Političen list za slovenski narod. f* r«ltl preJenuiB Teljk: Z» celo leto predpUian 15 fld., pol leta 8 rld., četrt leta 4 grid.. la en mesec 1 i:ld. 4fl kr. ▼ ■4aainlttrael]l prejeman Telji: Za celo leto 12 f Id., za pol leta S f 14., za četrt leta I (Id., za en meiec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto. PosamezDe številke veljajo 7 kr. Har*$nine prejema opravniitvo (adminutracija) in ekipedicija, Semeniške uliee št. 2, II., 28. Ksznanlla (inserati') ae sprejemajo in velji tristopna petit-vr«t»: 8 kr., 5e se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primarno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Iihaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob >',6. uri popoludn«. I^tev. 11. 7 Ljubljani, v sredo 15. januarija 1890. Letiiilc Jlekaj ('Vile o pariški razstavi. Berolinska vlada se je trudila na vso moč, da bi zadnjo pariško razstavo ponižala do navadnega starinarskega somnja. Avstrija in Italija ste uradno naznanili, da se ne bodete udeležili razstave. Motivi monarhijskih vlad so jasni, kajti brez dvoma je razstava imela namen, da poveličuje revo-lucijske ideje. Vendar v Berolinu ni bil merodajen edino le ta razlog; saj je bivši nemški poslanik v Berolinu, Arnim, izjavil, da „berolinski merodajni krogi ne nasprotujejo republiki francoski kot taki". Dostavil je tudi, da „v Berolinu rajši vidijo na čelu republike liberalnega Thiersa, nego konservativnega Mac-Mahona". Kaj pa je dosegel Bismarck? To vprašanje nas zanima. V Parizu so najprvo avstrijski industrijci osnovali odbor ter nabrali 175.000 frankov, da so si zagotovili izložišče za avstrijske izdelke. Kmalu se je oglasilo 325 izložnikov; mnogim so morali odpovedati. Za Italijane so se osnovali odbori v Rimu in Parizu. Darovali so jim neki Milanec 50.000 lir, rimska trgovska zbornica 20.000, neapeljska 10.000. Nad 700 tvrdk italijanskih se je udeležilo razstave. Anglija je imela 1600 razstavnikov; dalje so bile zastopane: Belgija, Nizozemska, Španija, Švedska, Švica, Rusija, Grška, Amerika, Kitajska, Japonska, Afrika, Avstralija. Nad 25 milijonov ljudi je obiskalo razstavo. Troški so bili velikanski, in vendar so dohodki presegli troške za 8 milijonov frankov. fColiko dobička so imeli posamezni trgovci in rokodelci, tega nam ni mogoče preračuniti. O razstavi sami piše neki nemški katoliški list: Kdor si je s svojimi očmi ogledal razstavo, tega je moral iznenaditi pregled, skupina izloženih stvari je očarovala trgovca, učenjaka, umetnika, zgodovinarja, zemljopisca, etnologa, filologa, teologa in me-dicinca. Tii si videl na prostoru 70 hektarov vso zemljo v manjši podobi, slišal si lahko v jedni uri nad 30 jezikov in v istem času razvoj človeške zgodovine skoraj 4000 let. Neka posebnost te razstave je bila, da si v njej videl vse delovanje in življenje „črnih in rjavih ljudi", tii se ti je pred očmi razgrinjala vsa industrija teh v omiki zaostalih ljudf. Možje, ki so potovali po Afriki, trdili so, da je bilo na razstavi življenje črnih in rjavih ljudi po naravi posneto, ,od hleva do kavarne in gledišča". Črnih in rjavih ljudi je bilo na razstavi več tisoč; videl si jih v cerkvah, kavarnah, gledališčih in na ulicah. V resnici je Pariz leta 1889. videl največji sestanek narodov od stvarjenja sveta. Torej je bila pariška razstava hud udarec za Bismarckovo politiko. Iiitiiieiica in obrtniki. Na Dunaji so vsled „činske hripke" skoraj vse obrtniške bolniške blagajnice v veliki zadregi. Zastopniki zadružnih bolniških blagajnic so izdali nastopnd izjavo: Sedanja nalezljiva bolezen je provzročila bedo, na katero so časniki že opozorili občinstvo in mero-dajne kroge. Zadružne bolniške blagajnice so zadnje tedne imele ogromne zgube, ker je zbolelo velikansko število njihovih članov. Nekatere blagajnice bodo morale v kratkem ustaviti izplačevanje bolniškega denarja, in tako bode v kratkem na tisoče delavskih družin v največji revščini. Dn^ 5. t. m. so se načelniki blagajnic posvetovali o pomočkih. Sklenili so, da objavijo izkaz bolnikov. Iz tega izkaza je razvidno, da se je vsled sedanje bolezni število bolnikov podvojilo in potrojilo in v isti meri narasli tudi troški. Dalje so blagajniški načelniki sklenili, da vlož^ prošnjo na ministerskega predsednika, naj bi vlada hitro dovolila neobrestljivo posojilo, katero bi blagajnice vrnile v teku let. J V dunajskem mestnem zastopu sta dr. Lueger in Matzenauer stavila nujen predlog, naj mesto po-! sodi bolniškim blagajnicam neobrestljivo posojilo. : Najprvo so določili 10.000 gld., na predlog dr. Luegerja pa pooblastili župana, da v sili zviša svoto. I Dne 8. t. m. je ministerski predsednik grof Taaffe vsprejel načelnike bolniških blagajnic. Ko so mu na drobno opisali razmere, odgovoril je, da država nikakor ne more odreči podpore, gre se le še za obliko, kako naj se to zgodi. Od tod je šla deputacija k trgovskemu in finančnemu ministru. Ker je bil prvi odsoten, obljubil je svetovalec Korber hitro pomoč, istotako finančni minister. Ko se ja deputacija oglasila pri županu dr. Prixu, naznanil jim je, da je 10.000 gld. na razpolaganje. Tako je torej preskrbljena pomoč vsaj za nekaj dni. Cesko-neniška podajanja. ,Sonn- und Montagszeitung", katere zveze so znane, piše o sedanjih spravnih obravnavah med Čehi in češkimi Nemci: ,Toliko že danes lahko trdimo, da ta poga-I janja niso brezvspešna, in če tudi ne bodo imela pozitivnega vspeha, vendar dokazujejo, da narodnostna sprava na Češkem ni nemogoča stvar. Vendar imajo pogajanja tudi že pozitivne nasledke, ker zastopniki so se sporazumeli o mnogib važnih stvareh na Češkem. Ko bi se šlo le za spravo nemških in čeških koristij, morda bi bila že gotova. Oni člani, ki so pravi zastopniki Češke, pripravljeni so na obeh straneh končati narodnostni prepir, ker poznaj > dobro to nadlogo v svoji ožji domovini. Priznati moramo, dasoSchmeykal, Hall\vich,Schle-singer in grof Oswald Thun spravljivi nasproti češkim svojim sodeželanom. Drugače pa je s Ple-nerjem in baronom Scharschmidom, ki pou- LISTEK. Izpovedanja bivšega prostomisleca. (Spisal Leo Ta.