60 straneh. 20. julija 
Našo ženo (500 izvodov na 2000 straneh). 25. julija Zbirko partizanskih pesmi 
(150 izvodov na 1650 straneh), 28. julija letak Slovenskemu kmetu (58 iz 
vodov in na enakem številu strani) ter prav v tolikšnem številu in na enakem 
številu strani Okrožnico o ustanovitvi SPZŽ. Do nastanka naslednjega tiska 
je presledek 18 dni: izšel je šele 15. avgusta. Tega dne so izdali Našo ženo 
(?00 izvodov na 2800 straneh), dvostranski propagandni letak (1000 izvodov) 
in nemške letake. V tem mesecu so razmnoževali samo Se enkrat, in to 
26. avgusta Navodila o odgovornosti NOO (100 izvodov). Razmnoževali jja 
sQ tudi radijska poročila, ki jih je odnašal terenski kurir Janez Kejžar iz 
Davče. Material za razmnoževanje so prinašali kurirji. 
22 
Kljub temu, da je delala v najstrožji konspiraciji, se je tehnika zaradi 
varnosti selila na dobre četrt ure oddaljeno posestvo Ane Špan. Novi pro 
stor je bil 4 m dolg, 3 m širok in 1,80 m visok ter je ostal neodkrit do osvo 
boditve. Določili so ga v sporazumu z gospodinjo, in to v pet metrov od hiše 
oddaljenem kozjem hlevu in prostoru za poljedelsko orodje. Prostor za 
tehniko so izkopali pod omenjenimi prostori prof. Ivan Bcrtoncelj, tedanji 
rajonski sekretar KPS Dušan Lautar, kurir Lukar ter neki ilegalec mizar, 
ki je izdelal notranjo leseno opremo bunkerja. Bunker so kopali samo po 
noči, približno šest noči. Izkopano prst so odnašali na bližnjo njivo. Ker je 
bil prostor tehnike z domačijo vred nekoliko vzvišen nad globejjo, so ime 
novali kraj Orlovo gnezdo, tehnika sama pa se je še vedno imenovala Črni 
dvor. Prostor je bil povsem pod zemljo, zračil se je le po zračniku veli 
kosti 15 cm.^, kar je bilo v sorazmerju s prostorom malo. Se tega pa so morali 
v nočnih urah zatemniti. Mimo tega je bil prostor močno vlažen, kar je še 
slabšalo pogoje za delo. Vhod v prostor je vodil z vrha; odprtina je merila 
50 cm^ in jo je gospodinja noč za nočjo vestno pokrivala i)ol metra visoko 
z gnojem, po katerem so hodile ovce. V primeru nevarnosti je odprtino na 
enak način zadelala tudi podnevi. Za časa bivanja tehnike na tem mestu so 
razmnožili (v oklepajih je navedeno najprej število izvodov, nato število 
strani, da lahko sledimo obsežnosti dela): 1. septembra Našo ženo (700, 2800), 
7. septembra Našo ženo (600. 12.000). 11. septembra Radio poročila (115, 230), 
17. septembra Radio poročila (500. 250), 19.septembra Našo ženo (1027, 12.308), 
20. septembra letak O beli iu plavi gardi (1000, 500). 21. septembra Radio 
poročila (800. 400), 22. septembra Poziv majorja Jonesa (1000, 2000) in letak 
Slovenskemu narodu (1000, 500), 24. septcmi)ra Navodila, okrožnice (33, 66), 
24. septembra Radio poročila (800. 400). 24. septembra Opozorilo (800, 400), 
26. septembra O drugi fronti (800, 400). 30. septembra O narodnoosvobodilni 
borbi proti okupatorju (500, 4500), 1. oktobra Proglas (1020, 610), istega dne 
so razmnožili še Radio poročila (750. 750). 3. oktobra Mladino, posebna iz 
daja (680, 2720), 5. oktobra Radio poročila (750, 750) in Ljudsko pravico 
(550, 5775), 9. oktobra Radio poročila (600, 600), 10. oktobra Slovenski poro 
čevalec (700, 5600), 12. oktobra Primorski poročevalec (420, 2520), 13. oktobra 
Pesmi borbe (460, 5750) in Radio poročila (700, 700), 15. oktobra Razglas 
(1000. 1000) in letak Vsem Slovencem v nemški službi (500. 500). 16. oktobra 
Slovenski poročevalec (630, 3780), 17. oktobra pozivnice (4800, 1500) in Radio 
poročila (600, 600), 21. oktobra Radio poročila (600, 600) in Četrta in peta 
Hitlerjeva ofenziva proti jugoslovanskim partizanom (1030, 8755), 22.oktobra 
Deutsche Soldaten (1030, 2060). 23. oktobra Gorenjski fantje na Dolenjskem 
(460, 2990). 24. oktobra Razglas (740. 740). 25. oktobra Slovenski poročevalec 
(550, 4400) in Radio poročila (640. 1280), 27. oktobra Mladino (570, 4560) in 
29. oktobra, ko se seznam zaključuje. Ljudsko pravico (400, 4000) in Radio 
poročila (630, 1260).^° 
V začetku novembra 1943 je prišlo v osebju tehnike do večjih spre 
memb. Tedaj je bil poslan v tehniko po nalogu okrožnega komiteja Škofja 
Loka Andrej Jesenovec-Rudi, zaradi ran nesposoben za operativne enote. 
Ob njegovem prihodu so bili v tehniki Silva Janša-Darja, Tončka Jakopič, 
Miloš Ziherl-Prešeren in prof. Ivan Bertoncclj-Januš. Kakor se spominja 
Andrej Jesenovec-Rudi, je bilo življenje v tehniki zelo tovariško. Po nje 
govih spominih je bila tedaj Silva Janša-Darja tehnični vodja. Bila je zelo 
delovna, samozavestna in pri vsaki stvari dosledna. Miloš Ziherl je bil njihov 
23 
idejni vodja, vodja političnega življenja in korektor, Andrej Jesenovec-
Rudi pa je v glavnem razmnoževal. Ker nam za čas od oktobra dalje manj 
kajo poročila o opravljenem delu, nam lahko služi za približno sliko Jese-
novčeva izjava, ki se spominja, da so v tem času v glavnem razmnoževali 
radijska poročila. Papir in ostalo je nabavljala gospodarska komisija iz 
Železnikov. Od sodelavcev zasluži posebno omembo Miloš Ziherl-Prešeren, 
s čigar delom smo se srečali že v škofjeloški tehniki na Primoževi žagi. Ker 
je bilo Ziherlo\o delo in življenje močno povezano z delom partizanskih 
tehnik v tem okrožju, naj o njem sledi nekoliko več podatkov iz spominov 
njegovih sodelavcev. 
»Ne morem si kaj.« pripoveduje Andrej Jesenovec-Rudi. da ne bi 
omenil Miloša Ziherla. ki je bil tako tovariški. razigran, vedno dobre volje, 
delaven, zlasti pa je s svojo harmoniko navdušil ljudi, posebno ob sobotah 
in nedeljah, ko smo šli malo med ljudi iz Orlovcga gnezda. Bil je vzor tova 
rištva, samopremagovanja. discipline itd. Nikoli si nismo bili v idejah in 
delu nasprotni, pa tudi. če bi se to le malo pojavilo, je Miloš znal kaj dobro 
izgladiti vsa nasprotna gledišča in je glede na njegova prepričljiva dejstva 
nastalo še bolj iskreno tovarištvo. Kolikokrat sem ga opazoval, kako je 
z vso vnemo spremljal poročila radijskih postaj, jih sestavljal, korigiral do 
podrobnosti, koliko truda je vložil v to, pa prav gotovo ne morem opisati. 
Gledal sem ga in tigotovil. da njegove oči in lica izražajo bolezen, nisem 
pa mu tega rekel, ker se bi mi to zdel zločin nad dobrim tovarišem. Večkrat 
sem ga opomnil, naj manj dela in več počiva in mu rekel, da je mnogo del, 
ki bi jih lahko opravil jaz iminesto njega. Toda ni se dal pregovoriti in 
mi je rekel: ,Namesto mene ne bo nihče delal, ker služim domovini in ne 
samemu sebi.' Nekako decembra 1943 sva delala pozno v noč razna poročila, 
ki so jih naslednje jutro na vsak način morali kurirji odnesti na teren. 
Videl sem ga, da je bil izčrpan do skrajnosti, pa sem se v tem trenutku, 
bila je nekako 4. ura zjtitraj, le premagal in rekel: .Miloš, ti si bolan.' ledaj 
mi je kot dobremu tovarišu priznal, da čuti tuberkulozo in n[ii je odkrito 
povedal, da ni nobene možnosti več, da bi ozdravel. Ob tej priliki mi je 
rekel, da sem srečen, ker sem zdrav, pa četudi padem v pravičnem boju za 
našo osvoboditev. Ob tej njegovi izjavi mu skoraj nisem mogel pogledati 
v oči, kajti njegova izpoved je bila res tovariška. Lahko rečem, da sva bila 
za trenutek oba tiho in s solzami v očeh.«^' — Kmalu nato je Miloš Ziherl 
tehniko zapustil, nekoliko za njim pa je odšla tudi Silva Janša-Darja. in 
sicer v tedaj ustanovljeno rajonsko tehniko ^ Vešlerskem mlinu. 
Konec novembra je tehnika preživela veliko ncjnško ofenzivo, ki je za 
jela Primorsko, zlasti Novake in Cerkno. Ker je prišla ofenziva dokaj 
nepričakovano in tehnikov niso mogli obveščevalci o njej o pravem času 
obvestiti, so ostali ves čas ofenzive v podzemskem prostoru. Ana Span je za 
nevarnost izvedela > zadnjem trenutku in že ko so se Nemci bližali hiši, 
dala tehnikom dva hleba kruha in vrč vode. hkrati pa vhod temeljito za 
kopala in nametala nanj meter visok kup gnoja. Tako so ostali tehniki 
v prostoru tri dni. Razumljivo, da v takih okoliščinah niso delali. Nemci 
so vse tri dni hodili okrog bunkerja in ker so v njem skriti razločevali celo 
njihovo govorico, se jim je cesto vsiljevala misel, da so izdani. Zato sta si 
Jesenovec in Ziherl umislila načrt, kako bi se branili. Po tem luičrtu bi 
streljali s samokresi v odprtino in se potem, če ne bi uspeli, končali z bom 
bami. Stvar pa se je \endar dobro iztekla. Po treh dneh, nekako ob štirih 
24 
Naslovna stran kratke zgodovine VKP (b), ki jo je jeseni 1943 
natisnila tehnika pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko. 
(Po originalu v Loškem muzeju.) 
25 
popoldne, se jim je nad odprtino pokazal nasmejani obraz Španove mame, 
ki jim je sporočila, da je nevarnost minila. 
Se istega meseca se je del tehnike Črni dvor preselil k bližnjemu kmetu 
Francu Prezlju. po domače Podgrivarjti. v nekak propagandni bunker. Tu 
so v glavnem izdelovali predloge oziroma koncepte tisko\. Mimo tovarišev, 
ki so delali v tej tehniki po omenjeni spremembi, sta bila tedaj v njej še 
Adolf Arigler-Bodin in prof. Ivan Bertoncelj-Januš.'*^ 
Na pobudo rajonskega 
komiteja KPS Podiuirt-Kro-
pa je bila organizirana v 
tem času tufli rajonska teli-
iiika za to i)odročje. znana 
kot Tehnika Jelovica. Ime 
je dobila po svoji legi, saj 
je delala ob vznožju Jelo 
vice, v bližini vasi Rovte 
pri Podnartu. Iz vsega do 
slej povetlanega o mreži go 
renjskih tehnik zlahka uvi 
dimo, da je bila tehnika iia 
leni področju potrebna. Or 
ganiziral jo je na pobudo 
rajonskega komiteja doma 
čin Slavko Benedik iz Rovt. 
ki je z veliko vztrajnostjo 
in tudi dobro organizacijsko 
spretnostjo hitro pridobil 
ustrezni material pa tudi 
potrebni tehnični kader. Be 
nedik je bil tudi njen prvi 
vodja. Po njegovem odhodu 
jeseni 1944 za tehničnega 
kontrolorja v pokrajinsko 
tehniko za Gorenjsko na 
ozemlje pod Storžič"'' je teh 
niko vodila Marija Rauter 
por. Strajnar, člani tehnike 
pa so bili Janez Pogačnik-
Mirko, Štefka Puh por. 
Slanina, risarja Matija in 
Slavko, France Vovk, Manca 
Vrlinšek-Anuška. Katja, kurir Stanko Pogačnik-jiirček in morebiti za krajši 
čas še kdo. 
Tehniko Jelovico so najprej zgradili v hribu nad Rovtami. Sklepati mo 
remo, da je bila dokaj dobro opremljena, saj je bila med redkimi v tem 
času na Gorenjskem, ki so si že svetile z elektriko. Električna napeljava 
je vodila iz skednja kmeta Turka. Dne 21. marca 1944 pa je tehnika po 
gorela. Vnela se jo zaradi peči in od vsega inventarja je uspelo rešiti le 
nekaj malenkosti, pisalni stroj''^ in radijski sprejemnik.''^ Po iej nezgodi so 
se lotili ob pomoči terenskih aktivistov urejanja novega prostora, hkrati pa 
so si nabavljali razmnoževalni material. Novi prostor so izbrali na drugem 
koncu vasi, na robu gozdiča, približno petdeset metrov nad cesto Rovte— 
Podnart. Tehnika je bila podzemna. Vanjo, kar velja tudi za vse druge 
selitve iste tehnike, so napeljali električno napeljavo. Po navadi so jo na 
peljali od najbližje hiše, vendar brez vednosti kogarkoli od domačih. Od 
hiše ali skednja, kjer imajo kmečki gospodarji shranjene kmetijske stroje, 
so priključili poseben vod, ki so ga nato pod zemljo speljali do tehnike. 
Da bi ostalo delo čimbolj skrito, so ta dela opravljali ponoči. V tretji pro 
stor so tehniko zaradi varnosti preselili jeseni 1944. končno pa so si zaradi 
konspirativnosti postavili spet nov prostor precej \ isoko v hribu nad Rov-
tami. Tu se pri polaganju električne napeljave niso držali ustaljenega na 
čina konspiračije. Ker je bila tehnika precej oddaljena od vasi, na precej 
skalovitem hribti, ni bilo mogoče kabla v vsej dolžini položiti v zemljo in 
prav to je pripeljalo do njenega odkritja. Po podatkih Marije Rauler-
Strajnar je tehnika propadla 22. oktobra 1944.•"" Tega dne je približno ob 
enajsti uri i)ripeljal izdajalec skupino kranjskih domobrancev, ki so se pri 
tihotapili v bližino tehnike, nakar so jo z jurišem zavzeli. Na srečo njihov 
poglavitni namen ni uspel. Tehnikom, ki zaradi slabe oborožitve na odpor 
niso mislili, je uspelo pobegniti po zasilnem izhodu. Domobranci so uničili 
in odpeljali vse, kar se je t)dpeljati dalo, nakar so i)rostor zažgali. Odkrili 
in zažgali pa so tudi skladišče, ki so ga tehniki zgradili na zelo skritem 
prostoru, dokaj oddaljenem od tehnike. 
