List 9. • te Tečaj XXXIII. gospodarske, obrtniške narod Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold po posti pa celo leto 4 gold. 60 kr., za pol 2 gold. 40 kr četrt 1 gold. 30 kr Ljubljani v sredo marcija 75. 0 b s e g : Trtna rivčekarja sta, pa ne trtna uš. Stelja in gnoj. (Dal.) Pred 27 leti! (Konec.) Mrvice slovniške in slovarške. (Dalje.) vrstne novice. Ponarejeni bankovci. (Dalje.) Naši dopisi. Beseda našim kmetovalcem o lanoreji. (Kon.) Sv. Veliki Teden in Velika noč. Novičar. Mnogo- Gospodarske stvari* Stelja in gnoj Trtna rivčekarja sta, pa ne trtna uš. V tolažbo Primorskim vinorejcem. Najbolja stelja je v toliki obilnosti bilo! (Toda po naših gorab listu letošnjih „Novic ' je gosp. Ambrožič, za živino rado primanjkuj } nadžupan iz Barke na Tržaško Primorskem, po poročilu proti m tilj 9 2 mož iz Reškega Primorja naznanil, cla v ondašnjih slama rabi nekoliko za pičo in nekoliko za stelj nogradih neki mrčes veliko škodo delà, in prosil c. kr. dobro vedeti, da zgornji del slame bliže% klasj kmetijsko družbo Kranjsko tanko o tej zadevi zvedela. y naj kaj več in bolj na téčen ali izdaten za na pr. strnišče rabij (Dalje.) Slama. pač slama, samo da bi je povsod piče pra- îr se >> je bolj tedai većemu včasi tudi z ajdovico.) bolj s Kj pičo, kakor pa spodnj za stelj (Kj 9 lahko pri žetvi nekoliko Odbor družbe kmetijske se je po hvalevredni želji veče strnišce puščajo.) Dostikrat je pa spodnj del z Ambrožiča nemudoma obrnil do c. k. deželne vlade ami preprežen, in i toraj bolji memo zgornjega v Trstu s prošnjo, naj bi to stvar po izvedencih teme- za pičo. Ržena slama je najslabša za pičo, za njo pa ljito preiskavati" dala, "ker dandanes, ko se toliko sliši pšenična. Grahovica je prav tečna, še boljsa pa o škodljivih mrcesih po nogradih, se gori imenovano poročilo v nemar puščati ne sme. bobo Tirolskem vica za krmo. Bobovico v Bisterški dolini celó meljejo in posebno cenijo. Ječmenová in ovsena C. kr. deželna vlada v Trstu je z dopisom od 16. slama služi veči del za pičo in ima veliko več tečnega svečana t. 1., ki ga je družba kmetijska ravno přejela, v sebi, kakor pšenična in ržena slama. Za nastilj odboru naznanila, da je neutegoma gosp. dr. pi. Syr- v gnoj,^ skega, kustosa pri Tržaškem muzeju, in pa gosp. kleščevj g™.) 5 ki ima služiti za žito, na) bi se nikoli ne rabilo listje, ampak vselej slam »KCga, KUSlUSii uri J. I&žlStVeUJ UJU^CJU , J U P» TJ "»»J^J »oviv-j otaiua, Scharnaggl-na, gozdnega nadzornika za Primorsko, ker žetev bode brez primere veliko bolj ako moc 9 9 9 v Kastvo poslala, da ondi na tanko preiščeta to stvar in jej po tem poročata. Imenovana gospoda sta to storila in deželna vlada Tržaška je prepis njunega poročila družbi kmetijski Kranjski poslala. Iz tega poročila morejo Primorski vinorejci tolažbo povzeti, da oni mrčes, ki je v Primorskih nogradih res že veliko Škodo naredil, ni trtna uš (philloxera vasta- trix), ampak da sta dva rivčekarja, to je žužeka ali kebra z rivcem, enemu je imé š či pa vica, dru- gemu pa la dro n. Bičj §. 9 9 ločj 9 locj in drug , praprot povodn ter esj e. ploh travnata zelišča, ne mara tudi praprot in vresje so slami skorej enake v dobroti. Travnata šara (kakoršna se kosi po pašnikih) ima dostikrat še več v sebi. Vse tako travno grmičevje, kamor živina ne pride, da bi ga popasla, ali kar za živino ostane, je dobro pokositi in za hraniti. Take reči. v > teli obrnj teli pri ín v gnoj spreme njene, njivam tisto povračajo, kar jim mi z žetvo jem emo Drugi prepis gori imenovanega poročila pa je c. k. deželna vlada Tržaška si. ministerstvu kmetijstva po- naj blagovoli ga izročiti vinorejskemu Dobre košenine za stelj krajih toliko korist, kakor najbolj 10. I daj v marsikaterih slala s prošnjo } da Primorci poskusevališču v Klosterneuburgu zvedeli pomočke za obrambo škode, ki jo vinogradom posebno delà rivčekar „ladron" imenovani. Brž ko vlada Tržaška o tej zadevi iz Klosterneu-burga kaj več izvé, bode hitela razglasiti to vinorejcem. „Novice" pa prinesó prihodnjič kaj več iz poročila dr. Syrskega, katero na drobno popisuje obá žu- Vr- polja. Šota in prst iz trohnine. Drobno stolčena in dobro posušena šota sicer nima toliko notranje tečnosti, kakor slama, zato pa prav ve- 9 1 « " ~ & ^ 9 ~— ^ rwr—----- ki škodo delata po nogradih in že našemu žeka tovcu ništa bila neznana. (Kon. prih.) liko mokrotnosti na-se vleče, gnoj dober ohrani, rahljá zemljo. Ta tvarina je torej vselej prav dobra stelja. Ravno tako je s tisto ledinsko puhlico, ki se naredi iz razne rastlinske segnjite šare, ali s prstjo, ki je s tako puhlino močno namešana. Vse take reči so po neka-terih krajih v obilnosti in se prav s koristjo za steljo rabijo. U. Planinska zelisca. Po zanemarjenih planinah velikrat planinska zelišča in rastlinstva z raznoterim dračjem preprežejo ob- širne prostore. Zmiraj dalje sega trnje in bodičevje in taka goščava je zadržek, da ni ne izdatne paše niti ae gozl more zarediti. Ze za planinsko obdeiavo bi bilo treba, da se šara potrebi, se kakor sicer kleščevje na drobno razseka, na kupib posuši in uleže. Tudi kopřiv je okrog planšarij se utegne koristno za steljo rabiti. Pomuiti pa je, da planinska zelišča in drugo enako rastlinje prav počasi trohni ; toraj ni kaj pripravno za gnojenje tr&vnikov po visokih in mrzlih krajih; toliko boljše pa so te reci za podoravanje na njivah , katere s svojo obilno tečnosijo kaj prijetno gnojé. §. 