\il. Iz francoščine preložil Martin Žiltir.) III. Upor. Slepilo pamfletista. — Dva bogotajca. — Žid. — Nespametna nakana. — 25 frankov „Naše Gospe presvetega Srca". — Beg iz očetove niše. — Mettray. — Dvo-živno stanje. — Pismo mojega očeta Piju IX. — Odgovor papežev. Prvega junija 1868 izšla je prva številka „Lan-terne" Henrika Rocheforta. — Od enega konca Francosko do drugega se je govorilo le o strupenem tedenskem pamtletu. Komaj ozdravim od vročinske bolezni, že sem hotel brati ostre besede Rochefortove, moža, včeraj še neznanega, ki je s prekucijskim duhom napolnil vso deželo. Dobim osem ali devet številk „Lan-terne", ki so do tedaj izišle. Prav do črke sem jih požrl. „Evo ti pravega moža," — si rečem. Moje navdušenje za Rocheforta je bilo skoro blaznost. Ta mesec avgust sem preživel v tolikem dušnem razvnetju, da si ni mogoče misliti. ^Lanterne" je izvabila v deželi množico silovitih listov, ki sem jih s slastjo prebiral. Rad bi bil časnikar. Pisati in branemu biti od občinstva, kako lepe sanje! Kupoval sem vse časnike napredne stranke in jih skrivaj zbiral. Prekucijski nauki so me k sebi vlekli kakor zaljubljenca. Živel sem od najpretira-uejših spisov. In ti rudeči časniki niso imeli posebno bogatih vrednikov, da bi si mogli privoščiti zunanji sijaj postavnega varstva, in so morali pisati o politiki le z zbadanjem in prikritimi besedami. Ker je bilo pa treba napolniti listove predale, ponavljala so se zasmehovanja vere in njenih služabnikov. Vsi ti listi so se imenovali filozofski časniki, da bi imeli pravico živeti. Dokler si mlad in občuduješ kakega človeka, želiš ga tudi poznati, naj velja, kar hoče. Obiskal sem i jaz vsa vredništva, in s kako pretvezo, ki mi je ravno prišla na misel; prosil sem, naj bi mi dovolili govoriti s pisatelji, katere sem občudoval. Povsod sem bil dobro vsprejet. Moj položaj je bil tudi ves nenavaden. Kaj bolj čudnega v očeh teh prekucijskih in bogotajskih časnikarjev, nego da zahaja sin rodovine, znane po vsem svetu zaradi njene pobožnosti, k njim z vsem ognjem svojih štirinajstih let! Na ta način sera se seznanil proti koncu avgusta z dvema radikalnima materijalistoma, z gg. Leballeur-Villiers-om in Royanuez-om. To druženje ž njima je uplivalo na-ine odločilno. Gosp. Leballeur-Villiers je bil vzor dovršenega agitatorja. Pri njem je bilo zbirališče, pri njem so se delale zarote zoper oblast. Bil je fotograf po svojem stanu, pečal pa se je bolj s politiko, nego s fotografijo. Bil je vražji človek: velik, suh, žilav, trdne volje. Imel je nekam osivelo brado, pa iskro oko. Star je bil ta Mefistofeles kakih petdeset let. Za druzega decembra poslan je bil v pregnanstvo, če se dobro spominjam, v Lambesso. Sovražil je cesarstvo z neutolažljivim sovraštvom. Ko mi je pripovedoval grenkosti svojega izgnanja, bil sem kar priklenjen na njegove ustnice. Ubiti bi se bil dal za g. Leballeura. Imel je ženo prav preprosto, krotko, popolnoma sebi udano. Udala se je njegovemu vplivu in je bila ž njim enakih mislij. Ko sem bil pri teh ljudeh, čutil sem se kakor pijanega. G. Leballeur-Villiers je bil tudi borilec in je nenavadno spretno streljal s samokresi. Na petindvajset stopinj je pognal krogljo v sredo tarče, ki je imela komaj deset centimetrov v premeru. Neki dan sem pil pri njem kavo. On se je zabaval s streljanjem na svojem vrtu. ,Gospod Leballeur," — mu rečem, — »hočete li lepo tarčo? Strelite v ta krožnik." — In, roko stegnjeno, držim s konci prstov krožnik skodelica za kavo. .Bodi," — mi odgovori, — „ne ganite se!" dar jata tudi SToje stališče kot državna ia deželna poslanca. Ta dva gospoda, posebno pa pl. Plener, imata pred očmi narodnostni prepir t vsi Avstriji tostran Litave. Poslanec bebske trgovske zbornice vedno na-glaša, da so Nemci pravi vzdržujoči živelj v državi, pri tem pa pozabi, da je n. pr. ravno ustavoverna stranka brez pomisleka prepustila nemški živelj v Galiciji, in da so nemški liberalci v zadnjem času izrekli voljo, da hote žrtvovati v Trentinu nemški živelj laškemu. Skratka: med nazori pl. Plenerja in Schonererja o pomenu nemške narodnosti za Avstrijo je tak razloček, kakor med ,Neue Freie Presse" in „Deutsches Volksblatt" glede češko-nemških pogajanj. Schonererjevo glasilo »Deutsches Volksblatt" naravnost pove, česar želi; pl. Plener pa in prvo glasilo levice zavijata svoje strogo nemško-narodne namere v diplomatiške oblike. Spravne obravnave pa že s početka niso imele drugega namena, nego skleniti mir najprvo na Češkem." Po teh besedah torej „N. Fr. Pr." piše o teh pogajanjih popolnoma v smislu pl. Plenerja, ali pa, kar je še verojetnejše, židovski list vodi pl. Plenerja z vrvico; kajti znano je, da »N. Fr. Pr." že od nekdaj ne stoji na stališči, naj se sklene narodnostni mir v vsi Avstriji; z drugo besedo, židje nočejo miru med kristijani, ker le na njivi narodnostnega prepira Židom zori pšenica. V bistvu je Plenerjeva, oziroma židovskih časnikarjev zahteva hinavska, bedasta in neugodna. Z nemškega stališča je ta zahteva