S tem je tehnika za rajon Podnart-Kropa propadla. Z enoletnim delom 
je več kot opravičila svoj obstoj, saj je opravila svojo mobilizacijsko dolž 
nost, in to ne le v svojem ožjem pomenu. Dejstvo, da so Nemci dva dni za 
tem dogodkom metali z letala proj)agandne letake o uničenju tehnike, kaže, 
da so se predobro zavedali pomena in vloge narodnoosvobodilnega tiska, 
še bolj pa dokazuje to njihovo nemoč, saj je bil pravzaprav njihov uspeh 
dokaj skromen. Zadovoljiti so se morali le z razmnoževalnimi pripomočki 
in z že razmnoženim propagandnim gradivom, kar pa še nikakor ne porMcni, 
da so s tem uničili tehniko. Ostal je kader tehnikov, ki se je ponovno 
vključil v propagandno delo. 
Ker ni bilo mogoče na tem področju najti prinuirnega mesta (to kaže, 
da bi sicer tu znova organizirali še eno tehniko), so odšli tovariši trn željo 
pokrajinske tehnike im podobno delo drugam. Tako je odšla Marija Rautcr-
Strajnarjeva v tehniko Drava, nato v tehniko Benko in končno v sprejemni 
center vesti pri pokrajinski tehniki. 
Rajonska tehnika Jelovica je razmnoževala dnevna radijska poročila. 
Ljudsko pravico. Slovenski poročevalec. Mladino, razne letake ter druge 
tiske fK) nalogu pokrajinske tehnike, letake pa so za potrebe rajona raz 
množevali tudi na lastno iniciativo. Skraja so se za razmnoževanje poslu 
ževali šapirografa. pozneje ciklostila in končno rotacijskega ciklostila. Vse 
ic pripomočke, kakor tudi pi.salne stroje, radijski sprejemnik, matrice, papir 
in barve, so zbirali aktivisti, največ iz Kranja. \ rednost dela je bila še 
toliko večja, če pomislimo, da je ves potrebni kader rasel hkrati s tehniko, 
z velikimi lastnimi napori, požrtvovalnostjo, voljo in vztrajnostjo. Natis 
njeno literaturo so razpošiljali na razne naslove, raznim političnim foru 
mom, vojaškim in drugim partizanskim enotam jo je odnašal kurir Stanko 
Pogačnik-Jurček. del pa je je dobivalo tiuli prebivalstvo v dolini. Tudi ta 
tehnika si je prizadevala, da bi bili izdelki čimbolj lični in čim lepše oprem-
26 
Ijeni. Tem zahtevam so se najbolj približali s svojim zadnjim tiskom, listom 
Mladino. Razmnožili so ga v približno tri sto izvodih na 22 straneh; prva 
stran je bila opremljena s Titovo sliko. Hkrati z njo pa so razmnožili tudi 
večje število letakov z novico o osvoboditvi Beograda. Oboje je propadlo 
ob domobranskem napadu.'^" 
Že spomladi 1943. leta je prišlo v soglasju z okrožnim kojuitejem KPS 
Jesenice tudi do ustanovitve znane Žanetooe tehnike, ki je zalagala z narodno 
osvobodilno literaturo vasi pod Stolojn oziroma i)()d Karavankami. Ker pa 
je rast tehnike povezana z rastjo narodnoosvobodilne misli v Novi vasi in 
okolici in ker so o tem na voljo podatki, zaradi lažjega razumevanja dela 
tehnike najprej na kratko nekaj besed o tem. 
V letu 1941 v Novi vasi še ni bil ustanovljen vaški odbor Osvobodilne 
fronte, pač pa je bil že konec 1941 vzpostavljen stik z narodnoosvobodilnim 
gibanjem, ki je vas z okolico predvsem ideološko utrjeval in seznanjal z 
osnovami osvobodilnega gibanja. Vzpostavil ga je Egon Remec-Bornl. ki je 
bil povezan s Stanetom Percem-Adamom in Jožetom Štrukljem-Raflom iz 
Radovljice. Pozneje so se temti aktivu priključili iz Nove vasi Franc 2iiidar-
Egofi, Franc Žnidar-Matjaž, Jože Gogala-Primož in kmetijski delavec pri 
Jožetu Debeljaku po imenu Vinko. Pozneje je aktiv mimo ideološkega 
osveščanja zbiral tudi podatke o okupatorjevi vojski, tako o premikih nem 
ške vojske, sovražnih patruljah, zasedah, o graditvi bunkerjev in podobnem, 
ter jih po Egonu Remcu-Borutu pošiljal partizanskim enotam na tem ozem 
lju. Iz teh prvih organiziranih privržencev narodnoosvobodilnega gibanja 
je sestavil avgusta 1942 sekretar rajonskega komiteja za Radovljico Jože 
Štrukclj-Rafel vaški odbor Osvobodilne fronte, v katerem so bili: Franc 
Znidar-Egon kot sekretar, člani pa so bili Jože Gogala-Primož, Franc Žnidar-
Matjaž in že omenjeni Vinko z ilegalnim imenom Gašper. Po odhodu Franca 
Žnidarja-Egona marca 1943 v partizane je postal sekretar vaškega odbora 
Jože Gogala-Primož. Odbor je delal po navodilih tedanjega sekretarja 
rajonskega komiteja Jožeta ."štruklja. Njegova smrt aprila 1943 pri Fuksovi 
brvi pri Radovljici pa je vplivala na aktivnost odbora, zlasti še, ker je 
odšel aprila v partizane tudi Egon Remec-Borut. Tako je ostal teren Nova 
vas brez direktne povezave z ilegalnimi političnimi delavci. Ponovno je 
delo zaživelo junija istega leta. ko je bil z vojaške enote poslan na poli 
tično delo v vasi Nova vas, Vrbnje in Gorico Franc Žnidar-Egon. Narodno 
osvobodilni odbor v sami vasi ni bil več organiziran, pač pa je bil fa teren 
zastopan v narodnoosvobodilnem odboru Radovljica. V maju je poslal na 
mestnik komisarja Gorenjskega odreda Kostja domačine Franca Žnidarja-
Egona. Janeza Tepino-Žaneta in Branka Štangla-Petra v domačo okolico 
z nalogo, da zberejo orožje in drugo, kar bi bilo potrebno vojaškim enotam 
na Jelovici. Akcije za orožje so bile lui Otoku, v Dvorski \asi. Zajiužah in 
Gorici. Hkrati so obiskali nekatere simpatizerje narodnoosvobodilnega giba 
nja in jih pozivali k aktivnosti. Z nabranim orožjem. pred-Nsem so prišli do 
lovskih pušk, so se čez teden dni vrnili v svojo enoto. 
Prvemu odhodu pod Stol je sledil kmalu drugi, a z določeno nalogo. To 
pot sta bila poslana Janez Tcpina-Žane in Franc Žnidar-Egon. Morala sta 
se povezati z okrožnim komitejem Jesenice, da v soglasju in z njegovo po 
močjo organizirata vaške odbore ter ustanovita rajonsko tehniko. Za to pa 
skraja ni bilo pripomočkov, ne potrebnih tiskarskih izkušenj. Prve napotke 
pri poizvedovanju, kuko bi jjrišla do potrebnih rekvizitov, sta dobila pri 
27 
ICoroščevem Janezu v Vrbnjah. S tem namenom sta Janez lepina-Žane in 
Franc Žnidar-Egon izvršila prvo akcijo na opekarno v Dvorski vasi, kjer 
sta zaplenila pisalni stroj in pisarniški inventar, hkrati pa sta onesposobila 
strojne naprave v obratu, zaradi česar je bila opekarna nesposobna za delo 
do konca \ojjie. Ves zaplenjeni material sta odnašala v Egrovo vilo v Za-
pužah. kjer so nameravali v sporazumu s stanovalci Božo Remec in Košir 
jevimi namestiti tehniko. Naslednji dogodek je zamisel začasno nekoliko 
spremenil. listo noč po akciji v opekarni tovariša vile nista zapustila, v 
jutranjih urah pa je prišla iz Begunj nemška policija z namenom, da izseli 
Remčevo. Iznajdljivosti Mici Koširjeve, ki je vedela, da se zadržujeta 
v stanovanju Remčevc oba omenjena tovariša, gre zasluga, da ju Nemci 
niso izsledili. S prepričljivim izgovorom, da je Remčeva pri svoji teti v 
Lescah, so se Nemci odpeljali v Lesce. Ta kratek čas je zadostoval, da sta 
se tovariša z zaplenjenim materialom s pomočjo Rudija Koširja lunaknila 
za prizidek v podstrešje. Po tem dogodku sta morala za nekaj časa hišo 
zajjustiti; še isti večer sta ves material prenesla v Novo vas na skedenj 
k Znidarjevim. Za delo pa so potrebovali še ciklostil. radijski sprejemnik 
in drugo. Ciklostil je priskrbela Pavla Žnidar, ki je bila poslana iz to\arne 
verig v Lescah na delo na Koroško. Žnidarjeva je za svoje delo pridobila 
protinacističnemu boju naklonjeno Avstrijko Agi Filop, ki ji je pomagala 
odnesti iz tovarne, kjer sta delali, ciklostil. matrice, barvo in drugo. Vse to 
je prenesel iz Beljaka v domačo vas Franc Žnidar-Matjaž. Radijski spre 
jemnik jo pripeljala Marica Žiiidar-Maruša iz Blejske Dobrave od Fanči 
Prešernove, ki ga je hranila že od decembra 1942, ko je sprejemnik za 
plenila skupina Edija GlinSka na uradu vodne skupnosti v Radovljici in 
je bil pri njej le shranjen. Preostali risalni pribor, matrice in papir sta po 
svojih zvezah od Kranja do Koroške nabrali Žnidarjeva mama in Marica 
Žnidar-Muniša. Tako je bil nekako v treh mesecih zbran ves material, po-, 
treben za nemoteno delo tehnike. 
Bunker pri Znidarjevih je bil od junija 1943 stalna javka. V njem so 
se sestajali Sla^ko Crčar-Štefan. sekretar rajonskega komifejii za Radov 
ljico. Tine Dolar-Ciro. član okrožnega komiteja Jesenice, kurir Tilen. Janez 
Tepina-Žane. ki je bil odgovoren za delo rajonske tehnike, ter Franc Žnidar-
Egon. član rajonskega komiteja, odgovoren za VOS in delo gospodarske 
komisije. Bunker je bil na podstrešju in je bil velik približno štiri kva 
dratne metre, v višino pa je meril le dober meter. Opremljen je bil z elek 
triko, ki je bila })riključena vaškemu vodu prav zaradi tega. da ne bi bila 
opažena prevelika poraba električnega toka. Vhod v prostor je vodil mimo 
verande in senika, bil pa je zelo težaven. Za hrano kakor tudi za ostalo, 
kar so potrebovali pri svojem delu ali kako drugače, je skrbela Žnidarjeva 
mama. medtem ko je vzdrževala redno kurirsko zvezo s i)okrajinsko tehniko 
Marica Žnidar-Maruša. Ker je bila zaradi težavnega dohoda ogrožena var 
nost, se je še v septembru tehnika preselila v prvotno izbrane prostore 
v Egrovi vili, ki je bila kot sosed oddaljena od Žnidarjevih dobrih 80 metrov. 
Po izjavah tehnikov so v septembru iz\edli prvi poskus razmnoževanja 
radijskih poročil. Po preselitvi je začela tehnika z rednim delom, prikriti 
prostor pri Žnidarjevih pa je služil aktivistom za sestanke vse do izselitve 
Žnidarjeve družine 1944 v Nemčijo. 
Po privoljenju oskrbnika Rudija Koširja in njegove žene Mici za na 
stanitev tehnike v Egrovi vili v Zapužah so uredili prostor v kleti, kjer je 
28 
imel Košir svojo mizarsko delavnico. Oba jirostora je ločila velika prodajna 
omara iz Božičeve trgovine v Zapužah. Bila je obložena z deskami, le-te pa 
je pripeljal Anton Avsenik-Marofar iz Vrbenj. Vhod v l)nnker je vodil 
skozi predal v omari za moko, in sicer takole: ko si se spustil v predal, je 
bila v zadnji steni omare majhna odprtina s pokrovom, skozi katerega si 
se moral splaziti. Tehniki namenjeni prostor je bil meter širok in dva in 
pol metra dolg ter razdeljen na tehniko in ležišča, ki so bila nad prostorom, 
kjer so se zadrževali tehniki pri svojem delu. 
Kakor vse tehnike je tudi ta delovala po direktisah pokrajinskega teh 
ničnega vodstva. Skraja je služila le namenu ustanovitelja, z reorganizacijo 
njenega dela — izvedena je bila v decembru 1943 — pa je dobivala naročila 
tudi od okrožne tehnike Jesenice. \ času njenega dela sta jo obiskala sekretar 
okrožnega komiteja KPS Jesenice Ivan Gaši)erin-Mitja in vodja okrožne 
tehnike Ivan Gole. Za ožje zavaro\anje tehnike je skrbela Koširjeva dru 
žina, ki jo je tudi oskrbovala z živežem. Ze v tem času. še bolj pa velja to 
za 1944. leto, je tiskala Slovenski poročevalec, Tjudsko pravico. Mladino. 
Delavsko enotnost. Kmečki glas. Našo ženo. razne letake in dvakrat na 
teden tudi radijska poročila s samostojnim i)()litičnini komentarjem. Hkrati 
so tehniki sodelovali po potrebi v akcijah VOS za Rado\ Ijico.^' 
Poleti je začela razmnoževati tudi ielinika rajonskega komiteja Gorje-
Bled na Mežaklji. Njeno vzpostavitev je pripravljal Milan Tominc: pri tem 
sta mu pomagali Francka Logar in Tatjana Simčič-Jelenc - Mihela. Ome 
njeni tovarišici sta priskrbeli pisalna stroja in enega celo sami odnesli iz 
Parkhotela na Bledu na Ravne na Mežaklji: priskrbeli pa sta tudi ciklostil. 
Jeseni se je morala tehnika preseliti v Srednjo vas. kjer je nemoteno delo 
vala od oktolira domala leto dni brez premikov. 
Jeseni I94'5 je v okolici Kranja organiziral po navodilih okrožnega komi 
teja Kranj inž. Maks Stupica-Dražgost cikJostilno tehniko, ki se je nekoliko 
razlikovala od doslej opisanih. Tnž. Stupica je moral sani poiskati in pre 
urediti prostor za novo tehniko, moral pa je tudi priskrbeti pripomočke za 
razmnoževanje. Ciklostil je dobil z Dunaja: kdo ga je prinesel, ni več mo 
goče ugotoviti. Iz Kranja si ga je odnesel zvečer \ \as Cirčiče in se najprej 
nastanil pri Ivanki in Janezu Ercetu. kjer j(> tudi spal in se hranil. Kot 
vedno se je tudi delo te tehnike nekoliko razlikovalo od dela doslej opi 
sanih tehnik, in to po tem. da je dobivala že napisane matrice. Iz Kranja 
jih je prinašal študent Burger. Pri Ercetu je bil v tehniki samo inž. Stupica. 
vendar sta mu pri delu pomagala oba Ercetova. Tako je na primer gospodar 
pomagal pri ciklostiliranJTi. Razmnoževali so predvsem Slovenski poroče 
valec. Mladino, Našo ženo in razne letake, vse to v približno 800 izvodih. 
Razmnoženo gradivo so nato uredili in ga po potrebi, vsaj glasila, speli. 