12. Pesek. Dober za steljo je pesek, kakoršnega potoki s kre-menatih hribov donašajo v nižje vode. Pesek od apne-nika pa bo javalne kje koristi!. Najboljsa polja so postala iz semletega kamenja, to je, iz peska rodovitnih gora. Namakavni potoki zato tako močno množijo dobro zemljo in tako dobro gnojé, ker dobro drobno mlev od kamenja seboj nosijo. Stvar tedaj, ki je najrodovitniaa polja vravnala, mislim, mora tudi za steljo dobra biti. Tako je tudi res. Pesek ima dve imenitni lastnosti ; ima namreć v sebi najtebtnise živežne tvarine za rastline, to je, obilno pepelnine (kalij in magnezije, in zarad lahke svoje razpadljivosti (razkrojljivosti) te snovine lahko od sebe daje, da jih rastline v se arčejo. Dober pesek daje rastlinam vse pepelne delce. Se posebno je to, da gnoj in gnojnica sćasoma imata tako moč za razdjanje tega peska, kakoršno imajo sicer ie najmoc-nejse kisline. (Dal. prih.) Beseda našim kmetovalcem o lanoreji! (Konec.) rJk " mi »-'* * » i^sebno se mora pri lanéni setvi gledati , da je zemlja globoko obdelana in rahla, da ima v sebi dosti stare gnojne moći, da je popolnoma plevéU čista , da je tako skrbuo obdelana, kot greda v vrtu. Na taki zemlji smemo pričakovati lepega pridelka. To doseći ni nič posebnega, nič novega inumetnega; glavna stvar je brana pri obdelovanji. Za lan ni zemlja nikoli preveč rahla in zdrobljena. Setev je najboljše opraviti zjuU'aj ali pa zvečer, ko je zemlja vlažna. Sploh se mora paziti, da pride seme v vlažno prst. Posebno dobro je, če pride seme še v zimsko vlago; če te ni, je treba čakati ugodnega časa po dežju. Ce se seme zvečer seje, je dobro, da se še le zjutraj zagrne, da se čez noč rose napije. Skrbiti se mora, da je njiva povsod enakomerno gnojna, in da je seme enako vsejano. Ce to ni, tudi lan enako ne raste, redka stebla so dolga, močna , vej-nata in hodna, gosta pa so bolj drobná in lična; potem je tudi predivo zeló različno, kar ne dá lepega pridelka. Ostane nam še vprašanje, kako gosto se lan seje. To je različno, po različni zemlji in namenu, za kate-rega se seje. Sploh, ako se seje lan za to, da se přiděla lepo predivo, se mora bolj g03t0 sejati in sicer po različnosti zemlje 3, 3'/2 do 4 vagane na oral prostora. Ce je zemlja bolj pusta, peščena, se seje nekoliko red- kejše, če je pa mocna, gnojna zemlja, pa g03tejše. Treba je še povdariti čas setve, kdaj je boljše sejati , zgodaj ali pozno. Nekateri, posebno Belgijanci hvalijo zgodnjo setev, drugi pa pozno. Ako povdarimo vse razmere in prednosti zgodnje in pozne setve, se pri nas odločiti sploh za zgodnjo setev. Belgijanci, ako zima pripusti in je vreme ugodno, začnó še sredi sušca lan sejati. Se ve da zima vselej tega ne pripusti, vendar pa meseca malega travna spravijo se vselej lan v zemljo. 12 -- Tišti, kateri držé na pozno setev, pa sejejo lan se le mcseca maja ali tudi pozneje. Sploh moramo reci, da pri na3 v b >1} nizkih krajih je treba sejati zgodaj, ■ v viših in mrzlejših legah pa pozneje. Naši kmetje ob Savi v Litijskem okraji začnó, kedar je ugodno vreme, ; tudi že o sv. Jožefu lan sejati in jim dobro stori. Više na Gorenskem in po hribih se ta čas, se vé da, ni varno sejati, ker rnnogokrat pozneje mraz pride, ki bi mlado setev utegoil pokončati. Vendar pa tudi lan přestojí mraza kake 2 ali 3° R. pod ničijo brez škode. Kar seme zadene, je treba paziti, da se seje vselej 1 popolnoma dobro seme, naj bo že domaće ali tuje. Za setev se mora jemati vselej najlepše in najbolj dozorelo seme. Skor nobeno seme ni tako izbirčno, kot lanéno. Že dobro seme rnnogokrat pri vsi pridaosti ne plenja dobro, iz slabega semena pa ne moremo dobrega pri- | delka pričakovati. Pri nas se je Rusko seme do zdaj najbolje obnašalo in zato ga moramo najbolj priporočati. Predno se seme seje, naj bo domaće ali tuje, se mora poprej skrbuo očistiti, prevejati in občiniti, da se vse slabo, gluho in plevelno seme odpravi, ker se s tem veliko nepotrebne pSetve in veliko delà prihrani. i Ko je lan vsejan , je treba še marsikaj paziti in opraviti, predno je zrel. Ako kmalo po setvi močno dežuje in se skorja