neugodna, ker nemški liberalci ne bodo hoteli dovoliti Slovencem na Koroškem in Štajarskem, kar morajo dovoliti Cehom. Bedasta je, ker ravno iz navedenega vzroka ne priznajo narodnostnih pravic po posameznih deželah, akoravno naglašajo spravo za vso državo. Hinavska je ta zahteva, ker se nemško-liberalne sanje takoj razkade, ako jemljemo Galicijo v poštev. To so torej motivi nemških liberalcev, tiiko je njihovo avstrijsko rodoljubje, taka njihova pravico-Ijubnost! Zato pa želimo, da bi se sprava ne zvršila v Plenerjevem smislu. Politični pregled. v Ljubljani, 15. januarija. ]^^otraii|e dežele. Štajarske deželnozborske volitve se bodo meseca junija t. 1. vršile. Spravne obravnave bodo do konca tega tedna trajale. V predvčerajšnji seji so zadevo deželnega kulturnega sveta konečno rešili; dotični predlogi so bili sprejeti ter se jim je tudi vlada pridružila. Včeraj se je konferencija bavila s točko, ali naj se za iztočni del Češke ustanovi nova trgovinska zbornica. Ta okraj bi bil večinoma češki in bi se ž njim odpomoglo potrebam češke manjšine v liberškem zborničnem okraji. Slednji bi vsled tega postal strogo nemški. Pololaj na CeSkem. Staročehi se temeljito pripravljajo za prihodnje državnozborske volitve. Po celi deželi ustanovljajo politična društva. Predvčeraj so prvo tako društvo za polabske pokrajine osnovali. Dr. Bieger je svojo odsotnost opravičil s tem. da se udeležuje spravnih obravnav, ki bodo trajale še celi ta teden. Po otvornem govoru profesorja Brafa je zbor sprejel resolucijo, ki izreka željo, naj bi vsi zavedni možje v tem za duševni in gmotni razvoj češkega naroda resnem časi delali na to, da ne bo zmagala pustolovska politika, ki hoče osamiti češki narod ter ga razdvojiti. GaliSki deželni odbor je od gališke deželne banke vsprejel posojilo v znesku 800.000 gld. po 4'/8%; porabil bo ta denar za podporo revnim občinam. Tnanje driare. Jtim. Okrožnica o dolžnostih katoličanov bo v kratkem izšla. Obseg njen je po trditvi „Pol. Corr." strogo verskega značaja: Ljubezen do cerkve nad vse posvetne reči; pogumno in odkritosrčno priznavanje katoliške vere; vsakdo mora to vero v toliki meri razširjati in braniti, kolikor mu dopuščajo razmere in moči; popolna sloga med katoličani in brezpogojna pokorščina cerkvenim glavarjem; konečno življenje sploh v smislu predpisov božje postave. Srbija — Bolgarija. Srbsko - bolgarska trgovinska pogodba zopet za dlje časa ne bo ugledala belega dne. Poroča se namreč iz Belegagrada, da so pooblaščenci pretrgali dotičue obravnave; zakaj, tega ne pove brzojavka. Ituaija. Povodom novega leta je car podelil mnogo odlikovanj, posebno ministrom. Listi se v novoletnih premišljevanjih bavijo večinoma z notranjimi zadevami. — Protestantska „Kreuzzeituug" v zadnjem času pogostoma piše o žalostnem položaji protestantov v balt ških provincijah. Glede ruske verske strpnosti pravi: »Naravnost zoperna nam je hinavščina, s katero »Novoje Vremja" naglaša, kako »strpna" je Rusija nasproti katoličanom. Ogromno število s svincem ali na vislicah usmrtenih in v Sibirijo prognanih katoličanov nam zadostno označuje, kakova je ta »strpnost". Rusi ne morejo trditi, da so tako strogo postopali le zoper poljske vstajnike v letih 1830 do 1863 in da ne morejo ničesa za to, če so bili ti državni hudodelniki slučajno tudi katoličani. Preganjanje slednjih traja že več nego sto let. »Nov. Vremja" menda sama sebe smeši, ko trdi, da katoličanje uživajo na Ruskem isto versko prostost, kakor protestantje. To je jako čudna primera, kajti ni ga človeka, kateremu bi se cedile sline po usodi balktiških protestantov. Prihodnjič, ko se bodo slednji pritožili zoper postopanje oblastnij, obrnilo bo rusko časopisje nož ter zagotavljalo, da se protestantom isto tako dobro godi kakor — katoličanom. Leta 1877 je Rusija zoper Turčijo napovedala sveto vojsko, ker je slednja preganjala kri-stijane. Katoličanje in protestantje na Ruskem bi veselja vriskali, ko bi se jim r verskem oziru tako dobro godilo, kakor takrst kristijanom na Turškem." Nemčija. Državni zbor je potrdil vojaški proračun. Pri razpravi je poslanec Richter naglašal, kako grdo ravnajo častniki in podčastniki z učitelji, ki pridejo k orožnim vajam. Navel je nekaj prav živih vzgledov. Vojni minister je priznal, da so te pritožbe opravičene; gledal bo, da odpravi te razmere. — Cesarico Avgusto so dne 11. t. m. z veliko sijajnostjo pokopali. Čuden slučaj je, da so bili štirje generalni pribočniki, ki so pri krsti stražili, katoliške vere. Bili so to generali knez Radzivvill, baron Loe, pl. Albedjill in grof Lehndorf. Francija. Poslanec Gerville-Reach namerava ministerskega predsednika Tirarda interpelovati za- radi baje nameravanega potovanja Carnotovega t Bruselj. Minister Tirard je interpelacijo sprejel ter bo nanjo odgovoril, ob enem pa razložil, kako so navstale dotične govorice. To priliko bo tudi porabil, da bo ovrgel vse trditve o odstopu ali preosnovi sedanjega ministerstvi. Z druge strani poročajo, da je Tirard sicer že sprejel interpelacijo, vendar jo bo pa zavrnil, ker ni običaj, da bi se enake kočljive zadeve obešale na veliki zvon. Razoroienje. Joles Simon piše o tem predmetu v glasilu »Parti National": Vsaka država naj bi letne troške za vojne namene znižala na polovico; s tem bi ostale vzajemne razmere nepremenjene! To bi morala predlagati kakova druga država, nego Francija ali Nemčija. Da bodo države izpolnovale prevzeto dolžnost, nadzorovali in čuvali bi parlamenti, v Busiji pa kak drug faktor. Te svojo nazore je že enkrat