Literaturo je odnašal inž. Stupica k sosedu Tim'tn Cregoriču. Karlu Pater 
nuju in drugam. S to literaturo so zalagali \asi od Predosel j, Cerkelj. Pred 
dvora, Naklega in Kranja do Jezerskega in Tržiča. S ciklostilom pa se je 
inž. Maks Stupica za časa bivanja v Cirčičah nekajkrat selil. Tako je bil 
nekaj časa pri Hugu Vujčiču. kjer mu je bil v pomoč že neki tovariš, od tod 
pa sta se selila v mizarsko delavnico Tineta Gregoriča-Cinka. Pri njem sta 
doživela tudi prvo presenečenje. Ko sta pravkar prišla z nanuMiom. da bi 
začela razmnoževati in sta se pripravljala za delo. so hišo obkolili Nemci. 
Tehnikoma je uspelo ciklostil zadelati z oblanci. medtem ko sta sama zlezla 
v okenske okvire, ki jih je Gregorič pra\- tedaj izdeloval in jih je imel do 
29 

tedaj izgotovljenih že večjo količino. Po Gregoričevi aretaciji so odnesli 
ciklostil in ostalo v neko globel pri Cirčičah, od tod pa ga je odnesel Erce 
k nekemu kmetu v Voklo. Maks Stupica-Dražgost je potem odšel na Riipo, 
kjer je tudi zbolel. Ko je po daljši prekinitvi ozdravel, se je odpravil čez 
llovko in Storžič v Lom. Tu so tehniko v Dolenčevih gozdovih pozno jeseni 
ponovno formirali. Dotlej tehnika lastne iniciative ni mogla razviti. Bila je 
odvisna od kvalitete napisanih in opremljenih matric, njena lastna skrb je 
bila omejena le na kvaliteto natisnjene literature. Izdelki na novo formi 
rane tehnike so s prihodom karikaturista Maksa Jeze in s preciznostjo 
izdelkov inž. Stupice močno pridobili. Že od vsega začetka so bili, kljub 
pomanjkljivim pripomočkom, na dokajšnji višini. Tako so na primer, v želji 
po čim k>pšem tisku, začeli inicialke najprej viirati v matrice, nazadnje, 
pred odhodom inž. Maksa Stupice-Dražgosta. pa so jih že kar žigosali. Za to 
so potrebovali liiioiej. po katerega je hodil kurir v Bornov gradič pod Sv. Ano. 
Razumljivo, da so ta prizadevanja žela priznanja, zlasti delo inž. Stupice, 
o čemer več ob razpisih tekmovanj 1944. leta. Tehnika je v tem prostoru 
delala še konec 1943. leta in se šele februarja naslednjega leta preselila v 
nove prostore.^" 
Prve dni septembra je bila ustanovljeim tudi prva bohinjska tehnika, 
imenovana Orel. Ustanovljena je bila na pobudo rajonskega odbora Osvo 
bodilne fronte Bohinj, za njeno ustanovitev pa je skrbel gimnazijec Vinko 
Beznik. Njegov življenjepis nam je delno znan, močno pa je povezan z delom 
same tehnike. Gimnazijo je zajjustil takoj po sovražni okupaciji in se od 
pravil domov. Skraja je bil nekaj časa zaposlen v železniškem uradu na 
postaji v Bohinjski Bistrici, januarja 1943 pa je delo zapustil in prišel 
domov na Gorjuše. Zaradi bolezjii na ledvicah je nekaj časa bolehal, ne 
kako sredi aprila, ko so ga že iskali Nemci, pa je odšel v ilegalo. Ker se je 
pojavljala vedno večjti zahteva po nenehnem obveščanju prebivalstva o 
položaju na bojiščih, so po preudarku rajonskega odbora Osvobodilne fronte 
sklenili ustanoviti tcliniko. njeno organizacijo pa poverili Vinku Bezniku. 
Beznik je k delu pritegnil Se bratranca Feliksa Beznika in Janeza Strgarja. 
Njegov brat Jakob Beznik, po poklicu tesar, pa je zgradil barako na jugo 
zahodnem delu GorjuS v Jazbinah. Pisalni stroj jim je priskrbel rajonski 
odbor Osvobodilne fronte, njegov prejšnji lastnik pa je bila ali Kmetijska, 
zadruga v Srednji vasi ali lesni trgovec Stroj iz Bohinjske Bistrice. Šapiro-
graf je bil last tovarne KID na Jesenicah, ni pa mogoče ugotoviti, kdo ga 
je prinesel na Gorjuše. S papirjem je tehniko oskrbovala mladinska organi 
zacija na Koprivniku in Gorjnšah. z matricami in šapirografskim črnilom 
pa so jo oskrbo\ali razni aktivisti po različnih ilegalnih zvezah iz nemških 
pisarn na Bledu in iz jeseniške železarne. Tehnika je dobila ime po ile 
galnem imenu vodje tehnike Vinku Bezniku-Orlu. 
Ob ustanovitvi tehnika še ni imela lastnega radijskega sprejemnika; 
na voljo je bil le tisti pri sorodniku Vinka Strgarja, ki je bil »blockleiter« 
Kiirntner Volksbunda in je imel zaradi tega pravico do baterijskega radij 
skega sprejemnika, sicer pa je bil sodelavec narodnoosvobodilnega gibanja 
od 1941. leta. Skraja je vodja tehnike Vinko Beznik-Orel poslušal radijska 
poročila pri omenjenem tovarišu, v tehniki pa so po sproti sestavljenih za 
piskih sestavljali radijske vesti. Bili so io štirinajst centimetrov visoki in 
Poročilo o tiskih, ki jih je izdelala tehnika PK KPS za Gorenjsko v času od januarja do oktobra 194> 
31 
dvajset centiniptro\ dolgi listi z rdečim naslovom Radioporočiia, opremljeni 
z rdečo ZNCzdo. Delo so si tehniki razdelili takole: Poročila je sestavljal 
Vinko Beznik in hkrati pisal tudi matrice. Feliks Beznik in Janez Strgar pa 
sta razmnoževala na šapirografu. Mimo radijskih poročil je tehnika raz 
množevala med drugim razne proglase, sestavke naših političnih \oditeljev, 
v presledkih pa Vesti izpod Triglava in razne brošure, tako Komunizem in 
vera. Vera v Sovjetski zvezi, Žene v Sovjetski zvezi in drugo. Po vsem zna 
nem moremo iu<\i tu ugotoviti, da so se teliiiiki floljco zavedali pomembnosti 
pos]anst\a. ki so ga opravljali, skrbeli so za ažurnost, tehnika pa je bila 
sposobna, razmnoževali kompliciranejša in obširnejša dela. Del prek noči 
razmnoženih vesti so v zgodnjih jutranjih urah priiuišali na kurirsko ka-
ravlo CJ 4. del pa so jih dobili aktivisti ])o vaseh in mladinska organizacija. 
Ta poročila so potem krožila po vsem Bohinju. Bohinjski Beli. Bledu. Gor 
jah in Jesenicah. Razmnoževali so še razne obrazec, kot potrdila za gospo 
darsko komisijo, razne statistične obrazce za Osvobodilno fronto in njene 
odbore ter prepustnice. Ker so bili tehniki domačini. Gorjuše pa na pol 
osvobojene, so zahajali tudi sami med ljudi in tako tudi neposredno širili 
vesti in revolucionarno miselnost. Za prehrano so skrbeli deloma sami, nekaj 
pa so jim ponuigaii pri tem akti\isti. Kuhala jim je najbližja gospodinja, 
Jazbrnikova mama, njen mož pa je skrbel za \arnost tehniko\ in za dobro 
zamaskirani dohod do barake. 
Ker je bila ])rva baraka tehnike dokaj blizu kolovoza, ki veže Gorjuše 
s Koprivnikom. so jo že po kakem mesecu prestavili nekaj sto metrov niže 
proti Noninju. Tedaj so tudi radijski sprejemnik prenesli od Strgarja v 
tehniko. Vendar so se tudi od tod po kakem mesecu, konec novend)ra, selili 
v novo zgrajeno barako v Hribarici. kot se imenuje hrib med Koprivnikom 
in Gorjušami (višina 1050 m). Tudi ta baraka je bila le nekaj sto metrov 
oddaljena od glavnega kolovoza. Zaradi tega je Janez Strgar-Emil, ki je bil 
tudi kuhar, v šali trdil, da se sliši na kolo\oz, če zjutraj zabeli žgance. 
Baraka je bila i)risloujena na skalo, dohod je bil z vrha. Nad tehniko so 
bile senožeti in seniki, iz katerih so vozili v zimskem času seno. Zaradi kon-
spiracije prav v zimskem času so od kolovoza na senožeti proti gozdu na 
redili petdeset metrov dolgo ograjo, ki je obdajala skalo z barako. Po tej 
•ograji so hodili v tehniko brez sledov v snegu. V tem času so dobili z Jesenic 
večji baterijski radijski sprejemnik ziuimke Philips« in akumulator. Na 
tem mestu je delala tehnika vse 1943. leto.*" 
Septembra je poslal šef pokrajinske tehnike za Gorenjsko Adolf Ai-igler-
Bodin v Tesce Lada Torkarja-Matijo z namenom, da organizira tehniko. 
Torkarju je uspelo, da je bila do konca meseca tehnika, ki je tedaj dobila 
ime TJ jeseniškega okrožja, pripravljena za delo. Pri tem mu je pomagal 
brat Polde. Tudi pri njenem delu naletimo na težave, ki so bile svojske 
domala \sem tehnikam. Na voljo niso imeli ne pisalnega stroja, ne razmno 
že valca, ne i)ai)irja in ne ostalega tehničnega materiala. Pisalni stroj so po 
daljšem iskanju dobili pri trgovcu Jožetu Prešernu, teže pa je bilo z raz-
množevalcem. S pomočjo zvez so izvedeli, da ga hrani že omenjeni vodja 
blejske tehnike Sonja II France Toni.*^ Ciklostil so se pri njem le sposodili 
za toliko časa, da so si po njem izdelali svojega. S tem namejiom je Torku r 
Tonija na Bledu tudi obiskal ter po dogovoru stroj odnesel zavit v navad 
nem ovojnem pajiirju kot paket.*^ Težav pa s tem še ni bilo konec; skrbi je 
povzročala izdelava ciklostila. Najteže pa je bilo z mrežo, ki so jo polrebo-
32 
vali za razmnoževanje. \ ta namen so kupovali mreže vseh vrst, tudi take 
za sita. Vsa prizadevanja pa niso uspela. Končno so poskusili še s sobno 
zaveso in — slednji poizkus jim je uspel. Posebna pisala jim je izdelal 
Torkarjev brat Leoi)ol(l-Tomaž. Za nabavo papirja in ostalega tehničnega 
materiala so skrbeli Matijeva sestra Marija lorkar-Maruša, Leopold Torkar, 
Janez Krivec. Stane Naglič-Suljo z Bleda, njegova žena Draga ter žena 
Leopolda Torkarja Francka Torkar-Špela. Nakupovali so ga po Gorenjskem 
in Koroškem.^' 
Po prvotni zamisli naj bi bila tehnika nameščena pri Leopoldu Tor-
karju. ki je stanoval pri Slavku Šušteršiču v tovarni nogavic v Lescah, kjer 
je bil tudi zaposlen. Namero pa so pozneje opustili zaradi velikega števila 
delavcev, pred katerimi dela tehnike pra\ gotovo ne bi mogli povsem pri 
kriti. Zaradi tega so se odločili, da se bo Lado lOrkar-Matija, do tedaj borec 
Gorenjskega odreda, preselil na svoj dom v Lescah št. 26. Kljub temu ])a je 
tehnika vndarle delala na dveh mestih: na domu staršev Lada Torkarja ter 
pri bratu, na katerega se je v organizacijskem smislu tudi najbolj naslonil. 
Na svojem domu je opravljal vsa pisarniška dela, pisal matrice in spre 
jemal pošto, medtem ko je razmnoževal pri bratu. Razmnoženo literaturo 
so nato odnašali pokojna mati, bratova žena Francka-Ši)cla in njen petletni 
sin Poldi. ki jo je nosil v košku do ilegalca Jaka Eržena-Andreja. Od tod 
so jo pošiljali po jeseniškem okrožju pa tudi na Koroško." 
Že od začetka so računali s tem, da tehnika v Lescah ne bo mogla dolgo 
zdržati, zato so morali misliti na nov prostor. Dogovorili so se z bivšim lov 
cem Francem Gašperinom-Cetom iz Begunj, dobrim poznavalcem terena, da 
bo pomagal urediti novo tehniko pod Begunjščico. Po dogovoru je Franc 
Gašperin-Cet odšel v Drago ter pričel iskati primeren prostor. Našel ga je 
v Jecelniku, nekako osemdeset metro% nad bivšo smučarsko kočo. Novi pro 
stor je bil zgrajen spomladi 1944. leta. verjetno v marcu. 
Tehnika T 3, ki je sicer prav zaživela šele v Dragi nad Begunjami, je 
že od svojega nastanka zalagala okrožje z vso temeljno literaturo, tako 
Slovenskim poročevalcem, Ljudsko pravico. Delavsko enotnostjo. Mladino, 
listom Žene izpod Karavank. razmnože\ali pa so tudi različne letake sploš 
nega in lokalnega pomena, razna gesla in drugo.^"' 
Li končno je bila rajonska tehnika za Selško dolino Orlovo gnezdo, 
v želji, da bi bilo operativno področje čimbolj prepreženo z narodno 
osvobodilnim tiskom, iniciator tudi zadnje iehnike v tem letu na Gorenjskem 
D Vešterskem mlinu. To mesto sta predlagala Skofjeločana brata Hafnerja, 
prepričana, da je na dovolj skritem mestu. .S pristankom rajonske tehnike 
so nato aktivisti organizirali in opremili nove prostore.^" Tehniko so začeli 
graditi že decembra. Nekaj lesa, žebljev in drugega je prispeval Ivan 
Jugovec-Matjaž, ki je bil tedaj načelnik okrajne gospodarske komisije. 