po njivi naredi, je treba njivo povaljati , da se prst spet zdrobi in zrahlja. Ce je prav njiva skrbno pripravljena in plevela čista, se vendar šo rad plevel pokaže in takrat je treba lan pleti, precej ko dva ali tri prste visoko zraste. Pleti se mora pa skrbno, da se lan preveč ne poško-duje in ne pomandra. Ce je mogoče, naj gredo plevice proti vetru, da veter potem potlačeni lan zopet vzdigne. Pleti je bolje po dežju, ko je zemlja vlažna, da se plevél s korenino izruje, da v drugo ne raste. Pleti se sme, dokler ni lan Čez malo ped visok, če je pa že i bolj odraščen, se pa že lomi in se mu škoda delà. Ce : je zemlja za lan prav izbrana, dobro obdelana in pie- j vela čista, ni veliko pleti treba, če pa zemlja ni dosti čista, pa pletev veliko delà dá. Ker se nad jamo, da bo naša si. kmetijska družba ; kmalu izdala popolen in vsestransk poduk, v katerem bodo naši kmetovalci dobili vse, če3ar jim je treba ve- t deti pri obdelovanji te koristne rastline , zato naj za-dostujejo za zdaj te kratke vrstice, ter vošimo našim kmetovalcem arčno: Na zdar! Politične stvari. Pred 27 leti! * (Konec.) b) Nekatera premisljevanja. Če vprašamo: kdo so bili leta 1848 in 184J od- borniki „slovenakega društva", ki je prvo povzdig-nilo in razvilo „zastavo Slave", dobimo na to vprašanje odgovor v imeniku tadanjih odboraikov. Castitljiva imena rodoljubov so in takih, da se dandanes marsikdo čudi, kako je bilo to mogoče, da se možje tudi v viših césarskih službah niso bali pred svetom priznati, da so narodnjaki. Pogled po domovini slovenski nam sedanji čas ne kaže več takih pogumnih mož; celó redki so že, ki ne skrivajo živega svojega sočutja za mili naš narod. In poglejmo zdaj po imenu prve odbornike „slovenskega društva", ki so podpisani pod pravili, ki jih je to društvo 13. aprila 1849. leta razglasilo. Ti le so bili: Na čelo društvu kot predsednik je bil izvoljen ï a — dr. Jane z Ble iweis, takrat profesor na kirurgično-medicinski soli Ljubljanski; naj ga sovražniki njegovi obirajo kakor koli se jim poljubi, vsaj tega mu očitati ne morejo, da bi ne bil on zmirom in zmirom to, kar je bil leta 1848, značaja svojega ne zatajivši in vedno zvest ostavši programu, ki ga je izpovedal v govoru, katerega je imel v prvem občnem zboru 29. novembra 1848. V najnevarniših časih Avstrijskih prekucij, ki so stresale tudi našo domovino, on ni imel niti dr. Tomana niti dr. Costo na svoji strani; sam iz sebe in sam po sebi je šel svojo pot, in drugi odlični rodoljubi šli so ž njim ali za njim. Predsednika namestnik je bil dr. Matija Sporer, c. kr. vladni svetovalec in protomedikus Kranjski, po rodu Hrvat, z dušo in telesom Slovan. Tajnika društva sta bila Ma te v ž Cigale, slavno-znani rodoljub železne delavnosti na polji slovenskega slovstva, sedaj c. k. ministerstva tajnik in vrednik dr-žavnega zakonika v slovenskem jeziku na Dunaji, in pa Janez Bu čar, ki je mlad že umri kot odvetnik v Postojni, poštena slovenska duša, da malo tacih. Odborniki pa so bili: grof Gustav Auersperg, grajščak Mokriški, — dr. Matija Burger, bivši advokat v Ljubljani f> — Urban Jerin, bivši stolni dekan v Ljubljani t> — dr. Vikt. Hradecky, mlad že umri kot advokat v Kranji i, — Lorenc Kunšič, c. kr. svetovalec pri deželni sodniji v Ljubljani t> — Martina k, profesor na gimnaziji Ljubljanski f, — dr. Marti na k, sin njegov, nekdaj ognjen narodnjak, — Emanvel Mata v šek, takrat c. k. komisar okrajnega glavarstva Ljubljanskega, Ceh po rodu, — Karol Raab, bivši tajnik c. k. deželne vlade f, — pa dr. S. Strup i, takrat c. k. deželni živinozdravnik, zdaj profesor v Pragi, —vsi iskreni rodoljubi. To je imenik mož, ki so prvi slovenskemu društvu na Kranjskem na čelu stali, eden za vse in vsi za enega složni delali. Ce se ozremo zdaj na to, kar so rodoljubi 1. 1848 zahtevali za domovino našo, vidimo, kakor smo v zadnjem listu „Novic" povedali, da že takrat so povzdignili svoj glas za to , da bi se vse slovenske dežele zložile pod eno deželno vlado, — da dobimo več ljudskih sol in je v njih slovenski jezik učni jezik, ter da se učiteljem ljudskih sol poboljša plača, — da v više šole in uradnije pride jezik slovenski, — da v uradnijah le taki možje dobiio službo, ki so v besedi in pismu popolnoma zmožni našega jezika, — da se narodu vse postave razglašajo v slovenskem jeziku, — da se na- pravijo reaika, kmetijska šola, posoji lnice v pripomoć kmetijstvu in obrtnijstvu, — da se zniža zem-ijiški davek itd. ; če dodamo tem zahtevam naših tadanjih rodoijubov še to, da se je naš poslanec v držav-nem zboru gosp. dr. pl. U1 epič leta 1848 oglasil za napravo vseučilišča za slovenske sinove v Ljubljani, je po tem takem pač očitno , da za vse to, kar prao do-zçlaj dosegli ali za kar se še dandanes žalibog ! brez