razložil v daljšem spisu; Bismarck mu je takrat osobno odgovoril. Pobijal ni stvari same, pač pa je pozval Julesa Simona, naj predlaga ta kakemu francoskemu zboru, da se konečno veljavno odpove Alzaciji-Loreni. Toda to ni tehten ugovor, kajti vsak narod ima svoje namere, razoroženju je pa namen le-ta, da enakomerno skrči razdejajoča sredstva, katera imajo v svoji službi napominane narodove namere. Italija. Crispi ima težavno stališče; vsedal se je na dva stola in preti mu nevarnost, da bo kmalu na tleh. Odločiti se ne more niti proti svojim prostozidarskim prijateljem, niti zoper zaveznika Avstrijo, vsled tega pa mora marsikatero britko uro prebiti. Taka ga zopet čaka v zbornici, v kateri je naznanil poslanec Cavalotii interpelacijo o postopanji avstrijskih uradnikov nasproti Italijanom v Trentinu in Istri._ Izvirni dopisi. z Dolenjskega, 12. januarija. Ne zamerite, gospod vrednik, da tudi dolenjski hribovec prime v svoje trde roke nespretno pero, ker upa, da vsprej-mete njegove vrste. Naravnost Vam pove dolenjski hribovec, da tudi »Slovenec" se mi zdi včasih suhoparen,*) to pa za to, ker se vsem ljudem ustreči ne more. Tudi Vi in nikdo na Vašem mestu ne bode nikoli mogel vsem ljudem prav delati,**) Če bi pa le hoteli vsem ljudem ustreči, v6 dolenjski hribovec samo eno sredstvo — umrite — s tem bodete vsem ustregli, saj veste: »De mortuis nil nisi bene." Če bi se Vam pa ta nazor zdel pre-radikalen. Vam še eno na uho povem: Mnogi, kateri bi spretno vodili svoje pero in kaj jedrnatega lahko Vam poslali, molče. Vzroki tega molčanja znajo biti ravno tako mnogoteri, kakor različne so reči, o katerih bi bilo treba ali vsaj koristno govoriti. Marsikomu je papirja in črnila škoda. Ta trditev se Vam zdi čudna. Le počakajte. Vam bom precej povedal. Saj veste: »Resnica oči kolje", in Vi se potegujete za resnico. Pri tem delu pa ne morete drugače, da tu ali tam zadenete ob kamen, ki Vam ga laž ua pot postavi. Včasih Vam še polena pod noge mečejo, kako bi potlej mogli gladko hoditi. To vidi svet, in kako bi si ne mislil: Boljše je, da se ne vtičemo v te stvari. Sam sebi ško- *) To so stare fraze osobito onih, ki kaj malo ali nič ne podpirajo lista s poročili. Op. vred. **) Žal, da je istina. Op. vred. Njegova žena zaupije. On vzdigne roke in mi ponovi: »Ne ganite se!" Ne gane se, zaupajoč v njegovo izurjenost. Take neumnosti se uganjajo, dokler je človek otrok. On ustreli in krožnik se razleti v črepinje. »Dobro!" — zaupijem jaz. »Dobro Vam, mladenič!" — mi zavrne in me objame; potem dostavi, obrnivši se k svoji ženi: „Glej, tu je eden, ki bo znal, če treba, storiti svojo dolžnost na barikadi." Zdelo se mi je od tega časa, kakor da sva zvezana drug z drugim. Gosp. Leballeur-Velliers se ni zmotil glede mene. Takrat bi bil ob kaki vstaji rad dal svoje življenje za republiko. Tako napet sem bil. In g. Eoyannez, ta je bil ves drugačen. Trebušen, široke postave, imel je najmirnejšo hojo. Pa pisal je v časnikih članke, katerih silovitost ni bila nič manjša nego v »Lantemi". V sobi je pripravljal vstajo. Gosp. Leballeur-Villiers je mislil vsako jutro, da je prišel čas, stopiti na ulice. G. Eojannez pa ga je hladil, veleč, da duhovi še niso pripravljeni; m^nil je, da treba čakati dogodkov. Učil je prevrat; g. Leballeur-Villiers ga je pa izvrševal. Vse moje sočutje se je nagnilo k poslednjemu. Previdnost prvega se mi je vedno zdela neumestna. Tedaj ne bomo končali nikdar cesarstva, če bomo prekucijo vedno na jutri odkladali. Nekega dn^ pride vojak k g. Leballeur-Villiersu, da bi se dal fotografovati. Ko je podoba vsprejeta, začne se razgovor; vsaka priložnost je bila umetniku ugodna za razširjanje njegovih nazorov. Vojak pre-slepljen se izreče za republikanca. Gosp. Leballeur-Villiers ga obdrži pri jedi. Bil je srečen. »Vojna je za nas," — pravil je zvečer, — »moramo iti v boj." Govoril je tako iz najboljšega prepričanja. G. Rojannez pa je hladil to norost. Bil je previdni Nestor ter brzdal tega vročega Ahila. Pri g. Rojannezu je bilo življenje mirno. On ni razbijal krožnikov s krogljami samokresovimi. Bil je nekoliko družinsk, govoreč z ženo o gospodinjstvu; prihranil je vse svoje politične nauke za vzrejo svoje hčerke Jovane, ki je postala pozneje žena Clovisa Huguesa. Tretji radikalec, katerega sem takrat spoznal, bil je Žid g. Simon Weil. Ta je v prvi vrsti črtil katoličanstvo, v drugi cesarstvo. Vsprejel me je v posebno prijateljstvo. Cestokrat mi je rekel: »Prvi sovražnik je papež. Ko razdenemo cerkev, pojde vse drugo lahko." Mojemu očetu so bile neznane te zveze. Zelo sem ga ljubil in nisem si upal naznaniti mu svoje izpremembe. Da bi so mu ne zameril, spremljam ga ob nedeljah k maši. Kadar je šel k obhajilu, pristopil sem tudi jaz ž njim k sveti mizi, oskrunjajoč brez strahu zakrament, v katerega nisem več veroval. Vendar mi je bilo zoprno tako ravnanje. Ne mene se za božje rope, mi je bilo pa silno težko, biti hinavec. Moja hudobija proti Bogu mi je bila lahka; prikrivanje očetu me je težilo. Pa kako mu povedati resnico? Kakšen udarec zanj, ko bi zvedel resnico! Zmerom sem se obotavljal, nisem se mogel odločiti, da bi mu razodel resnico. — Med tem časom so Rocheforta preganjali in obsodili, —- prisiljen jo bil bežati v Belgijo. Izgnani pamfletist je sedaj pri meni dvakrat več veljal, ker njegovo preganjanje je podvojilo njegovo slavo. Ne vem, kako mi pride neko jutro misel, da bi šel in se mu pridružil v Bruselju. Bila je to nora, nespametna misel; pa v dušnem stanu, kakor sem bil takrat, ni se mi zdelo nič nemogoče. Eekel sem si: »Moje mesto je zraven Rocheforta. Pojdem k njemu, mislim si, dal se mu bom spoznati, povem mu svojo zgodovino, in on me bo razumel. Vsprejel bora, da bom živel, kakoršnokoli službo, če bi bilo treba umivati tudi posodo v kaki gostilni. V prostih urah bom pisal, izdelal kako knjigo in, bivajoč iz-van oblasti cesarske, udeležim se tudi jaz s peresom vojske brez usmiljenja, h kateri je dala »Lanterne" znamenje. Potem, ko udari ura prevrata, pojdem v Pariz, pomešam se med zarotnike in s puško v roci boril se bom za ustanovitev ljudovlade na razvalinah nasilstva.