Gradnja je bila dokaj težavna zaradi pogostnih nemških patrulj in domačih 
izdajalcev. Tehniko so zgradili pod svisji in je bila. z enim samim izhodom, 
domala vsa v zemlji ter bi jo bilo brez izdaje težko odkriti. Gradili so jo 
štirinajst dni večinoma podnevi, in sicer Pavle Gosar-Razin in kurir Andrej 
Florjančič-Boris, znotraj pa jo je opremila Silva Janša-Darja.^' Ko je bila 
tehnika pripravljena za delo, je o tem obvestil rajonsko tehniko Orlovo 
gnezdo tedanji sekretar rajonskega komiteja KPS za Škofjo Loko Tine 
Kalan-Dolinski, hkrati pa tudi zaprosil za kakega tehnika, ki bi uvedel 
v delo tehnike v Vešterskem mlinu. Pokrajinski tehnik Adolf Arigler-Bodin 
"i Loški razgledi 33 
Pri ŽuiKtu lltt Klancu je (li'lovula prva kranjska ciklostilna 
tehnika 
je za to delo skraja določil Andreja Jesenovca, ker pa je bila Silva Janša-
Darja vodja tehnike in tudi starejši član. je odšla v Vešterski mlin sama 
na lastno željo, Jesenovec pa je še nadalje ostal v tehniki rajonskega komi 
teja za Selško dolino in po Darjinem odhodu prevzel vodstvo Selške teh 
nike.^' 
Šele z marcem 194"^ so se razmere tudi na kamniškem operacijskem 
sektorju Kokrškega odreda spet toliko uredile, da so jeli znova razmišljati 
o političnem delu. Spremenjeni polilični položaj je zahteval naglo vplivanje 
na teren, in to z resnim in 
kvalitetnim delom. Zaradi 
tega se je sekretar okrož 
nega komiteja \ iktor Stra-
žišar-Silvestcr dogovoril z 
edinim preživelim članom 
Tehnike Kokrškega odreda 
Albinom Vcngustom-Hra-
stom o nadaljnjem propa 
gandnem delu. Ker je ciklo-
stil in ostalo, s čimer je 
razpolagal Kokrši odred, 
propadlo in so bile kurirske 
zveze s pokrajinsko tehniko 
zelo neredne, potrebe po 
pisani besedi pa velike, sta 
se Viktor Stražišar-Silve-
ster in Albin Vengust-Hrast odločila, da vzpostavita tehniko z akcijo 
na nemški občinski urad v bivši šoli v Homcu. Akcija je bila zaradi ne 
ugodne lege — hiša leži na samem in zunaj vasi — in spričo čistine, ki je 
poslopje obdajala, toliko težavnejša. pripravil pa jo je Albin Vengust-Hrast 
ob podpori vaških aktivistov. Zaradi nemških napadov, vsled katerih se je 
bataljon približno za štirinajst dni iH-emaknil proti Rašici, so morali prvotni 
rok akcije premakniti. Dne 6. februarja''^ pa je us])elo. ob podpori devetih 
domačinov, Hrastu vpasti v občinski urad. demolirati prostore in inventar, 
hkrati pa odnesti dva pisalna stroja, rotorko. ^ečjo količino matric in dru 
gega ciklostilnega materiala. Tako so bili postavljeni temelji bodoči kam 
niški okro/.ni teliniki. imenovani tudi T 1. kar vse priča o načrtih za nadaljnje 
širjenje ciklostilnih tehnik, ki naj bi prepredle okrožje. 
Kljub temu. da je tehnika služila potrebam celotnega okrožja, je šele 
konec jtdija ali ^• začetku avgiistu prešla iz bataljona v sestav okrožjiega 
komiteja. Po priče\anju sodobnikov', da je tehnika razmnoževala vso te 
danjo dostopno literaturo, moremo domnevali, da je razmnoževala vsa 
osrednja glasila našega političnega vodstva, tako prav gotovo tudi Slovenski 
poročevalec. Ljudsko pravico, razne razglase, med njimi so bili tudi taki 
lokalnega pomena, in okrožnice. 
Od ustanovitve do konca aprila 1945 je tehnika T 1 delovala v Duplici 
v hiši Vengustovih staršev, ki pa so bili tedaj izseljeni. Albin Vengust-Hrast 
se je za to odločil kljub temu. da so bili v hiši tuji ljudje. Skraja je v T 1 
razmnoževal Hrast sam. pozneje mu je pomagal se Mišo Žirovnik-Stane, 
terenski delavec in sodelavec Viktorja Stražišarja-Silvestra, v pomoč pa 
34 
mu je bila tudi celotna, dokaj močna, dupliška frontovska mreža. Zaradi 
te širine se je tehnika precej dekonspirirala in morali so jo seliti. Zaradi 
dobrih zvez. ki jih je imel tedanji okrožni sekretar Viktor Stražišar-
Silvester v Kamniški Bistrici, se je konec aprila ali konec maja tehnika 
preselila v dobro prikrit nadzemski prostor pod Mokrico, od tod na Kopišča, 
potem v Praprotno in Stahovico ter nato na Moravsko."" Kakor prej Tehniko 
Kokrškega odreda so tudi to tehniko zalagali z reprodukcijskim materialom 
domačini, verjetno je prihajal med drugim tudi iz Vodnikove tiskarne v 
Kamniku. Literatura, namenjena razmnoževanjti, pa je prihajala v tehniko 
še vedno po terenskih delavcih, po patridjah iz Ljubljane ali iz Pokrajinske 
tehnike. V tehniki so mimo Albina Vengusta-Hrasta delali še Tošo in Polde 
Starovasnik z Županjih njiv nad Stahovico — slednji je odšel v bataljon, ko je 
bila ustanovljena T 3 in ga srečamo med sodela\ ci te tehnike, Tošo pa, 
preden je prišlo do združitve tehnik Ti in rajonske tehnike v Vinskih 
hribih v T 2, za terenskega delavca — Branko Porezin in neki Martin iz 
Tuhinja. Posebno obravnavo zasluži sktipina borcev iz bataljona, ki so bili 
dodeljeni v pomoč Albinu Vengustu-Hrastu, saj se po svojem delu ni v 
ničemer razlikovala od podobne gestapovske Revsove skupine v Zgornji 
Savinjski dolini, katere delo in vloga sta nam znana. Zadrže\ala se je pred 
vsem v dolini Kamniške Bistrice, se skrivala pred borci narodnoosvobodilne 
vojske in pred Nemci, od časa do časa pa napadala posamezne partizanske 
borce.'^^ Že pri bežni ocenitvi njenega izdajalskega dela ne moremo mimo 
ugotovitve, da je bil vpliv narodnoosvobodilnega boja na gorenjsko ljud 
stvo izredno močen in da prav zaradi vsestranskega političnega dela med 
njim ni našla svojih privržencev. \ svojih prizadevanjih je skupina ostala 
osamljena, kljub temu, da se je njeno zločinsko delo odvijalo po skrbno 
izdelanem načrtu. O tem nam govori na primer tudi dejstvo, da so si pri 
zadevali polastiti se tehnike. Razumljivo, da je bilo to njeno prizadevanje, 
ob veliki skrbi Partije, ki je veljala tehnikam in lehničnemu kadru, zaman. 
Primer sam pa je v zgodovini partizanskih tehnik dokaj redek in morebiti 
po svoje edinstven. Dogodek v zvezi s Tošem in njegovo skupino si moremo 
razložiti z mlačno predanostjo omenjenih ljudi narodnoosvobodilnemu boju, 
morda že od vsega začetka, proces razkrajanja z vsemi posledicami pa se je 
moral pričeti po prihodu v tehniko. Sodili bi tudi. da je bila skupina dokaj 
neenotna in neorganizirana, do neke mere bolj orodje Toša in nekaterih 
drugih. Po spominih Albina \ engusta-Hrasta se je v sredini 1943. leta osno 
vala v Cerkljah ])lavogardistična trojka, ki jo je ustanovil Alojz Plemelj."^ 
Njen član je ]>il Branko Porezin iz Kokre, ])artizanski odpadnik, ki je spričo 
nemških hajk in težav, ali pod vplivom sorodstvenih zvez, izgubil vero 
v narodnoosvobodilni boj in prišel konec 1942 v stik s plavogardistom Plem-
Ijem, ki je imel v Kamniški Bistrici svoja lovišča. Slednji si je tudi zamislil 
način, kako bi razbili narodnoosvobodilito gibanje. Bil je v stikih s Francem 
Mejačem in po njem z Ljubljano, pa tudi z Roscnorjevim štabom. \ endar 
tu o vsem tem le toliko, kolikor je potrebno za osvetlitev pogojev, v ka 
kršnih je tehnika delala. Porezin, ki se skraja ni hotel vračati iz patrulj 
v bataljon in je vedno pogosteje hotel ostajati pri Albinu Vengustu-Hrastu, 
je kot sodelavec tehnike začel razkrajevalno vplivati tudi na ostale tova 
riše, tako na Martina in druge. Že v nekaj mesecih pa mvi je uspelo osnovati 
skupino sedmih ali osmih omahljivcev, ki so pozneje odpadli, nakar jih je 
oborožil Plemelj. Z njimi je prišel večkrat v nasprotje vodja tehnike Hrast, 
3* 35 
nekoč pa bi z njim kmalu obračunali z orožjem. Porezin, ki je nastopal kot 
vodja skupine, je celo zahteval, naj jim prepusti tehniko. Hrastovi odločni 
reakciji in lastnemu slabičarstvu gre zasluga, da se jim to kljub grožnjam 
ni posrečilo. Skupina je bila potem 25. novembra 1945. leta kaznovana, Mar 
tina in še nekoga pa so pozneje pobili raztrganci, s katerimi je Porezinova 
skupina proti koncu svojega obstoja povsem odkrito sodelovala. Tošo, ] 
ki bi moral po ukinitvi tehnike Ti oditi v bataljon za terenskega delavca, 
se je temu skušal izogniti in se nekje blizu Praprotnega sam ustrelil v nogo, 
kar je opravičeval z namišljenim spopadom z nemško patruljo. Z jesenjo, J 
Ico je le prišel v bataljon, pa je postalo njegovo zadržanje nc\zdržno. 
V bataljonu je bil nekaj časa tudi Polde Starovasnik-Klukec; ko pa je bila 
konec 1945. leta ustanovljena na Kamniškem še tehnika T 5, je bil dodeljen 
tej tehniki.^' 
Spričo pomanjkljivih zvez s pokrajinskim tehničnim vodstvom se je 
tehnika pri izdajanju orientirala le na smernice okrožnega sekretarja Vik 
torja Stražišarja-Silvestra Albinu Vengustu-Hrastu. Narekoval jih je poli 
tični položaj na terenu in dnevna izkustva. Po smrti sekretarja Silvestra 
v boju z Nemci pri Koloveu 19. aprila 1945, za katerim je prevzel dolžnosti 
Franc Zupančič-Marjan. se je tehnika preselila na Moravsko. Tehniko so 
z vsem inventarjeni preselili v bližino Trojice — kakor razbiram iz spo 
minov Karla Zupančiča-Žana — v Petelinjske gozdove. 1 
Z-delom Ti sovpada tudi delo tehnike, ki jo je vodil Karel Zupančič-
Žan. Ta je bila sicer starejša kot tehnika Ti. bila pa je zaradi pomanjkljive 
opreme manjšega propagandnega pomena. Tehnika, ki bi jo lahko imeno 
vali tudi rajonsko tehniko za Zasavje, je bila neposredna naslednica raz 
množevanja v Dolskem v 1942. letu. Temu poskusu je bila tem bližja, ker 
se ni razlikovala od njega niti po načinu razmnoževanja. Kakor dolska teh 
nika je tudi slednja nastala na polindo tedanjega rajonskega sekretarja 
SKOJ Franca Zupančiča-Marjana. ki je pozneje pridobil za delo v tehniki 
Karla Zupančiča-Žana. Slednji je bil do tedaj borec Druge grupe odredov 
ter v začetku novembra 1942 prišel pri Jevnici čez Savo in se trenutno za 
drževal v rojstnen\ Beričevem. Tu ga je obiskal tudi Franc Zupančič-Marjan 
in v razgovoru, ki je sledil, sta že govorila o gradnji prostora za tehniko. 
Ici naj bi jo vodil Žan. Prostor je začel Karel Zupančič-Žan pripravljati 
v Petelinjskih gozdovih pri Dolskem januarja 1945. Tehnika je imela na 
voljo skraja le pisalni stroj, ker pa je bila ustanovljena, da seznanja z ra 
dijskimi poročili prebivalstvo o pomembnih političnih dogodkih doma in jio 
svetu, je dobila tudi radijski sprejemnik. Njen prostor je hkrati služil, ker 
se je v njem pogosto zadrževal sekretar rajonskega komiteja Franc Zupančič-
Marjan, tudi za nekako rajonsko pisarno.^* Zgodovinsko pomembno je tudi 
dejstvo, da so v tej tehniki zasnovali akcijo na žandarmerijsko postajo v 
Ihanu, ki so jo izvedli 6. maja 1945. Napad je izvršilo osemnajst borcev 
Kamniškega bataljona in političnih delavcev, med njimi je bil tudi Franc 
Pasterk-Lenart, ob podpori ihanskih aktivistov, predvsem Jožeta Bevca-
Metoda. Uspešna akcija je bila toliko pomembnejša, ker je bila verjetno 
najkrajša v vseh letih narodnoosvobodilnega boja na Kamniškem. V napadu 
so zaplenili sedemindvajset pušk, brzostrelko, nekaj pištol in ročnih bomb, 
materiala, ki bi ga potrebovali za čim boljše in čim množičnejše obveščanje. 
pa v akciji, čeprav je bil prav to njen poglavitni namen, niso dobili.''° 
Razumljivo pa je, da je bil propagandni učinek akcije veliko večji. 
. • 36 . i 
Skraja sta obe tehniki delali v Pctelinjskih gozdovih, pozneje, v maju 
1943 pa se je Karel Znpančič-Zan preselil s svojo skupino v nov prostor nad 
Vinjami.^^ Po enem ali dveh mesecih, verjetno v juliju, pa so se zaradi 
varnosti preselili v tretji prostor na Oklem. V ta namen je izkopal Karel 
Zupančič-Žan pod Gostinčarjevim kozolcem dvojnikom, kjer so shranjevali 
slamo, dva in pol metra globok, tri metre širok in prav toliko dolg prostor. 
Prostor je obil z deskami, ki jih je v ta namen pripeljal gospodar Gostinčar 
iz Trojice. Vse to je bilo pripravljeno v tednu dni.^' Da pa bi ostalo delo 
v bunkerju čimbolj skrito, je po vselitvi tehnike vanj zapeljal gospodar 
pod kozolec vozove, vhod pa zametal s slamo. Do no\cmbra je v tehniki 
razmnoževal Karel Zupančič-Žan sam, in to predvsem ponoči, še pred dnem, 
med tretjo in četrto uro zjutraj, pa je odnašal kurir Majerjev Branko iz: 
Doline razmnoženo literaturo rajonskim komitejem v Ihanu. Komendi, 
Moravčah, Mengešu in Kamniku, pošiljali pa so jo tudi nekaterim posamez 
nikom. Pozneje je Karel Zupančič-Žan ta prostor odstopil vodstvu oki-ožne 
mladinske organizacije, sam pa se je lotil gradnje četrtega prostora, prav 
tako na Oklem pri sosedu Kramarju. Novi prostor, mnogo manj udoben od 
prejšnjega, je zgradil v silosu, tako da je ločil zgornji del prostora, zalo 
ženega s krmo. od spodnjega, moral pa ga je pregraditi. Tako je dobil pro 
stor, ki je bil poldrugi nieter širok in za nepolno človeško višino visok. 
Prostora je bilo v njem le za mizo in police. Delo v tem majhnem in okro 
glem prostoru je bilo zelo težavno. V ilustracijo le nekaj spominskih utrin 
kov Lojzeta Praprotnika-Sama na dni, ki jih je preživel v silosu na Oklem: 
Ker luč zaradi velike izrabe zraka v prostoru ni gorela, je bila odprta 
vhodna odprtina, s čimer se je povečala nevarnost pred morebitno izdajo 
ali izsleditvijo; v prostoru ni bilo ležišča, zaradi tega je preždel ves čas, 
ki je bil namenjen počitku, na mizi. pokrit z ogrinjalom: zaradi redkega 
stika z zunanjim svetom ga je večkrat pri odhodu iz prostora na svežem 
zraku obšla slabost.^* 
Okrožna tehnika v Oklem, ki se je po združitvi Ti z rajonsko tehniko 
v vinjskih hribih imenovala tudi T2, je razmnoževala pesmarice, razne bro 
šure in letake, medtem ko časopisov, vsaj skraja, ni razmnoževala. Ne upal 
pa bi tega trditi, kljub negativnim izjavam tehnikov, za poznejši čas. Saj 
je v tem času razmnoževala osrednji politični tisk že tudi rajonska tehnika 
v Loki pri Mengšu pa tudi rajonska tehnika T4 v Ihanu. Z materialom, 
potrebnim za razmnoževanje, so zalagali tehniko terenski delavci iz Domžal. 