vspeha potegujemo, potezali so se rodoljubi že pred 27 leti. Pa tudi onega leta je bila ustanovljena citalnica pod imenom „slovenskega društva", ki je že takrat tudi z izvrstnim vspehom spravljala slovenske igre na javni gledališki oder. Puhla osabnost je tedaj, ako tako imenovani „Mla-doslovenci" si domišljujejo, da so oni kaj ustvariii, na kar se ni mislilo že pred 27 leti. Baharija njihova z „napredkom" je^ tedaj podobna le votlemu sodu, v katerem nič ni. Ce je pa to „napredek", da se svetinje vere naše zasmehujejo in da se stan duhovski zaničuje pod banderom brezverskega liberalizma, potem pač veljá a teh domorocícih „naprednjakih", kar je Mirko Bogovič že leta 1848 pel tako-le: Ali so to domorodci, Kteri truda se bojijo, Ko e d i u o s t omaguje In r a z p o r nad domacijo Svoja krila razteguje? Oj ! če to so domorodci, V Ce od njih pomoč se caka Za pravico in svobodnost, Bo zatrla sila vsaka Lahko našo nam narodnost! 2. Starejse slovenske slovnice učé, da Z, kjer začenja zlog, ima svoj pravi glas. Ni torej čuda, da se starjim nam, ki smo svoje oči po tem uku navadili tako, de-lalen člověk zdi biti vreden ne hvale, temveč palice (delà — len). Poznejša slovnica res nasproti veleva l pred obrazili-ec, en čitati za vy češ, da je napačno pisati tukaj v namesto l. Ali smo starji zopet nekoliko bolj trdi in' nepreučljivi, sosebno kedar stojimo pred golo trditvijo — brez dokaza. Drugi Slovani pišejo besede tako, kakor jih izgo-varjajo. Slovenci pa smo se bili — morebiti naj več drugih Slovanov — zbali ter smo od nekdaj pisali na pr. : bil, bila, bilo, in ne: biv, bila, bilo (kakor bi po hrvatsko-srbskem zgledu bilo). No ni dobro zarad same etimologijske razvidnosti biti predoslednim ter stvari, — ako bi tudi prav gotova bila, kakor ni, — tirati do zadnje zareze, zlasti ondi ; kjer se tudi v izgovarjanji vjemljemoz drugimi Slovani. In zares, kdo sme pogrešek očitati pišočemu po resničnem izgovoru: delaven, délavée, v tem ko ima i staroslovenščina (poleg primerov na drugo vodečih) besede : pitavec, pištodavec (in dokaj drugih z „davee" zloženih), pevec, pivnica, rosodaven, — ko ima srbščina besede: ležavkinja, livnica, nate-zavica, padavica, puzavac (plezavec), rukostavnik, sija-vica i. r., — ko ima češčina mnogo takih besed, kakor je: krkavec; — ko celó Hrvatje že kujejo novinke, kakor je: vladavina za Regierungssystem, uvidjavnost za Einsicht! Mislim torej, da bode lahko mirno spaval, kdor s teh razlogov po Metelkotu piše: -aven , even, iven. Kaj pa vendar, ko bi se poprijeli tega-le pravila, da se l pisati mora v pravih od samostavnikov na -il o izvedenih pridevnikih, na pr. plačilni list, pravilna pi-sava, cedilni obod (obod od cedila, kakor bi najbrže rekel Slovenec neknjižnik), kadilna cena (cena kadilu), perilni zápisek, mazilni, motovilni, ogledalni, omelni itd., kakor pišemo: obilen, silen, a pri drugih takih pridevnikih, katere sosebno iz aktivnih glagolov radi obrazujemo in ki so nekam podobni deležnikom, da se zaradi razlocka piše vt na pr. kadivni papir (primeri Vukov kadivni oltar)? A kar se zlasti tiče besed: delavec, delaven, naj se z v pišejo tudi zato , ker staroslovenščina ima pri-devnik : delav, -va, -vo, iz katerega jima utegne biti postanek. Vsakakor bi se l samo tedaj res moral pisati, ako bi na pr. beseda delavec bila postala iz participa délai ter bi se je držal neki pojem preteklosti, kakor vemo, da se je ne drži ni malo. Veljaven (kakor: državen) in ne veljalen pišem še tudi za to, ker meni ta pridevnik neposredstveno izvira od samostavnika veljava, — in da je veljava * ' M pravilne oblike, pričaj o : država, kričava ljava (srb.) itd. Ta velika ljubezen do jeli razodevati, zavedla je zopet druge (staroal.), me- ki so jo nekateri zdaj nedouke, da pi- šejo celó: stopilši namesto : stopivši, ter utegnejo še daleč. mislim, ne sme se iti ž njiini. da vendar tako nejevolj kdaj tudi kralje mleko piti mesto kravjega. ekio seje prej, da so pridevniki: a ven, iven, nekako podobni participom ra -oč, eč; , , „v, «— .v. „ bi pred sabo imeli od sebe zavisnih samostavnikov, kakor na priliko stoji v neki novi knjigi: ,,ker je obe elektriki ločilni zrak slab provodnik (mesto: obe elektriki 1 o čeci zrak). V drugih slovanskih jezikih je malo takih pridevnikov, vendar imajo Poljaki : dzialalni , užywalni neprečrtanim in Rusi (Hebamme, z enakim 1 (a pravijo : povivalnaja babka (Dal. prih.) Slovensko slovstvo. licitanta ni bilo, za 1 goldinar prodana, od enem je ob ki merilo 16 isti advokat na tej dražbi zemljišče oralov in za 2400 gold, izklicano bilo, za 100 gold kupil To so * Cesar ja Fi reva v Severinski županij prihodnjih volitvah izvoliti žalostna znamenja sedanjega časa Jožefa namerava občina Kornya za svojega p pri obcina je namreč zeló s datorn, ki dosihmal vi jo, pa je njih oče. vojim dosedanjim posiancem Traj za njo še ni nič storil. Cesar se obči Res pol od > Do pr ta } če Norcava poroka. Ko oženil 60 let star vdo z 103 leta letošnjega pusta se vdovo v Cinn waldu na Ceskem. 