* (Dalje sledi.) dajem, pot si zapiram, če resnico govorim, lagati pa nečem, torej škoda papirja in črnila. Drugi se izgovarja, naj to stori spretnejše pero. Jiz nimam časa, kdor utegne, naj le piše. To je vse kolikor toliko Vašemu listu na kvar, da je včasi »suho-paren". Ali ne veste, da je mnogim vse dobro, ali je resnično ali ne, kar se poroča in piše. Njim je glavna stvar lep jezik, gladka pisava. Liberalen duh in lepa pisava, tako teče voda. Pisavo imate že pravilno in lepo, le duha nimate liberalnega, ampak katoliški, za to se smilite dolenjskemu hribovcu, če pomisli, da plavate vodi nasproti. Ozira se dolenjski hribovec na Krko in na Savo, in vidi, kako hudo bi bilo plavati Krki ali Savi nasproti. Z združenimi močmi bi se tudi to dalo storiti. Skušenj ima dolenjski hribovec precej, pa kaj Vam jih hoče naštevati, ker jih je več slabih nego dobrih. Spomin na vesele dogodbe še v starosti človeka poživi, žalostni spomini narede ga otožnega, zato je boljše, da se pozabijo. Radi bi gotovo zvedeli kaj novega. Poslušajte Dašega ubogega Dolenjca, zakaj neče ameriških trt eaditi. Nedavno je pisal nekdo v »Dolenjskih Novicah" in priporočal, da bi mesto navadnega gro-banja sadili povsod ameriške trte in bi počasi nadomeščali domače z onimi, če pride trtna uš, dobila bi že dosti ameriških trt in bi ne mogla uničiti vinograda popolnoma. Naš na bždo vajeni Dolenjec mrzlo odgovarja: »Kaj za to, če mi vinograd uniči, saj tako obdelovanje veliko stoji, slabo obrodi, malo dobim, in še tega, kar dob^m, prodati lahko ne morem. Nekoliko se usuši, nekaj se popije, veliko se ga spridi, nazadnje nimam večjidel drugega, kakor trud in žalost. Žalost že pomladi, kedar ga toča pc-klesti, kedar ga peronospera objame in razjeda tako dolgo, da ga uj^, in žalost, kedar ga hočem za starino pustiti, pa mi v eni noči zavre, da moram vsega izliti in še sod razbiti in sežgati. Vi gorenjski sosedje ne veste nič, kaj se to pravi. Ta nesreča je navadno večja, kakor je tist <, če vam krava pogine. Edino iz vinstva mi dobimo svoje denarje, da plačamo davke, da poskrbimo za vse druge potrebe. Ce vinstvo ne rodi, nimamo za kaj denarja dobiti. To pa že dlje časa slabo prinaša, za to pa gre tako pogosto posestvo za posestvom na boben. Naši sosedje Notranjci gredo čez zimo v šumo, kupčujejo — in si tako ved6 nekaj denarja v deželo privabiti. Nam Dolenjcem prirojena je ljubezen do vinogradčka, ta nas doma drži." če imate ljubezen do vinograda, pravim, zakaj ne sadite ameriških trt, da bi ga obvarovali pred ušjo? Kje bi vzel denarja, odgovarja, da bi si nakupil zadosti trt, ker prav pogosto nimam, da bi kupil soli ali obuvala otrokom za zimo. Kedar morem toliko vina prodati, da dobim za davke, potolažim druge najhujše upnike, takrat se mi najtežji kamen od srca odvali, ali kmalu tudi to že ne bo mogoče. Drug pomislek' zoper ameriške trte, ko bi jih tudi mogel kupiti, je ta, ker jih »grobati" ne smem. Ameriška trta mora biti z domačo cepljena. Ce »pogrobam", pride del domače trte v zemljo, in uš mi jo uniči; kaj mi pomaga ameriška trta? Tam, kjer bi se dalo, bom kaj drugega vsejal; kjer se ne dš, naj ostane tako. Kedar oš vse uniči, bo že poginila, ker ne bo imela kaj žreti. Letos imamo pa še nekaj vina. Strupena rosa nas je obiskala, tndi toča ji je pritrkovala. Smilili so se mi gospodarji. Nisem mogel pomagati, da bi mi ne prišel na misel svetopisemski izrek: »Ne bo ti dajala (zemlja) sadu, ko jo boš obdeloval." Nisem sicer slabo sodil vinogradnikov, ali spomnil sem se, koliko vsakovrstnega greha se je storilo v pijanosti. Eako so marsikateri ljudje v zlo obračali ta božji dar, vinsko kapljico, in zdaj nam je hudo, ker jo Bog nam odteguje. Dnevne no\dce. (OoriSke železnice.) Goriški deželni zbor je sklenil peticijo, da se zgradi železnica med Tržičem ali Ronkami in Červinjauom. Ta peticija je v mestnem zastopa goriškem vzbudila hud vihar. Mestni očetje so namreč sklepali o spomenici do presvetlega cesarja proti isti železnici. Spomenica navaja, da bi bila Gorica izključena od mednarodnega prometa in bi nehala biti zaloga blaga, katero potrebuje dežela. Nova železnica bi koristila le tisti postaji, ki bi po-«tala prometno središče, drugim krajem Goriške pa malo ali nič. Dalje spomenica omenja, da bi bila najkoristnejša železnica od Gorice po vipavski dolini do Logatca. Proti spomenici je govoril de- želni glavar grof Coronini ter branil stališče deželnega zbora. Opomnil je tudi, da bi merodajni krogi pospeševali iz vojaških ozirov železnično črto od Logatca do Goriee. — Dn^ 12. t. m. je bil v Čer-vinjanu ljudski shod pod predsedstvom deželnega poslanca dr. Pajerja. Zbralo se je več deželnih poslancev, županov in mnogo ljudstva. Sklenili so poslati spomenico presvetlemu cesarja za železnico Tržič-Cervinjan. — Dn^ 12. t. m. pa je prišla na Dunaj deputacija goriškega mestnega zastopa, na čelu jej dr. Maurovič, ter je bila v avdijenci vsprejeta od presvetlega