Med njimi zlasti Lan Zajc-Risto, ki ga je prinašal do javke v Racah, ma 
trice pa so doi)avljali Lado Trampuž-Moris. Jože Rženičuik in drugi." Oba 
prostora na Oklem sta še vidna. Medtem ko na prvega spominja manjša 
zaraščena udrtina, pa je drugi v silosti še dobro ohranjen in še vedno 
opremljen s policami. 
Delo te tehnike pa zaradi vse obsežnejše organizacije narodnoosvobo 
dilnega boja kmalu ni več zadostovalo. Zaradi tega je bilo po sklepu okrož 
nega komiteja KPS potrebno, mimo obstoječih tehnik postaviti v vsakem 
Tajonu še svojo tehniko, pri okrožnem komiteju pa naj bi se formirala še 
okrožna tehnika s tiskarno. Sklep je bil zlasti pomemben zato, ker ciklo-
stilno-rotacijske tehnike niso bile več kos masovnemu razmnoževanju. Na 
loge pa so zaradi s\oje pomembnosti zahtevale tudi delitev dela. Vodja 
okrožne tehnike je postal Karel Zupančič-Žan, Albin Vengust-Hrast pa jo 
37 .. 
kot kontrolor ciklostilnih tehnik začel po sprejetih sklepih okrožnega komi 
teja z nadaljnjo organizacijo rajonske mreže ciklostilnih tehnik. 
Med prve, po tem sklepu ustanovljene tehnike sodi jeseni 1943. leta 
ustanovljena rajonska tehnika o Domžalah, ki pa je prenehala, še preden 
se je mogla prav razviti. Njeno delo je bilo omejeno na preprosto razmno 
ževanje na pisalnem stroju. V njej je razmnoževal Lojze Praprotnik-Samo. 
Razmnoževali so v Taborski ulici št. 5 pri Varškovih v sobi v prvem nad 
stropju. Po izjavi Lojzeta Praprotnika-Sania so tu razmnoževali statut 
Komunistične partije in navodila za prevzem oblasti narodnoosvobodilnih 
odborov. Kakor statut so bila tudi navodila namenjena le manjšemu številu 
ljudi, zaradi tega so na primer razmnožili statut le v tridesetih izvodih. 
Tovariš Praprotnik je moral ves tekst trikrat prepisati, vsakič v desetih 
izvodih. Ves čas obstoja tehnike je vzdrževala zvezo med tehniko in rajon 
skim komitejem Lija Varšek. Žal pa je morala tehnika že približno po dveh 
mesecih dela, v septembru in oktobru 194'5. prenehati s svojim delom, ker 
je za njeno delovanje izvedel gestapo."" 
Zanimiv je tudi nastanek tehnike za lakooiški okraj T 4, ki jo je od 
njenega začetka vodil Tomaž Kvas-Simon. Njegova pot v tehniko je bila 
dokaj nenavadna. Kot borec Slandrove brigade si je v dneh med 20. in 
23. avgustom pri umiku proti Mora'S'eam zvil nogo v kolenu in zaradi bolečin 
poti z enoto ni nadaljeval. Ko mu je pozneje dr. Franc Polh-lzak nogo pre 
gledal, mu je določil daljši počitek. S pomočjo terencev iz Peč se je nastanil 
na župnijskem hlevu, vendar pa bivanje zaradi stalnega ustavljanja hajka-
jočih Nemcev ni bilo prijetno. Po treh tednih počitka ga je odpeljal neki 
terenec na javko, določeno za vse bolnike, ki so že okrevali. Sem so prišli 
tudi terenski funkcioimrji z namenom, da dobijo ljudi za svoje delo. Tomaža 
Kvasa-Simona in še tri druge tovariše je odpeljal še istega dne pred mrakom 
s seboj Janez-Viki izpod Miklavža nad Senožetmi čez Križevsko vas, Vrh 
in Vinje do Trojice. Naslednjega dne je moral Kvas v reber nad vasjo 
Dolina, kjer sta ga vpeljala po daljšem uku \ delo s ciklostilom Albin 
Vengust-Hrast in Karel Zupančič-Žan. Po desetih ali štirinajstih dneh, ko 
likor je uvajanje trajalo, ko se je vsaj nekoliko navadil pisalnega stroja, 
dela s ciklostilom in se seznanil z risanjem matric — slednje je bilo toliko 
laže, ker je bil risanja kot risarski talent po dovršeni kiparski Soli vešč — 
je odšel na Malo Loko pri Ihanu. Kot podnajemnik se je nastanil v majhni 
podstrešni sobici pri Ivanu Ložarju, tedaj še podjetnemu terenskemu inten-
dantu. in začel z razmnoževanjem. Tako je nastala v sredini oktobra 1943 
okrajna tehnika T4. 
vSprva je Kvas sam razmnoževal le radijska poročila, in še to na šapiro-
grafu. Ker pa so se medtem v malološki grad vselili Nemci, sta se brata 
Ivan in Tone Ložar odločila za varnejši prostor. Izkopala in zabetonirala 
sta pod skednjem podzemski prostor, približno dva metra širok, prav toliko 
dolg in poldrugi meter visok, z dobro premišljenim vhodom s poda. ki je 
bil hkrati tudi izhod. Bil pa je zgrajen na močvirnatem ozemlju, zaradi 
česar ga je večkrat zalila talna voda. Za bunker so vedeli le vodja teren 
skega odbora Jože Bevc, Žan, Svetlin. Lati Martinčič-Vanja in Brinovec-
Rigo. Z novim prostorom je Kvas dobil tudi ciklostil in radijski sprejemnik, 
tako da se je mimo radijskih poročil lahko lotil tudi že zahtevnejših del, 
kot je bil Slovenski poročevalec, risal in potem na ciklostilti razmnoževal 
pa je tudi, po vzorcu vojnih risb akademskega kiparja Nikolaja Pirnata, 
38 
uspele karikature in razmnoževal bojna gesla. Z delom je bil močno založen, 
področje pa zelo zahtevno, zaradi tega počitka ni poznal. Po literaturo je 
prihajal vsak drugi večer verjetno kurir Silvo in je odnašal polne nahrbt 
nike. Mnogo literature je prenesel preko mostu čez Bistrico tudi mladinec 
Jakob Kepec, z nobenim pa Kvas ni imel osebnih stikov. Kadar se je ta 
zveza pretrgala, si je moral oprtati nahrbtnik z literaturo Kvas sam in jo 
odnesti do Sel v Spodnjem Ihanu, kjer je bila kurirska javka. Posebno 
težavna in nevarna je bila pot čez Kamniško Bistrico; morali so jo pre 
koračiti kar štirikrat."^ 
Jeseni je dobil svojo tehniko tudi rajonski komite KPS Smlednik, ki je 
znana kot Cikloslilna lehnika Smlednik. Tehnika je sicer razmnoževala pred 
vsem za potrebe rajona, ker pa je rajon na severovzhodu mejil na kamniško 
okrožje, je tehnika politično in ideološko oblikovala tudi prebivalstvo na 
tem ozemlju. Ustanovljena je bila prve dni oktobra 1943, ko se je zadrževal 
rajonski komite nekje v gozdu blizu razvalin smledniškega gradu. Tedaj 
je prinesel Jakob Konjar od nekod povsem nov in ličen ročno izdelani ciklo-
stil z namenom, da odpomorc ob vse večji potrebi po propagandni literaturi, 
ki je prihajala v mnogo premajhnih količinah iz okrožnih tehnik Kamnik 
in Škofja Loka. Prve okrožnice in prvo številko Slovenskega poročevalca 
sta razmnoževala tehnika Janez Bokal-Slavko in \inko Bajželj-Darko v 
gozdu, kar na prostem. Jesensko deževje pa ju je prisililo, da sta si na 
predlog sekretarja komiteja Karla Notarja-Kovača za krajši čas izbrala 
primernejši prostor pri Kozlovih v Mošah in nato pri Obrulku. Zima, ki se 
je približevala, predvsem pa nezakurjeni prostor, v katerem ni bilo mogoče 
delati, saj se na primer tiskarsko črnilo zaradi mraza ni topilo in so bili 
izdelki prav zaradi tega slabo čitljivi, ter delo. ki jim ga je prinašal Karel 
Notar-Kovač obenem z naročilom števila izvodov in se je nenehno kopičilo 
— vse to je sprožilo misel na ponovno selitev. Prikrivati nista mogla niti 
udarjanja pisalnega stroja, četudi sta poskušala zven tipkanja udušiti tako, 
da sta pisala na kolenih, konspiracija pa je preprečevala, da bi razmnože 
vala tttdi ponoči. Tako sta se tehnika preselila v Dragočajno, v prostor, ki 
bi ga moral pripraviti terenec Francelj. Ko so pozno ponoči prispeli v Drago 
čajno. sta iz pogovora razbrala, da so ju sprejeli v hišo le za toliko časa, 
da se s terenskim delavcem odpočijejo, j>otem pa nadaljujejo pot. Lastnica 
hiše in njena hči o vsem tem, kar je bil pripovedoval terenec o prostoru, 
nista ničesar vedeli. Šele po daljšem razgovoru jima ju je uspelo prepričati, 
da sta dobila privoljenje za bivanje, ^endar le pod pogojeni, da bosta v hiši 
kolikor le mogoče tiho. Mimo hiše so vsak dan hodili Nemci, se kdaj pa 
kdaj pri njej ustavili, \endar dotlej %- hiši še niso bili. To noč ni v hiši 
nihče zatisnil oči. Po prečuti in prejokani noči je odšla zjutraj hči z avto 
busom v tovarno v Kranj, z njo pa tudi skrivnost o tehniki. Ker je sicer 
zaupno razkrila svoje težave prijateljici, sta tehnika sklenila, da se čimprej 
izselita iz hiše. Že konec oktobra sta se seznanila ob obisku Kožarjevih 
v Smleditiku tudi s sosedom Žagarjem Johanom. spoznala pa sta tudi nje 
govo domačijo. Pol v šali sta mu omenila, da bi se dal zgraditi pod njegovo 
žago zelo primeren podzemski prostor. Žagar, s katerim sta tehnika že prej 
nekajkrat govorila o dogodkih v svetu, položaju na frontah in drugem, je 
v graditev prostora privolil, nista pa skraja z njim govorila Se o namenu, 
kateremu bi prostor služil. Pred odločitvijo sta se morala o vsem natančneje 
pogovoriti z domačimi terenskimi dela\ci, Stojanovo Rozko in Jakobom 
39 • 
Konjarjem. V noči po razgovoru z Žagarjem sta si naskrivaj ogledala žago 
in prostor pod njo, pretehtala hkrati vse možnosti umika, nakar sta začela 
s pripravami. V tednu dni je bil noW prostor na žagi pripravljen. Tik njenih 
temeljev sta ponoči ob strugi Save skopala jamo, primerno za podzemski 
prostor; ves odvisni izkopani material sta metala v Savo, ki ga je sproti 
odnašala. V jamo, ki je bila dva in pol metra dolga in prav toliko široka, 
sta postavila leseno ogrodje, ki sta ga obložila s krajniki, pustila odprtini 
za vhod in zasilni izhod, vse pa potem zasula z zemljo in žagovino, tako 
da je bilo na primer na strehi zemlje in žagovine za dober meter. Vhod 
v prostor je vodil skozi nekaj metrov dolgi rov, ki se je začenjal pri skla 
dovnici desk pred žago, ki so stale tam že dalj časa. zasilni izhod pa je 
vodil v nasprotni smeri med žago in mlinom ter se končal pri mlinskih 
kolesih. Nivo vode in tla v prostoru sta bila približno enako visoka, tako 
da bi bila poplava za tehniko lahko usodna, \endar je povsem upravičeno 
v zimskem času, ko vode še upadajo, tehnika nista pričakovala. Iz žage sta 
se tako nameravala premakniti pred pomladjo. Prostor sta potem še opre 
mila z elektriko in ventilacijo, dvema ležiščema, mizo, električno pečico, 
vgradila pa sta tudi avtomatske varovalke in modro luč. da se pri izhodu 
ni svetlikalo. Ves elektroiiistalacijski material sta dobila iz transformator 
ske postaje v Črnučah: priskrbel ga je Šimen, bivši rajonski monter za ta 
predel Gorenjske. Električni vod sta speljala v skrivališče iz hiše po mlinu 
in žagi. Ker pa bi bila velika poraba električnega toka sumljiva, sta se 
odločila za odcepitev toka pred števcem, tako da števec te porabe ni beležil. 
Vse to sta naredila kar najbolj skrbno, tako da Johan, katerega je prav 
poraba električnega toka močno vznemirjala in kateremu sta naročila, naj 
poišče odcep, tega kljub največji prizadevnosti ni mogel najti. Za novo 
bivališče rajonske ciklostilne tehnike Smlednik so mimo tehnikov in Joliana 
vedeli le še njegov brat Ludvik, ki je pozneje padel kot borec narodno 
osvobodilne vojske, član rajonskega komiteja Jaka Konjar in pozneje 
okrožni tehnik Andrej Plestenjak-Tilen. Tehnika je bila do tedaj najbolje 
opremljena tehnika na Gorenjskem. Poznavalec tehnik bo ugotovil, da se 
po opremi ni mnogo razlikovala od podobnih tiskarskih prostorov v oku 
pirani Ljtibljani. Prostor sta tehnika v medsebojnem razgovoru imenovala 
tudi »Podmornica«. 
V času, ko sta Janez Bokal-Slavko in Vinko Bajželj-Darko pripravljala 
novi prostor pod Johanovo žago. sta razmnoževanje v Dragočajni povsem 
opustila. Sicer pa sta se pri delu posluževala pisalnega stroja, ročnega ciklo-
stila in električnega rotacijskega ciklostila. ki so ga zaplenili oktobra ali 
novembra v akciji na tovarno SETA (danes KOT), in petcevnega radijskega 
sprejemnika znamke »Blauptmkt«. Odstopil jima ga je Bokalov prijatelj 
Adolf Rabič iz Mengša. Ponj je šel neke noči Janez Bokal-Slavko z rever-
zom, ki ga je podpisal tedanji okrožni tehnik Miloš, in ga v jutranjih urah 
prinesel do tehnike. Vhodni rov, skozi katerega sta se morala tehnika pla 
ziti, pa je bil za sprejemnik preozek, zaradi česar sta se odločila, da ga 
razširita. Ker pa ga kljub temu v tehniko nista mogla spraviti, sta ga šele 
zvečer zvlekla v prostor po zasilnem izhodu, ko sta pred tem razširila 
vhodna vrata. Tehnika je razmnoževala Slovenski poročevalec po predlogi. 
Poročilo o delu rajonske tohnilce za Selško dolino v času od njene nstanoviive v julijn 1943 
do konca oktobra l')4'> 
40 

ki je prihajala iz pokrajinske tehnike. V tej tehniki natisnjeni Slovenski 
pKjročevalec se razlikuje od podobnih izdaj po rdeči peterokraki zvezdi v 
naslovu, vendar ta oprema ni bila izvirna. Dalje sta izdelovala radijska 
poročila, letake, lepake, karikature, pesmarico in drugo. Radijska poročila 
sta sestavljala tehnika sama; po navadi sta jih razmnoževala vsak drugi 
dan, ob važnejših dogodkih tudi vsak dan, na polovičnem formatu pisar 
niške pole in z besedilom na obeh straneh. Najpomembnejši tisk, ki je tudi 
dokaj redek, je Pesmarica, povzetek najvažnejših pesmi iz več pesmaric. 