80 let stari sin nevěste Pragi y nik v pokoji v pri poroki pričujoč. Prav enkrat bolna, ko bil y ki u rad m laj otroci te neveste da ta „mladau nevesta popolnoma zdrava in čvrsto opravlj še v šolo hodila, zdaj pa i hišna opravila 9 ,$v. Veliki Teden ili Velika noc je naslov knjigi, ki jo je lani tik pred Véliko nočjo na svetio dal gimnaz. prof. Andrej Maru sic in založil Edv. Seitz v Gorici. Današnji „oglasnik" jo nazcanja. Ker se je za lanski Véliki teden razposlala prekasno, zato priporocamo jo letos živo všem tistin^ ki niso im preteklo leto o prilike , omisliti si Je Véliki Teden" obsega na 407 stranéh v osmerki vse, kar se od cvetne nedelje do Vélike nočí po farnih cerkvah opravlja, v latinském in slovenskem jeziku. Obredi (cerk-vena opravila) so mikavno in poducno pojašnjeni, tako da, kdor ima te bukve, vse lahko razume, kar v cerkvi vidi in I • v • slisi. Da je pisava pravilna in čista, ni nam treba praviti; imé velecenjenega pisatelja samo je že porok za delo izvrstno, kar sta že vláni pripoznala iz-vedenca Zabavno heriio. Po sodníjskega življenja. spominu skušenega starega pravnika Spisuje Jakob Aléšovee. III. Ponarejeni bankovci. (Da'je.) „O, le pripravite se, a mi y kazala danes, koj zdaj zuga kaj se pravi z nami tako ravnati! gospej predstojnici. ,jaz vam bom po- Jutri, se grem yy v „Danici" in „Slov. Gosp." s častno kritiko, mirno Obžalujem, da to ne bo ; yy kajti za zdaj mogoče", vgovarjam jaz boste morali že še tu biti." Dodanih je letos knjigi nekaj popravkov tiskarnih pomot. V konečni opazki smo našli tudi to notico, da prvi y luk nj i ,Da bi bila jaz tu u ; se grozi žena, „tu v tišti v katero ste me vtaknili? Nikakor ne, minuto slovenski „Veliki Teden" od leta 1829 je spisal več ne ostanem tu. Se bo vidělo, če gospé predstoj- 7 bukvah ne imenovani) nekdanji prost v Novem městu nice beseda še kaj veljá! Andr. Albreht, in da z „metelčico" pisanega veliko-tednika ni. (V predgovora, namreč, je govoril pisatelj A. M. tudi o taki izdavi velikotednika.) Po vsem tem Slovenci, ki nimate še te jako lepe knjižice, sezite zdaj po njej. brž boste prestavljeni, ne, iz penzije, razumite?" jaz vam bom pela , jaz, službe boste zapodeni, brez y ,Se še ne mudi," jej sežem jaz v besedo, „prašaoi pa vas, ali vas je volja, odgovarjati na moja vprašanja?" 71 Jaz vamV Nikdar ! Vi predrznež vi!" Mnogovrstne novice „Opominjam vas, da ste tu pred sodnijo in se imate mirno in spodobno obnašati, sicer << * Ni vse zlato, kar se sveti! — Ne m čij a je 1873. leta za 829 milijonov in 666.000 tolarjev blagá iz svojih dežel v tuje dežele prodala, kupila pa ga je iz y V • ,Sicer?" mi seže v besedo in hudo vpre svoje sive oci va-me. 77 Sicer bi vas moral spodobnega obnašanja učiti'* i odgovorim jaz strogo; „pn nas imamo naprave, v ka- y po terih se nepokorni madé brez ozira na to 7 ali so zen- skega ali moškega spola. u „o, O 7 bom videla, kako daleč predrznost in ne- tujih dežel za 1419 milijonov in 111.000 tolarjev takem je tedaj to leto za 589 milijonov in 445.000 tolarjev več denarja v tuje dežele šlo. Ce tedaj to nekatera leta. še trpi, bodo ne samo tišti milijoni tolar- sramnost vaša segati sme. Jaz vam ne odgovorim nič jev iz Nemčije romali, ki jih je od Francozov za vojsko razumite ? Se bom že drugod pritožila zoper tako silo-dobila, temuč še veliko več gotovine bode izfrčalo iz vitost." 7 njenih dežel; potem bodo le še vojaki iej ostali za po- 77 Slobodno! To pravico imate. Zdaj pa odgovar- plačanje potrebšČin, ki si jih iz tujih dežel omisliti jajte najprej meni. C( mora. Zares ! mar kovo vladařstvo? ni to očitno ubožno pismo za Bis- 77 vami ne govorim, to sem že rekla," se zadere ošabno , se zasuče in hoče iti iz sobe , a na pragu jo * Hisa za 1 gold. prodana dragi gospodarj y da to šala ; gola resnica je Nikar ne mislite, vstavi čuvaj. Jaz mu mignem, da jo odpelje, spoznavši, 7 advokat Janez Karman sestvo zraven nj v cijel, o *-> lauau j^/igpi iu ouuuijorv^^a ^apiouma« un uiv^vi pi iti u uucio uu b^^ai uv^aobva , naju rv dne januarija t. 1. je namreč ta advokat kupil to hišo lesom, s katero se je le bolj na videz pečal kupil ki kaže to hišo in še drug 7 da vsak y ki kajt î po da zdaj ni ž njo nič opraviti. Mislite si, kak hrup je tega ne trgu ! se lahko prepriča iz sodníjskega zapisnika 31 Zdaj je bilo nekaterim razumljivo naredila ta dogodba kako y po je mogel priti Jonas do tega bogastva, kajti kupčija z y mu ni v Starem Futaku Bačke županij na skem, ki je že drug podnjem Og pot dražbi (licitaciji) na prodaj ponujana in na 500 gold, cenjena bila, pa ker druzega kateri je, kakor je mogla toliko nesti, za kolikor je bil vsako leto boga- ■mhhiéhIIiímm i To je tedaj tista loterija — so rekli drugi v pravil, toliko zadel!" 