cesarja, katerega je prosila, naj bi se prej zgradila železnica Logatec - Gorica nego Tržič-Cervinjan. (»Sttdsteirische Post") je v zadnji številki objavila naslednje »Poslano": »Deutsche Wacht" je dne 9. t. m. v osmrtnici pokojnega gospoda opata viteza Wrečka razširila vest, češ, da je opat na svoji smrtni postelji rekel »stanovskim svojim tovarišem": »Zakaj ste me tako mučili?" Podpisana duhovščina celjskega mesta — vnanji duhovniki, izvzemšl prečast. g. nadžupnika Žužo, niso obiskavali pokojnika v zadnjih dneh njegove bulezni, — tem potom izjavljajo, da je ona vest nameravana laž. Ako je gospod opat izrekel to težko očitanje drugim osebam v svojem obližji, ni tega treba duhovščini zapisati na rovaš. To pa je gotovo, da je bilo mišljenje gospoda opata pred smrtjo, kateri je pogumno in v popolnem zaupanji v Boga glodal v obraz, diametralno nasprotno famozni in sovraštva polni osmrtnici, katero je objavila „Deutsche Wacht". — Gotovo je veselo znamenje, da je duhovščina pozabila, kar je bilo, in se v tako obilnem številu udeležila pogreba. Da pa je, žalibog, toliko bilo nasprotje, pripomogli so k temu največ nemško-libe-ralni listi. (Iz Šmartina pri Litiji) se nam poroča: Na poziv glavnega vodstva družbe sv. Cirila in Metoda, naj bi rodoljubi izdatneje podpirali to v verskem in narodnem oziru prepotrebno in koristno družbo, odzvali so se tukajšnji zavedni narodnjaki s tem, da so se dne 5 t. m. sešli ter sklenili, da vas Šmartino pristopi k družbi kot pokrovitelj z doneskom 100 gld. Pri prvem shodu smo nabrali nad 50 gld. v ta namen. Vivant sequentes! (S Šenturške gore), 13. januarija: Vreme nas gorjance v novem letu mnogo bolj osrečuje in razveseljuje kot poljance. Ko se doli na polji dan za dnevom sive megle vlačijo in duha m)r6 in tlačijo, imamo gorjanci skoro ves božji dan vedno jasno nebo in dobrodejno ogreva solnce nas in zemljo. Potemtakem ni čuda, da je sneg na solnčnih krajih že do dobrega skopnel in da so se jele prikazovati prve spomladne cvetlice. Videti je že mnogo rigeljcev ali malih marjetec (Bellis perennis), enako brez-stebelnih jegličkov (Primula acaulis). Predvčeranjim sem nabral lep šopek razcvetelih kuric (Helleborus altifolius) ter zapazil, kako tudi zelene kurice (H. vi-ridis) rijejo iz ogrete zemlje. Tudi jeternik (Anemone hepatica) se že tii in tam razvija. Zdaj naj še kdo reče, da gorjanci ne bivamo v planinskem raju. Naj še omenim, da na naši gori pri Sidražu so začeli kopati svetli premog. Bog daj srečo! kličem podjetniku, samo ne vem, ali se bo sedaj še zelo ozka premogova žila pri daljnem kopanji kaj razširila in osrčevala podjetnika. Pač bi želeli to, da bi potem naši revni gorjanci imeli kaj prislužka. (Z Dunaja) se nam poroča: V cerkvi nemškega viteškega reda na Dunaji sta delala navadne obljube novinca: grof Josip Stilrgkh, nadporočnik v 8. lovskem bataljonu, sedaj prideljen generalnemu štabu v Mostam, in Vincencij baron Henniger-Des-fours, stotnik v 18. pešpolku, ter bila od Nj. ces. visokosti nadvojvode Viljema povitežena. Slavnosti se je udeležilo veliko število na Dunaji bivajočega plemstva. Cerkev je bila za to slavnost prvikrat zakurjena. — Dnž 11. t. m. je bil po sv, maši in „Veni" volilni kapitel, v katerem je bil izvoljen za deželnega komturja avstrijskega ekscelencija baron Risenfels, dosedaj deželni komtur tirolski. Rojen je 25. junija 1820 v Seisenegg-u na Spodnjem Avstrijskem. Slovesne obljube je delal 13. maja 1846. Izvoljenec je tajni svetnik Njih Veličanstva, ud go-spodske zbornice, major v pokoju itd. — V volilnem kapitelnu 13. t. m. izvoljen je bil za deželnega komturja tirolskega polkovnik baron de Fin. Bojen 19. januarija 1835 v Neuesdorfu na Češkem,-slovesne obljube je delal 9. marca 1871. Pod deželnega komturja avstrijskega spadajo komende in fare ua Avstrijskem, Štajarskem, Kranjskem in Koroškem. (Poitalijančevanje naših imen.) V nečem se posebno odlikuje naš ljubeznivi prijatelj »Corriere" : V kvarjenju in pačenju naših krajnih imen. Piedi-monte, Val di rose, Montespina itd., to so njegove iznajdbe; a dokler se bero ta imena samo T njegovih predalih, transeat! tonam ne more kaliti miru. Dragače pa postane stvar, če se javni organi, koji nosijo c. kr. orla v svojem grbu, poslužujejo takih krajepisnih pokvek v svojih uradnih poročilih. Zoper tako zlorabo moramo odločno protestovati in z nami vred, včmo, da bodo protestovale tudi tiste občine, kojih imena se s takim pačenjem javno sramoti. Trgovska in kupčijska zbornica goriška je objavila nedavno uradno poročilo o svojem delovanju in zelo nas je osupnilo, ko smo v njem našli več takih popačenih krajevnih imen, med njimi tudi Montespina in čujte! celo Montecerchio — namesto Dornberg in Reifenberg. Torej ne samo slovenska, ampak tudi zgodovinska nemška imena se poitalijančujejo v uradnih spisih kupčijske zbornice, kojej stoji na čelu baron Evgenij Ritter, načelnik nemške protestantske občine v Gorici in glavni ud one rodbine, katera je od nekdaj slovela kot zavetje nemštva v našem mestu. — Med drugimi kraji, kojih imena se na jednak način pačijo, kakor igorej navedena, je tudi Kronberg, v »Cor-rieru" poitalijančen v Moncorona. To krajno ime pa je identično z grofovskim predikatom našega prevzv. dež. glavarja. Pra.