Razmnožila sta jo v žepni velikosti konec decembra 1943 ali v januarju 
naslednjega leta. Za celotno delo pa velja, da se literatura, razmnožena 
v tej tehniki, odlikuje po skrbni in lični izdelava. Opremo posameznih listov 
je izdelal Janez Bokal-Slavko, ki je tudi pisal matrice, v veliko pomoč pa 
je bil tehnikoma tudi akademski kipar Stane Keržič, ki je risal skice glav 
za posamezna glasila, tako za Slovenski poročevalec in radijska poročila, 
pa tudi osnutke karikattir, kot na primer Hitlerja, ki gleda pet minut pred 
dvanajsto na uro, predlogo za letak o partizanu in svobodi in drtigo."" 
Daljše življenjske dobe je bila tudi Tehnika rajonskega komiteja kPS 
Mengeš, imenovana hicli Tehnika RKV, ki jo je 19. septendira 1943 ustanovil 
rajonski komite z namenom, da bi z razmnoženo literaturo, ki je je tedaj 
močno primanjkovalo, krili potrebe Mengša z okolico. Razvoj posameznih 
partizanskih tehnik je bil povsod nenavaden, med vsemi tehnikami v okrožju 
pa je le pot te tehnike vodila na samo mejo nemškega rajha — v predmestje 
Ljubljane, ki je med okupacijo pripadalo nemškim fašistom. Po sklepti 
sekretarja rajonskega komiteja in po sporazumti Okrožnega komiteja KPS 
Kamnik s štabom Kamniškega bataljona so nalogo, da vzpostavi tehniko, 
poverili Ladu Irampu/u-Morisu. Nalogo je v kratkem času opravil ter 
s preprostimi tehničnimi sredstvi vzpostavil ciklostilno tehniko v Loki pri 
Mengšu v hiši Ivana Stoparja. po domače pri Šimnu. Zaradi pomanjkljiv^e 
opremljenosti — ob svojem začetku je razpolagala le z zastarelim ciklo-
stilom. pisalnim strojem, matricami, papirjem in tiskarskim črnilom — je 
tehnika razmnoževala skraja le radijska poročila, ki so jih potem raz 
pošiljali vsem vaškim odborom Osvobodilne fronte v rajonu. Za nemoteno 
delo pri težavnejših nalogah bi bil potreben brezhiben ciklostil. za izdajanje 
radijskih ])oročil pa bi potrebovali tudi radijski sprejemnik, saj je prav 
pomanjkanje obojega močno oviralo normalno razmnoževanje. Tako so pri 
hajale radijske vesti za Radijska poročila po organizirani dežurni kurirski 
zv^ezi iz Domžal. Pripravljal jih je Miran Kvartič. višji uslužbenec Kemične 
tovarne, do tedaj še navidez aktivni sodelavec narodnoosvobodilnega giba 
nja. Težave pa je Ladu Trampužu-Morisu skraja povzročalo tudi razmno 
ževanje, kar je povsem razumljivo, saj vemo, da so bile tedaj tehnike na 
Kamniškem v začetnem razvoju in da sta bila do tedaj v okrožju le dva 
tehnika. Albin Vengtist-Hrast in Karel Zni)ančič-Žaii. kader, potreben za 
nadaljnji razvoj tehnik, pa je bil na voljo za priučitev šele konec leta 1943. 
Da se seznani z delom in tako izboljša izdelke, je odšel Trampuž v okrožno 
ciklostilno tehniko h Karlu Zupančiču-Žauu. kjer pa je tudi spoznal, da 
s sredstvi, s kakršnimi je razpolagala Tehnika RK \. izdelkov ne bodo mogli 
izboljšati. Zaradi tega so se odločili za akcijo na občinski urad \ Vodicah. 
Tako je prišla tehnika do razmnoževalnega rotacijskega stroja, pisalnega 
stroja, radijskega sprejemnika in do še nekaterih drugih pripomočkov."^ 
To in po ukinit\i rajonske tehnike v Domžalah prihod tiskarskega stro-
42 
kovujaka Lojzeta Praprotnika-Sama je pris{>evalo k izboljšanju izdelkov, 
razširila pa se je tudi dejavnost tehnike. Lojze Praprotnik-Samo se spo 
minja, da je tehnika po njegovem prihodu razmnoževala Kmečki glas, Našo 
pest, radijska poročila, razne letake, nekaj številk (verjetno dve) Sloven 
skega poročevalca in drugo. Naklade razmnoženih izvodov danes ne moremo 
več ugotoviti, po vsej verjetnosti pa niso razmnoževali manj izvodov, kot 
je vzdržala matrica, to je od dve sto do pet sto. Natisnjeno literaturo sta 
odnašali v različnih kamuflažnih predmetih, tako na primer zavito v zelju 
ali v posodah za mleko, domači hčeri Ivanka Stopar in njena sestra. S teh 
niko pa je bila vzpostavljena tudi kurirska zveza. 
Stoparjeva hiša pa je postala zaradi premajhne pre\ idnosti aktivistov 
ogrožeim. Mimo \- njej nastanjene tehnike so se tu zbirali tudi terenski 
aktivisti, hkrati pa je bil tod tudi center rajonskih kurirskih zvez. Po 
sklepu rajonskega komiteja se je morala tehnika, kljub nasprotovanju do 
mačih, seliti. Težava pa je bila z iskanjem novega prostora. Ustrezati bi 
moral prostoru v Loki, moral bi biti primerno izoliran, dohod pa bi moral 
biti lahek in nemoten. Tem zahte^•am bi ustrezal prostor, ki so ga našli na 
Prista\i pri Mengšu. Nameravali so se preseliti v eno izmed hiš k Uzovcu 
ali Ropretu, a končno so se odločili za zidani podzemski prostor pri Antonu 
Vavpotiču v Črnučah št. 95. 
Preden je preselil Lado Trampuž-Moris tehniko v Črnuče, si je prostor 
tudi sam ogledal. Zaradi jasnih mesečnih noči. ki so preprečevale, da bi 
prišel v Črnuče čimbolj neopaženo, je priskrbel Janko Lrbanc-Olga osebni 
avtomobil tovarnarja Marjana Severja iz Domžal, ki je Trampiiža in tova 
riše tudi sam vozil. Sever pa je bil eden izmed Kvartičevih sodelavcev in 
je že tedaj imel zveze z nemškimi okupacijskimi oblastmi. Dogodek, ki se 
je pripetil med vožnjo v Črnuče, kaže. da je nameraval izvršiti eno izmed 
svojih izdajstev tudi nad tehniki. Njegovo dvolično vlogo so varnostni 
organi razkrili, pred ljudskim sodiščem pa je pozneje tudi priznal opisano 
dejanje. Sredi Dobrave, prav v trenutku, ko so naleteli na nemško patruljo, 
se je avtomobil ustavil. Izkazalo se je, da je povzročil okvaro im vozilu 
lastnik sam, ki je tik pred srečanjent z orožniki zaprl dovod bencina."^ 
Tehnika se je preselila kak teden po razgovoru tedanjega sekretarja 
rajonskega komiteja Mengeš Frida Mavka-Roka z Antonom Vavpotičem. 
Opremo tehnike je pripeljal na svoje stanovanje Tomaž Trampuž iz Črnuč 
z avtomobilom črnuške transformatorske postaje. Ker bi vožnja z avto-
mo])ilom prav do Vavpotičevega doma vzbudila sum, je material odložil pri 
bratu Francu Trampužu, avtomehaniku, od koder jo je Anton Vavpotič še 
istega dne zvečer, ob pomoči sina Antona, prenesel v košu, naloženem 
s senom, do svojega doma. Po nekaj dneh sta prišla tudi oba tehnika. Ker 
je odšel medtem Lojze Praprotnik-Samo v okrožno tehniko T 2. je prišel 
na njegovo mesto Slavko Oblak-Sašo. Tehnika je delala v betonskem bun 
kerju na zahodni strani gospodarskega poslopja. V prostor, ki se je ohranil 
do danes, se pride iz živinske kuhinje po stopnicah, ki vodijo v shrambo za 
ozimnico. Od tu je pod stopnicami vhod \" tehniko po kratkem hodniku. 
Prostor, dolg približno štiri metre in tri metre širok, je že izven gospodar 
skega poslopja in je zelo dobro prikrit, tako da ga ob poznejših, dokaj 
pogostnih preiskavah, in kljub izdaji beli in Nemci dolgo niso mogli od 
kriti. Ker je opisana pot ttidi edini izhod, bi bil beg iz njega v sili mogoč 
le po meter dolgem rovu, ki bi ga morali skopati skozi klet ali vodnjak. 
43 
v tehniki je bilo prostora za železno posteljo, jnizo in stole, po stenah pa 
so bile police. Na prvi polici nad posteljo je bil kratkovalovni radijski 
sprejemnik in posoda, nad njo pa je bila še druga polica z električno pečko 
in priročno literaturo. Prostor se je zračil po šest centimetrov široki cevi.'' 
V primeri z opremo tehnike v Loki pri Mengšu je bila tehnika v Črnučah 
boljo opremljena. ITporabljala je ročni ciklostil, kratek čas celo dva. in 
manjši kratkovalovni radijski sprejemnik, ki ga je sestavil brat Slavka 
Oblaka. Franc Oblak iz Črnuč. Prostor je zgradil ključavničar Anton Vav-
potič že pred vojno po razgovorih z \odilniini komunisti na tedanji Mestni 
pristavi v Ljubljani, kjer je bil zaposlen, in v sodelovanju z narodjiim 
herojem Cenetom Štuparjem in ostalimi. Med okupacijo je do prihoda teh 
nike služil kot skrivališče likvidacijskim skupinam in črnuškim političnim 
delavcem. 
Zamisel o ustanovitvi tehnike v osrčju Črnuč in v neposredni bližini 
nemške postojanke na železniški postaji je bila smela, zlasti če pomislimo, 
da je bil kraj za Nemce dokaj važno obmejno križišče z močnejšo vojaško 
posadko. Prav zaradi tega sta bila usjieh in pomembnost tehnike tem večja. 
Mobilizacijsko je vplivala na ljudstvo od obmejnega pasu ^ notranjost 
Gorenjske in segala tudi na področje, ki je bilo odmaknjeno rtijonski teh 
niki Smlednik. Ker je morala tehnika izdelovati naročeno v čim krajšem 
času, sta oba tehnika delala predvsem ponoči do jutra in z majhno pre 
kinitvijo tudi čez dan."' 
Nedolgo potem, ko se je tehnika preselila v Črnuče, je izvedel okrožni 
komite reorganizacijo dela vseh tehnik na Kamniškem. Do tedaj je raz 
množevala vsaka tehnika vso literaturo le za rajon, ki je tehniko ustanovil, 
in še to v manjšem števihi iz\odov. Od reorganizacije dalje pa je pošiljala 
okrožna tehnika posameznim rajonskim tehnikam v izdelavo določeno lite 
raturo, ki so jo potem pošiljali po posebnem ključu vsem rajonom v okrožju. 
Cilj takega poslovanja je predvsem bil. da se bolj načrtno izkorišča teh 
nični material, ki ga je primanjkovalo. Po drugi strani so tehnike z izdelo 
vanjem manj različnih tekstov v večji nakladi izboljšale kakovost tiskov."' 
Med drugim je tako tehnika v Črnučah razmnoževala glasila Slovenke pod 
Karavankami, Mladino, brošuro Tri obdobja delavskega gibanja, nekaj 
številk Slovenskega poročevalca, več letakov in po naročihi rajonske teh 
nike drugo propagandno gradivo, na primer Opozorilo ob pogrebu izdajalca 
Franca Veidra iz Mengša."" Radijska poročila so razmnoževali na obeh 
straneh osminke pisarniške pole. Obsegala so vsebino najvažnejših dogod 
kov v času od zadnjih vesti, po vasi trosili pa so jih mladinci. Papir, matrice 
in drugi material so zbirale terenske organizacije v rajonu, dobivali pa so 
ga tudi iz i>apirnice na Količevem, predvsem dokler so bili v Loki, pozneje, 
v Črnučah, pa jih je s papirjem pravočasno in v zadostnih količinah oskrbo 
vala mladina. Kako pomembna je bila ta pomoč, si najlaže predočimo 
z (lejst\om. da jo i)iIo za natis ene same številke Slovenskega poročevalca 
potrebnih 30.000 listov ciklostilnega papirja formata A 4. to je 60 zavojev 
ciklostilnega papirja ali 50 kg teže, za tedanje možnosti in pojme za tehniko 
dokaj velike potrebe."" Naročila tehniki so prihajala po kurirski zvezi, 
hkrati so se po njej oskrbovali tudi z ostalim tnaterialom in s pošto. Ta 
zveza je vodila iz Vodic na Šenkov Turu in Metigeš do Loke. od tod pa 
preko Trzina in Dobrave v Črnuče. Za obstoja tehnike v Črnučah je zveza 
delovala brez zastojev. Vzdrževali so jo Rozka Cebulj-Branka. Ivanka Dimec-
44 . ' • 
Valda, Marija Jemec-Janja, Mirni Mnlcj-Vislava. Rezka Stopar-Bratislava, 
Tončka Stopar-Bizjakova, Tončka lavčar-lrena, 1'rancka Irampuž-Olga, 
Janka Urbanc-OIga, Mihela Ves-Stefka, Miha Vrhovnik-Blaž, France Žun-
Blagajna,"" Anton Vavpotič in njegova sinova Anton iii Rudi ter drugi." 
Zaradi varnosti pa so razmnoženo literaturo pošiljali po drugi poti. Vse 
izdelke je odnašal iz tehnike ves čas njenega obstoja v Črnučah požrtvo 
valni Anton Vavpotič, pri tem pa so mu pomagali ludi ostali družinski člani. 
Nosil jo je v košu, pokritem z živinsko krmo, do lonmža Trampuža. Tako 
oprtan je včasih srečal tudi nemško žandarmerijsko patruljo, ki pa se zanj 
ni zmenila. Tomaž Trampuž je literaturo potem vozil z avtomobilom v Loko 
pri Mengšu.^^ Včasih so 
se za prevoz posluževali 
tudi nemškega policij 
skega avtomobilu, ki ga 
je uporabljal upokojeni 
nemški general von Biil-
lov iz Jabelj pri Loki, a 
ga je Franc Iranipuž 
večkrat popravljal."' 
Med najrazburljivejše 
dogodke te tehnike prav 
gotovo sodi, ko je ne 
nadno prišla v vas večja 
nemška enota, katere deli 
so se naselili tudi na 
Va\ potičevem dvorišču. 