75 Najbolj zadovoljno se je pa kazalo ženstvo s tem, Mi Goričani — — ,,«i»8«ui omu »iuer »recnjai, da je bila prevzetna in napihnjena „gospá" zaprta. Jaz nego marsikateri drugi ljudje na svetu, pa vendar smo _____ x„ :„ „ u: u: u:i i ro o^o j /r> \ -_____ pardon Nizzani" smo sicer srečniši ne vem, če je bil kdo v trgu, ki bi bil miloval zaprte. imeli tudi svojo zimico. 15 Se isti večer sem si napravil nacrt sem se hotel lotiti preiskave ponerejevalci, če Da po Jonas v zvezi s katerem nismo poskusili ) ali 25° pod ničlo (R.) sicer nas Gargárec" zgrabi y keda ) kakor na pr. přetekli teden, je hujši , r ga jeza ko ino- ni sam ponarejevalec, to je bilo skoro stranske „stopinje". Imeli smo pa zraven burje do-Da je imel pomagače, ki so bankovce izdajali, stojno število stopinj tudi mi — toliko, kolikor iih Go- . V • ^ « m m, da Je Dunajska „Presse"' in po njej „Laibacherica" na svet nesla, je skovan bil, kakor se pri Frgolinu" , Kdor gotova pomoč zoper trtno uš in pa dober kup; tudi to neki penzijonist še pravi, da jo je ponudil v Kiosterneuburgu, pa je več vedcti, naj gré k „Frgolinu"; vsaj bo dobre ribe * w y v uv/i\i aiaau voi\i i\.iv>ixii ^pii oČeta pa da sta mu neki journalist in pa o tem „Nationalrathu" hoče kaj prekasno přišel s svojo ponudbo y kei vse izkopane bile. so bolne trte že in rake jedel Menda ne bo nihče mačka v kvaril. f , če mu „Nationalrath" ne bo želodca po žaklji kupil zoper trtno uš, pa menda tudi naše perut- nine ne bode zavoljo precejšnjih stroškov veliko romalo 1875. Program: ( Vabilo k besedi narodne citalnice) 7. dne marca v Dunajsko rastavo. zbor Zajc s čveterospevom. 2 77 na (Hranilnica Ljubljanska) je v poslednjem svojem Franjo Dre nik. Večer „0 modi", Savi a 7 moški občnem zboru razdelila le-le darove: Ubožnici Ljubljan- ski 2500 gold. 7 zavodu malih otrok 200 gold., opere „Sonambula", katoliškemu društvu za zimsko obleko ubozih otrok skega zbora. Solo bere gospod Bellini. Recitativ in Cavatina iz pojo gospodičinein gospodje pev- poje J. Noli. Verdi. Od- 100 gold., gimnaziji Ljubljanski 200 gold., Novo- lomki iz opere „Trovatore u » 5. Grodba domačega orkestra. poj e gospodičin a F r e y - e v a. Jan Knahla •»»VV ^VAVi. y gAUJUMUiji "J vy w ^viv*» J T V - t/, V^UUk/a UUmClVU^Ol U1 IVUO11 - U. U CL IX l\UCllliCl j y Lj U." rneški 100 gold., Kranjski 100 gold, in Kočevski 100 bezen", pesem za tenor-solo in zbor. Tenor-solo poje gold. pravnici 100 gold., lama v Ljubljani gold., Ljubljanski realki 200 gold., učiteljski pri- gospocl Meden. Kreutzer. Peterospev in zbor po 150 g™, obema mestnima ljudskima so- iz opere „Nachtlager von Granada" pojo gospodičina i d • 77 Národni soli" 100 gold. } 100 nunski dekiiški Schulpfennig-u* Piskar-jeva in gospodje J. Noli, Valenta, Bis- a k ■■■■■■HHBHH soli v Ljubljani 300 gold., y nunski dekiiški šoli v Začetek ob Paternoster in zbjr gospodičinin gospodov. uri zvecer. Skofji loki 100 gold. } 100 gold. gold., ljudski šoli v Novem mestu Odbor čitalničin. 7 protestantiški ljudski šoli v Ljubljani 9 muzični šoli Ljubljanski 200 gold.. 00 družbi (.Razglas banke,,Slovenije".) Da se ne bodo del- bolnikov v Ljubljani 100 gold. ničarji izgovarjali, da jim ni bilo znano kar je ravna- 7 Ljubljani 200 gold. ' t>-----: : x^v/vcvxjcm, vxcv Jim xax uiw «ixcvxxv/, j* požarni družbi v teljstvo banke „Slovenije" po pravilih v Dunajském in 7 200 gold. 200 gold. Gradcu 150 gold. bolnišnici otroški v Ljubljani Ljubljanskem uradnem časniku objavilo, zato priobčimo 7 7 bolnišnici deželni za Ljubljanske bolnike taisto tudi tukaj , da se vsaki delničar o pravém času za kosilo Kranjskih ubozih dijakov v škode varovati more, kajti po preteku tega zadnjega î družbi diurnistov 100 gold. 7 za podporo nemskemu gledališcu 300 gold. ; vinskemu društvu v Ljubljani 100 gld. zgodo- obroka, zapadej o nedoplačane delnice. ta oklic rav- mestni godbi nateljstva se glasi tako-le : razglasom od januarija t. bil 1 T ^ ' ""J V» v.jMà^A VV y mw^vm» ^ ^ 1 a^^lUOUlll UU "X. J Clll UCll IJ Ci t« X» Uli jg UC\t HOIVj družbi rokodelskih pomočnikov v Ljub- delničarje, ki so prvo doplačilo z 15 gold, za delnico tem zboru je bil tudi račun stroškov odraj tali, z drugim odplačilom pa, ki je zapadlo 20. za tište 100 gold., ljani 50 gold. za zidanje nove realke naznanjen , ki znašajo čez grudna , še na clolgu ostali, je bil vsled §. 