šamo torej, kako je to, da kraj imenujejo Moncorona, njegovo prevzvišenost pa Coronini-Cr onberg? Prdrzni so predrzni, a v svoji predrznosti nedoshdni. (»N. S.") (Občni zbor slovenskega delavskega pevskega društva »Slavec",) ki se je vršil v nedeljo, dn6 12. t. m. v gostilni pri »Zvezdi", bil je dobro obiskan. Gospod predsednik Valentinčič otvori občni zbor, pozdravi društvenike in omeni važuosti preteklega društvenega leta. Po nagovoru predsednikovem prebere namesto obolelega tajnika, gosp. Pajka, natančno sestavljeno poročilo o društvenem delovanji gosp. Sla t n ar. Poročilo to vzame se z občim odobravanjem na znanje. Gosp. blagajnik Dekval poroča o društvenem premoženji: Dohodkov 1083 gld. 63 kr., stroškov 1058 gld. 35 kr., preostanka 25 gld. 28 kr. Gosp. revizor Vidmar naznanja, da se je blagajnica našla v popolnem I redu, istotako arhiv, o katerem je jako vestno po-' ročal arhivar, gosp. Dražil. Pri volitvi novega odbora bili so naslednji gospodje voljeni v odbor: Ignacij Valentinčič predsednikom, Iv. Dražil podpredsednikom, Anton Slatnar tajnikom in ' Franjo Dekval blagajnikom. Dalje kot odborniki: ' Josip Pavšek, Vekoslav Jeršek, Ant. Kavčič, Mihael Jeločnik in A. Majer. Revizorjema gospoda Fr. Trampuš in Josip Verovšek. Sklenilo se je razen druzega, da se tudi letos priredi običajna »Siavčeva" maškarada, kolikor mogoče sijajno, ter so bili v pomnoženi odbor voljeni gospodje: Bajec, Gjud star., Pavšek ml., Perdan, Za-laznik. — Imena novo izvoljenih gg. odbornikov so nam porok, da bode »Slavec" tudi v bodoče tako hvalevredno in vspešno deloval, kakor doslej. (Volilo.) Iz Maribora se poroča, da je dne 6. t. m. umrši lekarnar J. Nos mariborski podružnici nemškega »schulvereina" volil vse svoje premoženje, ki znaša nad 20.000 gld. Učimo se od nasprotnikov! (Cerkniška čitalnica) priredi dne 19. januarija veselico v prostorih gosp. Antona de Schiava. — Vspored: 1. »Za dom", moški zbor. — 2. »Lov-čeva" moški zbor. — 3. Igra: »Blaznica v prvem nadstropji. — 4. Tombola. — Začetek točno ob '/,8. uri zvečer. — Ustopnina za ude od osebe 40 kr., z družino 60 kr.; za neude od osebe 60 kr., z družino 80 kr. — Pri plesu svira češka godba g. I. Entzmanna. (Cerkvene skladbe.j V Miličevi tiskarni je te dni izšel zvezek novih cerkvenih skladb pod naslovom: .Offertoria pro festis majoribus aoni. Edidit societas archidioeceseos goritiensis a s. Caecilia nan-cupata." Zvezek obseza 19 skladb od gg.: Danila Fajgelja, J. Laharnarja io J. Kokoš ar j a. Več o teh skladbah o priliki. Raznoterosti. — v Cerkvi benediktinskega samostana v Einsiedelu je bilo minolo leto 600 tujih zakonov sklenjenih, 16.900 sv. maš darovanih; sv. obhajilo je prejelo 176.000 oseb. — Mala loterija je imela 1.1889 dohodkov za 19 milijonov, dobitkov je izplačala pa sam6 s* 10 milijono?. Cisti dobičeit znaša tedaj okroglih devet milijonov goldinarjev. — Pogorelo je zopet gledališče, iu sicer v Montaubau-u dne 13. t. m. Ostalo je le golo zidovje — Na smrt obsodili so v Parizu 9. t. m. dva mlada zločinca, 311etuega Kibota in 17letnega Jeantrouxa. Tretji sokrivec, 191etni Villat, je dobil 10 let težke ječe. Ta izredna deteljica je dne 15. julija lanskega leta neko vdovo Kuhnovo umorila in oropala. — V Afriki je v primeroma kratki dobi na-vstalo 17 apobtolskih prefektur, 21 apostolskih vika-rijatov, 13 škofij in 2 nadškoliji. V severu Afrike je 497.000, na zapadu 1,026.000, na jugu in za-toku 39 000 katoličanov; na otokih v Indijskem morji jih je 296 000, na otokih v Atlantskem oceanu pa 796.000. Vsega skupaj je v Afriki ne popolnoma 3 milijone katoličanov — jako pičlo število v primeri s skupnim prebivalstvom Afrike, ki broji 205 milijonov. — Stani ey je včeraj došel v Egipt. Dne 19. t. m. bo egiptska vlada njemu na čast priredila banket. Izstopil je kot kedivov gost v njegovi palači. — Cerkvena prostost v Ameriki. Najvišje sodišče v državi Novi Jork je nedavno razsodilo, da se smejo le oni katoliki pokopavati na blagoslovljeni zemlji, ki so umrli v edinosti s cerkvijo, o čemer pa imajo razsojevati le cerkvena oblastva. — V krčmi. Gost: .Gospod krčmar, pečenka je neužitna!" — Krčmar: .Zato pa je Vaša milost dobila večji kos." i\ai'0(lii0 g:ospo(lai'stvo. Osuševanje ljubljanskega barja. Poročilo deželnega poslanca Fr. Povše-ta v XV. seji deželnega zbora. (Dalje.) V pomirjenje, da je preskrbljeno za odtok tudi največjih vodnih množin, naj navajam, da je projektant z dogovorom c. kr. višjega stavbenega svetovalca gosp. Indre vsa dela tako projektiral, da bi tudi tedaj zadostovala, če je množina najvišje vode 25'''o večja, kakor ona, ki je bila podlaga projektu iz 1. 1860. Po tem alternativnem projektu iznaša tedaj vsa potrebščina in sicer: 1. za reko Ljubljanico . . . 973.600 gld. 2. za Gruberjev graben . . . 405.000 . 3. za stranske pritoke . . . 168.050 . skupno . . . 1,546.650 gld. in sicer bodo stala pri reki Ljubljanici: 1. zemeljska dela..... 490.200 gld. 2. polaganja kamenja .... 9.400 . 3. tlaki........ 57.600 , 4. obrežni zidovi..... 338.500 , 5. provizorična steza .... 2.000 „ 6. nov frančiškanski most . . 42.300 . 7. zravnanje....... 6.900 „ 8. odkup zemljišč..... 9.200 . 9. grapa z zatvornico .... 17.500 . 10. predelanje mostu k vojašnici 10.000 . skupno 973.600 gld. Gruberjev graben pa: 1. zemeljska dela..... 192.000 gld. 2. polaganje kamenja .... 18.000 „ 3. tlaki........ 54.600 . 4. zravnanje....... 8.400 . 5. odkup zemljišč..... 6.700 „ 6. grapa z zatvornico .... 10.200 „ 7. nov most v Karlovskem predmestji 34.100 , 8. odporni zidovi..... 81.000 , 9. predelanje Štefanskega mostu 10.000 . skupno . 