Razumljivo, da tehnika v 
takšnih okoliščinah iii 
mogla delati. Stike z njo 
je vzdrževala le Vavpoti-
čeva žena Julka, ki je 
prinašala hrano mimo 
nemških straž, skrito v 
odšli.'^ 
Prav tako jeseni 1943. leta je bila ustanovljena o okolici Dom/.al dragu 
rajonska tehnika, bila pa je v zvezi z nioravško tehniko, ki jo je tudi za 
lagala s potrebno literaturo. Njena naloga je bila ])redvscm razinnože\'anje 
dnevnih radijskih poročil. Tudi zanjo je bil največji problem ustrezni pro 
stor, razmnoževalni pripomočki in izurjen kader. Za njeno bivališče so 
izbrali tik glavne ceste Domžale—Moravče ležečo staro Kovačevo hišo v 
Krtini, razpolagali pa so s pisalnim strojem, ciklostilom, z ostalimi tehnič 
nimi pripomočki in z dobrim radijskim sprejemnikom. Lfporabljali pa so 
radio le deloma, ker so dobivali po kurirski zvezi iz okrožne tehnike vsak 
dan koncept radijskih poročil. Tehniko je vodil Miro Cerar-Tugo. Clani 
tehnike so bili stenografist Milan, risal in razmnoževal je Jernej Lanipe-
Bari, tekste sta prepisovali SoTija in Branku in hkrati pomagali pri raz 
množevanju, pakiranju in odpn-mi, v pomoč pa sta bili tudi pri administraciji: 
kurir je bil Ingo. Za prehrano tehnikov je skrbela gospodarska komisija, 
predvsem sta zanje skrbela stanovalca druge Kovačeve hiše v neposredni 
soseščini, krojač Lojze in njegova žena. Zaradi načrtnih nemških preiskav 
Kuhcviiu' požgancga VeStersIcega mlina, kjer jo decembra 194"^ do februarja 19+4 delala purtizanslca tehnika. (Original v Loškem 
muzeju.) 
svinjskem škafu. Po kakei tednu so tojaki 
45 
po hišah v Krtini pa se je morala tehnika preseliti v Škocjau. v hišo Marije 
Poklicin, vendar le za krajši čas. Zaradi izdaje so se morali kmalu znova 
seliti. Na srečo je bil o izdaji še o pravem času obveščen vodja tehnike 
Lovro Cerar-lugo, ki je zaradi tega odredil njen takojšnji premik. Še istega 
djie so se preselili z vsemi potrebnimi stroji k Starcu v Prevalje, niso pa 
več mogli vzeti s seboj preostalega razmnoževalnega materiala. Tako je 
ostalo v Škocjanu še nekaj papirja, katerega so Nemci pri hišni preiskavi 
kot obremenilni dokaz naslednjega dne našli, zaprli lastnico, pobrali živino 
in drugo, hišo in gospodarsko poslopje pa požgali. Že po nekaj dneh se je 
tehnika selila tudi iz Prevalj. Preselili so se v Studenec, v Grdanovo hišo, 
ki je stala tik glavne ceste v Moravče. Nastanili so se na podstrešju, v sobi 
z zazidanimi vrati in okni. Vhod v prostor je vodil iz podstrešja skozi strop. 
Vauj je bila speljana ttidi clektričim napeljava, potrebna za razsvetljavo, 
za poslušanje radijskega sprejemnika in tudi za gretje z električno pečico. 
Kljub temu. da so novi prostor izbrali tik ob cesti in da .so lahko tehniki 
vsak dan opazovali na cesti okupatorjevo orožništvo, vojaštvo in policijo, 
so se prav tu počutili dokaj varne. Prav zaradi tega so povečali naklado 
radijskih jjoročil in dol)iIi \ ])omoč še tovarišico Zalko; večkrat se jim je 
pridružil tvidi terenski politični delavec Janez Šinkovec-Jan, ki je bil za 
radi slabega zdravja brez posebnih nalog.''^ 
Podoba, ki si jo moremo po vsem tem ustvariti, kaže. da je bila pro 
paganda v kamniškem okrožju dotlej najbolj organizirana v jugozahodnem 
in jugovzhodnem delu. .S preselit\ijo rajonske tehnike T V v Črnuče pa je 
bil vključen tudi skrajni južni del okrožja. S tem se propagandni radij 
rajonske tehnike ni zmanjšal, temveč razširil, saj je v nezmanjšanem ob 
segu zalagala z literaturo prejšnje področje, preselitev v Črnuče pa je 
načrtneje zajela tudi ozemlje ob razmejitveni črti. Za severni del okrožja 
je morala po vsej verjetnosti še nadalje razmnoževati okrožna tehnika T 2 
v Okleni, ki je že od svoje preselitve na Moravsko zalagala z literaturo 
prav vse rajone. To je bilo zdaj še toliko laže, ko je kril potrebe po pro 
pagandni literaturi z lastno tehniko na svojem področju mengeški rajon, 
njemu pa sta z jesenjo sledila še ihanski in domžalsko-moravški. Se plod-
nejše pa bi bilo delo. če bi bilo tudi zaledje samega Kamnika prepreženo 
s tehnikami. Nadaljnji razvoj tehnik kaže, da sta se tega v polni meri 
zavedala tudi vodstvo okroŽTu> tehnike in vodstvo okrožnega komiteja, ki 
sta v svojih imčrtih segala še mnogo dalj. Težila sta predvsem za tem. da 
dobi svojo tehniko vsak izmed petih oziroma šestih rajonov v okrožju. 
Prav zaradi opisanih pomanjkljivosti se je oktobra ali novembra po 
novno odpravil proti Kamniku Albin \cngust-Ilrast z namenom, da organi 
zira v tem delu okrožja novo tehniko. Delo je bilo toliko lažje, ker so že 
kamniški terenski delavci pripravili vse za nemoten začetek njenega dela. 
Rotacijski ciklostil in ostalo je priskrbel Tone Cerar in novembra je teh 
nika. imeiu)\ ali so jo T3, začela z delom. Pozneje so tehniko preimenovali 
v T 5, imenovali pa so jo tudi Okrajna tefiuika Kamnik.'^ Od svoje usta 
novitve v novembru je tehnika do decembra razmnoževala pri Pavlu Alp-
nerju v Stahovici. Albitni Vengustu-Hrastu sta bila dodeljena v pomoč še 
Marjan Cajhen-Uroš in domačinka Angelca Uršič-Planika. A decembru so 
odšli v kletne prostore neke domačije na Praprotnem. kjer je prišlo tudi 
do prvih sprememb v \odstvu, hkrati pa tudi v osebjti tehnike. Do tedaj 
jo je namreč vodil Albin Vengust-Hrast, vendar pa bi sodili, ker je bil 
46 
hkrati tudi okrožni kontrolor ciklostilnih tehnik, da je bil njegov namen 
predvsem ustanavljati tehnike, hkrati pa s priučitvijo delavcev skrbeti tudi 
za kader. Tehniko T3 je za njim prevzel Marijan Cajhen-Uroš. 
Delo opisanih tehnik je bilo vsekakor veliko in pomembno. Njihovi 
tiski so mobilizirali in vodili najširše plasti našega ljudstva ter nudili po 
membno pomoč narodnoosvobodilni vojski pri ustvarjanju vseljudskega 
odpora. Pomembnost opravljenega dela je še večja, če pomislimo, da so 
delovale na ozemlju, ki ga je redno nadzoroval okupator, in da je prav to 
zahtevalo od tehnikov mnogo več naporov in doslednosti, ki jo je uzakonilo 
kot edini in najučinkovitejši ukrep — delo samo. Le na ta način so mogli, 
kljid) še tako spretno pripravljenem prostoru, opravljati svoje pomembno 
poslanstvo. Vse bolj obširna organizacija narodnoosvobodilnega boja pa je 
zahtevala perspektivno rešitev problema literature, zlasti še. ker ciklostilno-
rotacij.ske tehnike niso mogle več kriti masovnih potreb. Zaradi tega je 
okrožni komite sklenil, da se pri komiteju ustanovi okrožna tehnika s ti 
skarno. Vodstvo okrožne tehnike je prevzel Karel Zupančič-Žan. 
Na Kamniškem so tedaj obstajali dobri pogoji za izvedbo načrta. Omo 
gočalo pa ga jo tudi dejstvo, da so imeli v svojih vrstah poklicnega tiskarja 
Lojzeta Praprotnika-Sama, uresničljiva pa je bila tudi imbava tiskarskega 
stroja. O ureditvi tiskarne je govoril Samo najprej s sekretarjem OK KPS 
Kamnik Francem Zupančičem-Marjanom. ki je tehniko v Oklem večkrat 
obiskal. Dogodki, katerim lahko sledimo, potrjujejo pripravljenost in trdno 
željo okrožnega komiteja po realizaciji te zamisli, zlasti še zato, ker bi tak 
način dela presegel okrožni okvir ter ob maksimalni kapaciteti in ob za 
dostni zalogi tehničnega materiala prispeval velik delež k propagandnim 
naporom cele Gorenjske. Tiskarski stroj, med grafiki imenovan tudi ameri-
kanka. katerega je imel v mislih Lojze Praprotnik-Samo ob razgovoru 
z okrožnim sekretarjem, je bil pred leti v Kocjančičevi tovarni vate na Viru. 
Pojavilo se je le vprašanje, ali je stroj še v tovarni ali so ga že kam pro 
dali. Nalogo, poizvcdeti, kako je s strojem, je zaupal Franc Zupančič-
Marjan Karlu Zupančiču-Žanu. Da poizve. če je stroj še pri Kocjančiču, je 
odšel Karel Zupančič-Žan v Race ter naročil, verjetno Ivanu Zajcu-Ristu,'' 
naj povpraša po nadaljnji usodi stroja. Že naslednjega dne je Karel Znpančič-
Žan razpolagal s kaj po^•oljnira sporočilom, da je namreč stroj še Aedno 
v tovarni, kar je nemudoma sporočil sekretarju okrožnega komiteja Francu 
Zupančiču-Marjanu. Dan pozneje se je Karel Zupančič po nasvetu okrož 
nega sekretarja napotil preko Doba s kolesom na Vir. Poslužujoč se čim-
manj obljudenih poti. se je pripeljal na cesto Ljubljana—Maribor tik za 
Kocjančičevo tovarno.'* Kaj uspešen je bil tudi razgovor s tovariuirjcm. 
Določila sta dan in približni čas akcije^ Kocijančič pa se je tudi ponudil, 
da pripravi mimo tiskarskega stroja še drug potrebni material. Vse to bo 
čakalo v skladišču, ki sta si ga zaradi lažje orientacije pri akciji tudi ogle 
dala. Crkostavnega materiala je bilo pri stroju sicer zelo malo. le toliko, 
kolikor so ga potrebovali v tiskarskem oddelku tovarne za izdelovanje na 
pisov na etiketah. Vsega pripravljenega materiala pa je bilo za dva voza, 
saj so mimo stroja in črk odpeljali še večjo količino nepremočljivega blaga, 
ki so ga v tovarni uporabljali za zavijanje sanitetnega materiala, partizani 
pa ukrojenega in sešitega za dežne plašče. Po vse to so prišli čez nekaj 
dni zvečer s četo, ki je zastražila dohode ter pripravljeno gradivo odpeljala. 
47 
Razdrti stroj so potem za teden do deset dni skrili \ slamo nekje pri Krtini, 
ostalo pa so odnesli v vojaške enote."^ 
Po drugi strani pa je zahtevala pridobitev prvega tiskarskega stroja in 
njegova namestitev skrbnih priprav. Nastala je težava, kje namestiti tako 
velik stroj in kako ga pred Nemci čimbolj prikriti. Pretehtati so morali 
vse možnosti, kje bi bil tiskarski stroj v svojem pogonu najbolj \aren. Po 
skrbnem preudarku se je Karel Zupančič-Žan odločil, da bi ga bilo najlaže 
namestiti \ kaki tovarni, in prišel do sklepa, da poskusi s svojim predlogom 
pri lastniku opekarno v Radomljah Jančetu Šraju-Jesenu. Ta je na predlog 
brez pomisleka pristal, hkrati pa sta takoj začela iskati primeren prostor. 
Najprimernejše se jima je zdelo skladišče, kjer hranijo v opekarnah v 
kocke zbito ilovico, iz katere delajo v zimskem času strešno opeko. Ko si 
je Karel Zupančič-Žan prostor ogledal, si je že tudi zamislil, kako naj bi 
bila nova tiskarna urejena. V sredini kupa ilovnatih kock je nameraval 
pripraviti velik prazen prostor, ga opaziti in ga na zunanji strani ponovno 
založil z ilovico. Zupančič se je tega dela, ki je zahtevalo veliko truda in 
previdnosti, lotil že nekaj dni po razgovoru s Šrajem. Da je pripravil po 
trebni prostor, je moral najprej brez najnmnjšega ropota odmetati kocke, 
ne da bi tako \zbiidil pozornost in sum delavcev, zaposlenih \ tovarni, sicer 
bi i)ila vsa prizadevanja zaman. Po celodneMieiii delu je pripravil do noči 
štiri metre širok, prav toliko dolg^" in tri metre visok prostor, ki je bil 
v grobem pripravljen za vselitev. Tiskarski stroj je že v večernih urah pri 
peljal šofer Tomčevega avtomobila iz Moravč. Naslednje jutro je bil Šraj 
obveščen, da v ugaskih skriti stroj čaka ugodne prilike za namestitev v pri 
pravljenem prostoru.^"^ Vhod v tiskarno je bil od \'rha. pod podstrešjem; da 
pa bi prostor izolirali pred mrazom, sta ga Karel Zupančič-Žan in Lojze 
Praprotnik-Samo po vselitvi obila s klobučevino, ki sta jo dobila na Koli-
čevem,*^ vendar se izolacija ni obnesla. Prostor je bil kljub temu mrzel, 
kadar pa je bilo v tehniki več ljudi, je po stenah kar teklo. Mimo tiskar 
skega stroja je bilo v tiskarni še toliko prostora, da je mogel en tovariš 
ležati na klopi, dva na tleh, dva pa sta ležala v rakvam podobnih zabojih. 
Po 15. decembru 194-3 je tiskarna 7 M, kot se je imenovala, začela delati.^^ 
S papirjem je bila dobro založena. Dobivala ga je v tovarni papirja na 
Količevem. Ponj se je peljal z vozom najmanj desetkrat Jaiiče Sraj-Jesen, 
v veliko pomoč pa je bila pri oskrbovanju s papirjem tovarniška usluž 
benka Cirilka Škerjanc. Ker je bil prevoz papirja iz tovarne v Radomlje 
kaj neprimeren in bi vzbudil sum, se je Šraj velikokrat odločil za pot do 
Domžal, iz česar bi sklepali, da ga vozi za Veitovo tiskarno na Viru, od tod 
pa ga je vozil preko Jarš v Radomlje. Šraj je pozneje vozil iz tovarne 
papir tudi za tehnično intendanco, ki je neposredno zalagala tiskarno. 
Z barvo jo je oskrboval tiskar Veit. dobili pa so jo tudi pri Praprotnikovih 
v Domžalah. Teže je bilo s črkovnim gradivom, saj so razpolagali le s koli 
čino, ki so jo zasegli v tovarni vate. S hrano jih je oskrbovala gospodarska 
komisija iz skladišča v Racah, kuhala pa jo je tovarišica Sajetova, ki je 
stanovala v opekarni, medtem ko je njen mož odnašal natisnjeno literaturo 
do prve kurirske javke, hkrati pa je bil v tiskarni tudi obveščevalec. Skraja 
so v tiskarni tiskali le Lojze Praprotnik-Samo. Karel Zupančič-Žan, v pomoč 
pa jima je bila še Helena Kalemiševska-Katja, ki je skrbela za kolportažo. 
Stavil in tiskal je samo Lojze Praprotnik-Samo. Pozneje se je osebje za 
radi naraščajočih potreb in zmogljivosti tiskarne močno povečalo. 
48 
Prvi izdelek prve partizanske tiskarne na Gorenjskem. 