22*1 kupčij- 480.000 gold. ske postave drugi obrok za vplačanje podaljšan do 4. (.Preskušnje na tukajsnji babiski šoli) so bile svečana (februarija) t. 1. Ker pa nekateri delničarji V se 26. in 27. dne februarija. Izpraševali so gospodje: via- zmirom niso tega doplačila odrajtali, zato se jim zađilji dini svetovalec vitez dr. Stockl 7 primary bolnišnice obrok doplaČanja stavi do 3i. dne meseca marca, dr. Kar. Bleiweis, in c. kr. profesor dr. Valenta. z opominom , da si imaio sami pripisati nasledke TT y -i 1 • 1 • ^ r~\ r h \ i • w -r-r . # ___ 1 ' _. v 1 . ^ . Učenk bilo je 15, namrec 8 Slovenk in Hrvatic. Pre- skušnjo so prestale 2 Slovenki in 3 Hrvatice prav imenovanega doplačila. ■HHIPIPIHP i. BpipBl—Mj ki jih zadenejo po §. 7 bankinih pravil, ako ne odraj taj o a dobro 7 Slovenke in Hrvatici dobro ; Slovenki in Hrvatici pa dostojno. Ljubljani 7. svečana 1875. (Med velikim Številom Ljubljanskih stacunarjev) Ravnateljstvo banke „Slovenije". Za nagrobni spominek Hicingerjev so dalje darovali: viti dandanes res težko začetniku se na trdne noge spra- gosp. Janez Volčió , župnik Podgradom 7 vendar kdor ima dobro blago. gold. Iz in varčen, se opomore. To vidimo tudi pri specerijski je delaven, pošten Postoj ne po gosp. A. Lavreneiću : gosp. Ant. Dekieva gold., gosp. Jož. Dekieva gold.., štacuni Stefetovi nasproti Sanklavške cerkve, kamor kleva 3 gold., gosp. Fr. Lavrenčič gosp dober kup. To srečo gosp. Stefctu tem vec privošimo zahajajo od zjutraj do noči p0g03t0ma kupci, kateri tukaj vsake baže dobro robo dobijo in kolikor mogoče ..fit f a m rnr» npi HiiD i r>i s \ ker je iskren narodnjak ne samo z besedo, temuč tudi z dejanjem, kakoršnih je v Ljubljani med specerijskimi štacunarji celó malo; čeravno z Nemčijo in v Nemčiji nimajo nobene barantije, so vendar večidel nemčurji, za kaj pa? tega sami ne vedó. gold. 7 7) Alojzi De-Ježičnik" go d. Novicar iz domaćih in ptujih dežel. Iz Dunaj Pravda Ofenheim 7 na zagrizeni tero obrnj reci memo }Q bila pozornost vsega ka-sveta 7 končana; porotniki so Ofenheima vam je bil hrup skoz in skoz za nekrivega sp (iObraz grofa Joz. Barbo-ta) je přetekli ted en v v soduiški d v soboto proti večeru , ko je načel F r a n k è ; enoglasna čitalnici na ogled postavil gosp se je čula hvala izvrstno dobro zadeti podobi. porotnikov na vseh v prasanj o dg heim ni ničesa ki Nekateri so ploskali 7 7 da Ofen da se je (Družba za prodajo mesa) se je začela tudi v dvorana tresla, drugi sikali, da je moral Gernerth 7 Ljubljani snovati zavoljo tega, ker so mesarji meso čez tarifo prodajali. Ko so pa o ti družbi (Consumm-Verein) ništvo in pravdo d je namesto obolelega Wittmanna prevzel predsed ališali, so brž konca vodil, mir ukazati. Toda naj ceno mesa na tarifo in nekateri mesarji o koncu pravde povemo nekoliko • * • I v • j8ib reči Državni pravnik grof Lamezan je potem % ko je bilo izpraševanje končano, ostal pri svoji zatožbi ter skušal dokazati krivdo zatoženca, ta pa in njegov zagovornik dr. Ne uda sta se dokaj spretno in čvrsto za-govarjala ter spuščala krog sebe puščice, ki so različne oštro sodbo. zoper sistem, pod katerim se morejo take reci goditi, kakoršnih je pravda na kupe spravila na dan. Prvi následek Ofenheimove pravde se je že po-kazal, minister Banhans je šel na odpust! Kaj ima pomeniti pri ministrih beseda „odpust", to je pač ^ V * wv» W J/ VIKJ XJk-X UVM V VltJVlVV^ AV JL »J V X 11 V11V A 1JJ %Al ^ V UU V/ m. A A vft A «J lUlOU ill VViM j j V J7 VI VJ V J V V J ^/MV osebe viših krogov prav obcutljivo zadevale. Předšed- vsakemu jasno. Za zdaj je šel „zavoljo bolehnosti" za nik Wittmann je ravno pred začetkom konečnega go- dva meseca v deželo ) vora přejel od predsednika više sodnije barona Heina kjer a citrone cveto in fige ra- pismo, v katerem ga ta neki graja, češ, da je zatožencu stejo je i a nazaj na ministerski stol g a več ne bo. minister bolehen, to mu Da radi verjainemo,^saj se je in zagovorniku pri zagovarjanji puščal preveČ svobodě pri Ofenheimovi pravdi hudo pre h ladil. Cudni pri-ter ju ni vstavljal, kedar sta zadevala više osebe. Pra- merljej pa je ta, da je ravno noc pred njegovim odho- vijo, da je to pismo Wittmanna tako kakor smo zadnjič ostrašilo, da se poročali, na tla Je j zgrudil. Za vol jo tega dom v oddelku denarnega ministerstva nastal požar, ki Je vpepelil vse ministrové in drugih račune. pisma je poslanec Fux v državnem zboru stavil inter- soboto se je peljal Banhans z brzo vlakom pelacijo, na katero je pa Glaser odgovoril, da, dokler pravda ni končana, o tej reči ne more dajati nikakorš- Ljubljane; čudili smo se, da ga na V memo kolodvoru ni nihče pričakoval, tudi trgovska in obrtnijska zbornica Kranj-nega odgovora. Jasno pa je na vsak način, da sta mi- ska s predsednikom gosp. Dreotom (ali Drehorom) in nister Glaser in Banhans za to pismo vedela. Po končanih govorih je sestavilo sodišče šanj o sledečih hudobijab, katerih