405.000 gld. Za zgradbe in vravnavo stranskih pritokov se je proračun skrajšanega načrta sprejel in tako 252.080 gl. prihranilo. Vravnava teh stranskih pritokov bode se pa na podlagi melijoracijskega zaklada posebej izvršila, treba tedaj troške za poglo-bočitev Ljubljanice in Gruberjevega grabna v znesku 1,378.600 gl. pokriti s posebnim deželnim in državnim zakonom. To svoto treba bo torej zložiti deželi, državi, interesentom in mestu ljubljanskemu. Visoka c. kr. državna uprava se sicer še ui določno izrekla, a vsa nada je, da bode 50®/o vse potrebščine prevzela, toliko več, ker država pobira vodno mituino pred Prulami od čolnov, ki ni ravno mala, in to od nekdaj, tako da se sme Ljubljanica nekako smatrati kot državna voda. Vlada bode uvaževala, da se tu ravna za eminentno gospodarsko melijoracijo, po kateri bo 25.000 oralov zemlje, ki ima v svoji spodnji glineni plasti čez 50% ogljenčevokislega apnenika. torej čez vse po voljne lastnosM, zdatno povišalo se j v vrednosti iu rodovitnosti. Že v začetku sem navedel, koliko več davkov dobiva država že sedaj in z nameravanim zboljšanjem oziroma popolnim osu-šenjem bodo zemljišča dokaj poskočila, toliko v vrednosti kolikor tudi v sposobnosti nositi večja obda-čenja. Nasproti pa ni dvomiti, da bodo povodnji nasledke opustošenja kazale še toliko let, kolikor i ne bo to delo izvršeno in nehali bodo državi doba- | jati tudi davki sedaj vsekako znatni. Upati je tedaj za trdno, da bode država v to privolila. A tudi dežela naša mora smatrati to delo kot preiinenitno deželno zadevo in v to žrtvovati, kar le zmore, saj se ravna domovino našo obogatiti za blizo 3Q milje plodovitega sveta, ki bode, ker zboljšan donašal tudi deželi po deželnih prikladah večjih dohodkov ter gotovo bogato povrnil deželi, kar je ona v njega zboljšavo doprinesla. Dežela naša ima sicer itak visoka bremena nositi in prav sedaj kmalu morala bo dati za Kamniško železnico 70.000 gld.; za Dolenjsko 500.000 gl., za zgradbo vojašnice 224.000 gl., za novo bolnišnico blizo 300.000 gld., ne vštevši, koliko treba zboljšati še kmetijske razmere v naši deželi. (Konec sledi.) Telegrami. Dunaj, 14. januarija. Subskripcija bolgarskega posojila izkazuje skoraj šestkratno podpisanje založenega zneska. Dunaj, 15. januarija. „Wienerzeitung" objavlja postavo o kontingentu vojaških novincev in sklep državnega zbora, ki dovoljuje podpore iz državnih sredstev Gališki, Sleziji, Bukovini, Tirolski in Koroški. Berolin, 14. januarija. Državni zbor je skoraj enoglasno in brez razprave potrdil vsled premenib glede orožne postave jiotrebni znesek 45,813.000, kakor tudi 01,224.100 mark za topništvene namene. Madrid, 15. januarija. Ob 1. uri zjutraj zadnje izvestje: Kralju se stalno boljša. Atene, 15. januarija. Vsi člani kraljevske družine so za influenco zboleli; nevarnosti ni. — Vsi predsedniki kretskih sodišč so dali ostavko. Šakir je zaukazal zapreti kanejskega sodnega predsednika. Razburjenost velika. London, 15. januarija. Minoli teden je vsled pljučnih boleznij 1070 osob umrlo, 522 več, kakor povprek. Tudi v Edlnburgu, Glasgowu in Dublinu ljudje mnogoštevilneje umirajo. — Feldmaršal lord Na{)ier jo umrl. Trcmensko »poročilo. ]>iinajHka borzn. (Telegraflčno poročilo.) 15. januarija. Papirna renta po 100 gl. (« 16% davka) 88 gld. — kr. Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 * „ 88 „ 2.5 „ «6 avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „ CO . Papirna renta, davka prosta......101 „ 80 . Akcije avstr.-ogerske banke......931 „ — „ Kreditne akcije .......... 326 „ 50 „ London.............117 „ 85 „ Srebro .............— » — n Fnvncoski napoleond.........9 „ 32",. Cesarski cekini...........6 „ 55 . Nemške marke ..........57 „ 55 „ Tržne cene v Ljubljani dne 11. januarija. [[grikr. ^^ IEL@ Pšenica, hktl. ... Ci 66 Špeh povoje"", kgr. . — 68^ Kež, „ ... 5 — Surovo maslo, „ . — 90! Ječmen, „ ... 4! 55 Jajce, jedno „ . — 3 Oves, „ ... 3 10 Mleko, liter.... — 31 Ajda. „ ... — — Goveje meso, kgr. . — 56 Proso, „ ... 5 - Telečje „ , . — 60' Koruza, . ... 4 50 Svinjsko „ „ . — 60| Krompir, , ... 3 30 Koštrunovo „ „ . — 32| Leča, . ... 10 — Pišanec.....— 40| Grah, „ ... 10 — Golob .....- IS Fižol, „ ... 8 - Seno. 100 kgr. . . 2 32 Maslo. kgr. . 1 - Slama, . „ . . 2 50 Mast, , . — 70 Drva trda, 4 □ mtr. 7 201 Špeh svež, „ ■ — 54 „ mebka, . , 4 40| Cas opazovanja 14 TTu. zjut. 2. u. po^. 9. u. zvec. Stanje 2r»tomer» T mm toplomerm po C«iiijo T4i.r 741 1 742 7 -4-6 1-4 -2-2 Veter v Vreme ^ S ^ _I_5 si. rzh. si. svzh. del. jasu. jasno 0 00 ITmrli Mo: v bolnišnici: 9. januarija. Ivan Breskvar, delavec, 55 let, katar v črevih. — Fran Gregurka, delavec, 25 let, jetika. — Janez Verbič, delavec, 58 let, spridenje jeter. Proti sušečim boleznim, e feljnom (bramorjem), bramorjastim boleznim kostij, krvici ali angleški bolezni in kožnim spuščajem ga ni boljšega sredstva, kot je ribje olje s katranom lekarjaPiccoli-ja v I^ubi[jani. Steklenica 80 kr. Vnanja naročila izvršujejo se z obratno pošto. (6) Visokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu priporoča podpisani prave g.irautiraue čebelno-voščene sveče iii ^avitlie. Duije tin rožni m^d v Skiitljuh po 5 kilo, kilo po .")0 kr., škatlja 30 kr., pošilja se po poštnem povzetji .ili predplačilu. Flu med v satovjl kilo po 60 lir. Gospodom trgovcem priporoča po ceni lin med v škalih po 40 in 20 ki. Raznovrstno (10-9) medšno blago za Miklavža in Božič na debelo in drobno prav po ceni. OroslaT Dalejaec, svef-arlja In trgovina z voskom In inC' ' ^ Unsu-11!.. Hadetzkjplatz št. 17. (.5) jeJo. GEBELNO-VOŠČENE: SVEČE prodaja in raz})o§ilja PAVEL SEEMANN v Ljubljani. Isdajatelj: Mallja Kolv. Odgovorni vrednik: IfnaelJ Žitnik. Tisk .Katoliške Tisksroe" v Ljubljani.