(Po originalu v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani.) 
4 Loški razgledi 
v tiskarni 7 M so tiskali vso tedanjo partizansko periodiko in publika 
cije. Njen pomen je bil izredno velik: Bila je prva partizanska tiskarna 
na Gorenjskem. Delovala je na ozemljn, ki je bilo sicer pod kontrolo 
narodnoosvobodilne vojske, vendar pa je bilo tudi okupatorju, zaradi bli 
žine močnih postojank in dobrih komunikacijskih zvez, lahko dostopno. 
S tega perifernega področja je na eni strani mnogo laže širila svobodno 
slovensko besedo, na drugi strani pa močno paralizirala ozemlje, ki je bilo 
zasedeno in kontrolirano po Nemcih. Tiskarstvo se je v letih narodno 
osvobodilnega boja na Kamniškem zelo naglo razvijalo, kar priča ne samo 
o veliki potrebi po narodnoosvobodilnem tisku, marveč tudi o visoki zavesti, 
volji, iznajdljivosti in za\estni predanosti narodnoosvobodilnemu boju. 
Tudi prva partizanska tiskarna na Gorenjskem ne bi mogla nastati, če ne 
bi bilo visoke, iz lastnih nagibo^ rojene in uzakonjene zavestne predanosti 
kolektivu. Prav gotovo je v nenehnem prizadevanju partizanskih tehnikov 
za vse večjim in boljšim načinom obveščanja in širjenja narodnoosvobodil 
nega tisko pomenila ta tiskarna velik uspeh, saj je z dokaj preprostimi 
sredstvi in v skromnih začetkih v zelo kratkem času uspela izdelati Slo 
venski poročevalec celo v dvobarvnem tisku. Tega uspeha so se predobro 
zavedali tudi nemški okupatorji. Ob njem so spoznali in priznali lastno 
nemoč, kar izpričuje tudi visoka nagrada 30.000 mark, h kateri so se morali 
zateči in jo obljubiti tistemu, ki bi jim tiskarno izdal. Razumljivo, da so 
ostala okupatorjeva prizadevanja tudi zaradi budnosti in samodisciplinira-
nosti tiskarjev brez uspeha. 
Prvi tisk, ki ga je tiskarna 7 M natisnila, je bil še v zadnji polovici 
decembra natisnjeni Slovenski poročevalec. Naklade prve številke ne mo 
remo ugotoviti, vsekakor pa Se ni dosegla tisoč izvodov. Natisnjena številka 
je bila ponatis Slovenskega poročevalca gorenjske izdaje z dne 7. decembra 
1943 in z naslednjimi prispevki: Maks Krmelj-Matija, Osvobodilna fronta 
in plava garda na Gorenjskem: Lenart. Gorenjci in Ciorenjke: Delavec 
France, Tovarišem delavcem!; Jože-Andrej. Nekaj besed o plavi gardi: po 
ročilo o vojaških akcijah gorenjskih partizanskih enot. Tiskali so predvsem 
Sloven.ski poročevalec gorenjske izdaje,** kadar pa ta ni prihajal v rednem 
zaporedju, so ponatiskovali tudi Slovenski poročevalec centralne izdaje. 
Ker je bila pot, po kateri so vzorci prihajali, včasih dolga in tudi neredna, 
so tiskali posan\ezne številke ne oziraje se, od kje so prihajale. Pazili so 
le, da se številke niso vsebinsko ponavljale. Na Kamniškem natisnjeni Slo 
venski poročevalec se po vsebini ni razlikoval od predlog; za posamezne 
probleme v okrožju so še nadalje uporabljali predvsem letake. Konec leta 
so natisnili tudi posebne voščilnice, ki so jih poslali političnim forumom 
v okrožju, eno pa celo kamniški izpostavi gestapa. Sodili bi. da je že druga, 
naslednja številka Slovenskega poročevalca z datumom 14. januarja 1944, 
natisnili pa so jo 15. februarja v tisoč izvodih, nastala v novih prostorih 
tiskarne v Kraljevih smrekicah nad Rudnikom. Mimo tega so tiskali tudi 
živilske nakaznice. Iz celovške tiskarne, kjer sta bila zaposlena stavca Franc 
Pirnat in Rudi Snoj, so dobili originalni papir in stereotipne plošče ter tako 
natisnili za potrebe gospodarskih komisij živilskih kart za približno na 
slednjo količino živil: 4000 kg sladkorja, 2000 kg masti, 4000 kg mesa. med 
tem ko količine tako nabavljene moke ni mogoče ugotoviti,'^ ker so na 
kaznice zanjo tiskali kar sproti. Med najzanimivejše tiske, ki so nastali 
v radomeljski opekarni, sodi prav gotovo Ustava ZSSR, ki so jo dotiskali 
50 
že v novem prostoru v Rudniku. Kor je primanjkovalo črk, predvsem 
črke »s«, so si pri stavljenju pomagali tako. da so jih delali iz številke »8«.^° 
V januarju, še pred napadom na kurirje v Dolenjah. je nastala Partizanska 
pesmarica v tisoč izvodih. Naslovni ovitek je bil dvobarven: mala nota, 
ovita s trnjem in petokrako zvezdo, je simbolično prikazovala vsebino, 
pesmi o prestanem trpljenju in boju za svobodo. Knjižica je pomembna 
redkost, saj se je po vsej verjetnosti ohranilo le malo izvodov. 
V letu 1944 je dosegel narodnoosvobodilni tisk na Gorenjskem vrhunec. 
Okrožna tehnika je razpolagala z dokaj razpredeno mrežo ciklostilnih teh 
nik, njih število pa je znova raslo. Povsem na novo pa so formirali še nove 
tiskarne, tako da jih je na Gorenjskem do jeseni 1944 delalo kar šest. 
Razumljivo pa je, da s tem ciklostilne tehnike niso izgubile svojega po 
mena, ker za zadovoljitev potreb niso zadostovale še tako velike naklade 
tiskane literature. 
Opombe 
/. Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslovanskih 
narodov, del VI. knjiga 4. Borbe v Sloveniji 1942 (sei)tember—december), Ljubljana 
1958, str. 325. — 2. Izjava Maksa Krmelja-Alatije 29. aprila 1961. — 3. Več o njej glej 
tudi Vinka Hafnerja, Srečno pot, fanta. — 4. Adolf Arigler-Bodin, Spomini, dnevniški 
zapiski. — 5. Izjava Nika Kavčiča 30. maja 1961. — 6. Ista izjava. — 7. Izjava Nika 
Kavčiča junija 1961. — 8. Ista izjava. — 9. Prim. Emil Cesar. Ilegalne in partizanske 
tehnike na Gorenjskem do aprila 1945. Loški razgledi 1960, str. 11—34. — 10. Kores 
pondenca med Lojzetom Hafnerjem-Slavkom in Jožetom Kavčičem-Jernačem. — 
ti. Poročilo okrožne tehnike .^kofja Loka, Seznam izvršenega dela od 27. IV. do 
8. IX. 1943. — 12. Isto poročilo. — 13. Prva loška partizanska telinika na Primoževi 
žagi (spomini). Muzej v Škofji Loki. — 14. Isti vir. — 15. Poročilo Pokrajinske tehnike 
za Gorenjsko, nastalo verjetno v oktobru 1943. — 16. Edo Bregar-Don, Ciklostilne 
telmike in tiskarne na Gorenjskem. — 17. Isti vir. — 18. Izjava Naste Sešek-Julije 
8. aprila 1961. — 10. Edo Bregar-Don. Ciklostilne tehnike in tiskarne na Gorenjskem. 
— 20. Izjava Mirka Lakote (ZB NOV Bled). — 21. Izjava Mirka Lakote 9. maja 1961. — 
22. Prim. op. 20. — 23. Izjava Eranca Tonija 20. aprila 1961. — 24. Izjava Mare Kra-
marjeve 10. jiniija 1961. — 23. Prim. op. 22. — 26. Izjava Franca Tonija 23. januarja 
1961. — 27. Stane Pečar, Ciklostilna tehnika Črni dvor v Zalem logu. Muzej v Skorji 
Loki. — 28. Izjava Andreja Jesenovca-Rajka 26. luncmbra 1961. — 29. Stane Pečar, 
omenjeni vir. — 30. Poročilo rajonske tehnike za Selško dolino. — 31. Izjava Andreja 
Jesenovca-Rajka 26. novembra 1961. — 32. Isti vir. — 53. Slavko Benedik je padel 
januarja 1943 v Dragi pri Begunjah. — 34. Izjava Marije Strajnar 21. septembra 1961. 
^ 35. Izjava: Tehnika »Jelovica«-. Muzej NOB v Kranju. — 36. Po navedeni izjavi 
v MuzMU NOB v Kranju je prišlo do izdaje dan prej, 21. oktobra. — 37. Prim. op. 34. 
— 38. Podatki o narodnoosvobodilnem gibanju v Novi vasi in okolici ter Rajonska 
ali »Zanctova« tehnika 1943—1944. Muzej NOB v Kraniii. — 39. Izjava inž. Maksa 
Stupice-Dražgosta 21. julija 1961. — 40. Izjava Janeza Beznika 8. januarja 1962. — 
41. Izjava Lada Torkarja-Matije 27. julija 1960. — 42. Po pričevanju tovariša Torkarja 
so mu ga približno aprila 1944 vrnili. Izjava Franca Tonija 25. januarja 1961. — 
43. Izjava Lada Torkarja 27. junija 1961. — 44. Pokrajinski muzej za Gorenjsko, od 
delek NOB, Kranj: Dokumentacija tehnike ;;r3«. — 43. Prim. op. 43. — 46. Izjava 
Andreja Jesenovca-Rajka 26. novembra 1961. — 47. Izjava Ivana Jugovca-Matjaža: 
Pokrajinska tehnika v Vešterskem mlinu. Muzej v Skofji Loki. — 48. Prim. op. 46. — 
49. Po sodbi Marjana Cajhna-Uroša je bila akcija med najdrznejšimi. Prim. Marjan 
Cajhen-Uroš, Ustanovitev Kamniško-saviiijskcga (zasavskega) odreda. Kamniški zbor 
nik 1961, str. 116. — 50. Izjava Albina Vengusta-Hrasta junija 1961. — 31. Franc 
Podstudenšek-Rok, Partizanske bolnišnice na Kamniškem. Kamniški zbornik 1961, 
str. 323. — 32. Plemlja je ljudsko sodišče skupno z ostalimi obsodilo na smrt z ustre-
litvijo. Z vzroki sodbe so seznanili ljudstvo s posebnim letakom. — 53. Prim. op. 50. — 
54. Izjava Karla Zupančiča-Zana 17. maja 1961. — 35. Franc Zupančič-Marjan, Vdor 
v sovražno postojanko v Ihanu, Kamniški zbornik 1961, str. 117. — 56. Izjava Karla 
Zupančiča-Zana 17. maja 1961. — 57. Karel Zupančič-Zan, Kako smo gradili tehnike 
*' 51 
in tiskarne v partizanih. Borec 1950. str. 50. — 58. Izjava Lojzeta Praprotnika-Sania. — 
j'J. Prini. o|). 57. — 60. Prini. oj). 58. — 61. Tomaž Kvas-Simon, Zgodovina nastanka in 
dela ciklostilne tehnike Grintavec. T5 v okrožju Kamnik. — 63. Janez Bokal-.Slavko, 
Gradila sva cikiostilno tehniko Smlednik. — 61. Lado Trampuž-Moris. Rajonska teli-
nika >RK V«, Kamniški zbornik 1961, str. 142—146. — 64. isti vir. — 6J. Isti vir. — 
66. Isti vir. — 67. Isti vir. — 68. Arhiv kamniških tehnik, ki ga hrani Mnzej narodne 
osvoboditve v Ljubljani. — 69. Prim. op. 63. — 70. Isti vir. — .^/.Izjava Antona Va\-
potiča. — 72. Isti vir. — 7"). Prim. op. 65. — 74. Izjava Antona Vavpotiča. — 75. Lovro 
Cerar. Delo partizanskih tehnik za nioravško-zasavski okraj in pozneje za kamniško 
okrožje, 12. — 76. Izjava Albina Vengusta-IIrasta. — 77. Izjava Karla Znpanfiča-
Žana 17. maja 1961. — 7S. Karel Zupaučič-Zun. Kako smo gradili tehnike in tiskarne 
v partizanih. Borec- 1950. str. 50. — 79. Izjava Jančeta Šraja-Jesena 22. maja 1961. --
80. Izjava Karla Zupančiča-Žanu 17. maja 1961. — 81. Izjava Jančeta Šraja-Jesena 
22. maja 1961. — 82. Prim. op. 80. — 83. Izjava Lojzeta Praprotnika-Sama. — 84. Izjava 
Franca Zupančiča-Marjana 17. maja 1961. — 85. Lojze Prai)rotnik-Samo. ustni vir. --
86. Isti vir. 
R e s u m e 
LES IMPRIMERIES DES PARTISANS EN HAUTE-CARNIOLE EN 1945 
Cette etude represente la suite duu artiele publie en 1960 dans la revue Loški 
razgledi sous le titre «Les imprimeries elandestines et les serviees techniques des 
partisans et Haute-Carniole jusqu'en avril 1945». 
Depuis le debnt de lannee 1945, les ateliers de roncotv pie commencerent a se 
developjjer selon les directives donnčes par le C'oinite Central du Parti conimuniste 
de Slovenie an Comitč regional de Haute-Carniole. On crea aupres de la Section 
de propagande du Coniite regional un service special qui sOccupait de ces ateliers, 
apiseles «techniques>. Chaque rayon disposait d'une, on mčme de pinsieurs techuiques. 
Ces ateliers etaient toujours souterrains et ils etaient. pour ])lns de securite, souvent 
deplaces. Presqiie toutes les techuiques etaient, capable.s de reprodiiire tous les genres 
de publications; loiivrage le plus iniportant de cette periode fut lHistolre du VKP (b). 
publiee par la Technique regionale, runique edition complete de ce livrc sortie des 
techniques des partisans vougoslaves. En 1945. il y eut en Haute-Carniole 
les tcchniques suivantes: la technique du Comite regional, la technique Ka-
ravla 5 sous la Kočna. la teclinicuie darrondisseuient Kranj 1. et plus tard Kranj 2 
et 5, la technique du ravon Skoija Loka (.Scierie Primož), les teehniques de ravon 
Sonja 1 et Sonja 2 a Bled. Ja te(hnique du ravon Črni dvor |)our la vallee de .Seke. 
la technique du ravon Jehivica, la technique de 2ane pour les villages sous les Kara 
vanke, la technigue du Coniite de ravon Gorje-Bled a Mežaklja, la tecliniqne du 
ravon Kranj a Čirčiče, la teclinique de ravon «Orel> a Bohinj, la teclinique de ravon 
T 5 du coniite d'arrondissenvent de Jesenice, la technique du ravon Smlednik, et la 
seconde technique de Škofja Loka. t reee en decembre 1945 au moulin de Vešler. Datis 
la region de Kamnik, il v avait les techniques T 1, T 2. 15. T 4 et T 5; en decembre, 
on v crea pourtant la premiere imprimerie des partisans en Haute-Carniole qni 
iniprima ses premieres pid)licatioiis avant la fin de lannee. 
Cette etude est particulierement interessante du lait qiie la plupart des materiaux 
sur lesquels elle est basee sont restes jusqu"ici ignores et inedits, et sont done utilises 
et presenfes ici jiour la premiere fois. 
52