je zatožba Ofenheima dolžila : 1. da je svojemu žlahtniku Herzu podari! podpredsednikom ne. Ali ni to najgrša črna nehvalež- vpra- nost? Kaj si bo mislil gospod minister o ljudéh, kate- rim je se najnazadnje tako dobroto skazal! ,,Die Leute haben keinen Takt > gotovo mrmral minister, ko se 170.000 gold, upravni odbor Črnoviške železnice in Av- )e ozrl prazni kolodvor. Zdaj je že pod gorkejšim strijsko clržavo, ki obresti te železnice plačuj 6 y P& 4*C\> nos vodil z neko nevidezno pobotnico ; 2. da je na enaki način nekernu Stilemanu dal 80.000 gold, in oškodoval železniške delničarje in pa cesarstvo da je neka- terim odbornikom strahovita darila delil, na pr. bivšemu ministru Giskri celih 100.000 gld. v žep vtaknil pa 50.000 odmeril ; to pa vse iz denarjev ki ? so sebi jih TV v • v v v w Vtiiivi A a j tvy ¥ A JLÀ U^UCilJV> V y XV JL OU J 111 vplačali železniški delničarji in pa cesarstvo; 4. da je pri odkupovanji zemljišč zvijačno za-se pograbil kot dobiček celih 100.000 gld., nekemu pomagaču pa 6000 gold, na skouo arustva in cirzave naKionii; o. aa je na-lašč slabe železniške prage ali podkladnice kupoval v imenu društva po 85 gold, in 94 kraje., in jih potem društvu za 1 gold. 20 kr. zarajtal in tako društvo in -».vv/tvy^ V-' ^AVlf y AJV1WJLUU škodo društva in države naklonil da nico z Angleškim podvzetnikom slabo dělal in potem Angleža Brasseya pred časom odvezal in mu položeni vadium nazaj dal, društvu pa legal, da je železnica dobro napravljena; tako je društvo in državo, ki sta potem slabo in nevarno stavljeno železnico morala po- pravljati, oškodoval za 2 milijona in 305.328 gold.; da je z lažmi društvenike pregovoril ) da J njegov trud odměřili nagrado 32.000 gold.; Angležu celih 550.000 gold, preveč izplačal nečnem računu, in so mu za da Je pri ko da je pri zvijačnem nakupovanji dovoljenja za Kumunsko železnico društvo opeharil za 440.000 gold. Porotniki so na vsa ta vprašanja odgovorili „ne- kriv" in sicer: proti pri 2 in ? pri in vprašanji z 9 glasovi in 8. vprašanji enoglasno vprašanji z 10 proti 2, ; 1 t pri pri vprašanji z 7 proti 5. pri 5. vprašanji z 11 proti viške železnice narasti na 1 milijon goldinarjev Sodišče je potem moralo spoznati zatoženca nekri-vega ter oprostiti ga stroškov obravnave in povračila škode. Stroške, ki utegnejo vsled sekvestriranja Crno- , dasi- ravno obravnava in sodnijska preiskava ne stanete čez 25.000 gold., bo morala tedaj država trpeti. Zakaj ne ? sodbi porotnikov nam ne pristuje besedovati, naj se nam zdi pravična ali ne. Le pred sodnijo tirati današnje sleparstvo, bi ne bil smel stati veliko drugih; zakaj bi eden za vse trpel ? ! Dasiravno pa ni bil nihče obsojen , je svet vendar izrekel v tej pravdi saj imamo dosti denarja! ■P JUm WÊÊÊËÊt P^HH toliko omenimo, da, če se je komu primerno zdelo y pred porotniki Ofenheim sam, ampak veliko nebom, njega pa nadomestuje Chlumecky, lu njegovim „odpustom" je narejena v celoto miDisterstva luknja, katera se menda ne bo prej zacelila, da bodo šli vsi drugi ministri za njim, kajti z Banhansom vred je po Ofenheimovi pravdi blamiralo se vse ministerstvo , ker je skupno sklenilo Ofenheima izročiti sodniji. Tu se pade. sme reči: „Kdor u drugemu jamo koplje, sam va-njo Za obravnave državnega zbora se málokdo briga. In vendar, kakor je poslanec dr. Kronawetter v , prizadene vsaka ura zborovanja javni seji rekel deželam 70tí stroškov! so sklenili sami državo opeharil za 34.000 gold. ; 6) da je nalašč želez- cijam v Pešto, tudi tako dobivali, kedar bodo šli k delega- Knězi in grofi gosposke zbornice bodo svoje diète ali dnevne plače. Tedaj zopet ena novih iznajdeb liberalcev! Kaj tacega ni ni-kjer drugje na svetu. Ogersko. Ministerstvo še zdaj ni sestavljeno. Saj pa tudi nobeno ne bo pomagalo koršno koli. ) naj pride ka- Listii edništv Gosp. H : Přejeli ; pride prihodoj Gosp. A. Z. na R: Počakajmo porocila g. \V., ki je vse tri po sestva ogledaval Gosp. P. H. v St. Dopis vaš srao odložili, ker se nam stvar ne zdi pripravna za jave vravnate. Cisto osebne zadeve neradi jo morda drngače kako ,,iz Kosanske dolineu: ne moremo razglašamo da Se veča ne Gosp. dopis bode zdražba. V Žitna cena v Lj ubij an 27. februar jj a 1875. V*g4n v novem denarii: pšenice domaće 5 â. 10 5 fl. 36. t-nraice 3 fl. 20. sortsice 4 fl. 10. 10. ječmena 3 fl. prosa 3 fl. ajde 3 8. - banaska rži 3 fl. 60. ovsa 2 fl. Krompir 2 fl. 50. Loterijne srećke: v Trstu v Linču 27. feb. 1875: «7. 23. 51. 83. «0. 36. 39. 78. Priliodnje srečkanje v Trstu 13. marcija Kursi na Dnnaji 27. februarija. 5% metaliki 70 fl. 90 kr. Narodno posojilo 75 fl. 80 kr. A V • • Azil 105 ti. 20 kr Napoleondori 8 fl. 91 kr Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Založnik : Jožeť Blaznifcovi dědici v am.