Opis 5\?, Križa.

Spisal

Peter THedvešček,

nadučitelj.

V GORICI 1904.

Tiskal« »Narodna Tiskarna«.

Sv.  Križ.

Zemljepisno-zgodovinski opis.

v  *' c5 ^

UVOD

„Vsaka šola naj ima načrt šolskega kraja,  kateri bodi
potem podlaga zemljepisnemu pouku" — velijo pojasnila k učnim
načrtom za Primorsko.

Leta 1902. sem narisal tak načrt ter ga predložil okrajni
učiteljski konferenci v Gorici, katera je sklenila, naj sestavi vsak
učitelj načrt svoje šolske občine.

Poleg načrta pa je potreben za vsak kraj tudi opis,
ki naj služi učitelju pri pouku v zemljepisju in zgodovini.

Pred dobrim desetletjem je bilo pričelo učiteljstvo širom
slovenske domovine z opisi posameznih okrajev. Dosedaj se je
posrečilo le nekaterim okrajem, da so izdali take opise.

Tudi učiteljstvo goriškega okraja je bilo sklenilo v svojem
društvu, da opiše svoj okraj ter izda toli zaželjeno in potrebno
knjigo. Žal, da se to ni moglo zgoditi, ker večina se je ustrašila
ne prelahkega dela.*)

*) Kot predsedniku odseka za urejevanje opisa Goriškega glavarstva mi
je došlo le troje opisov in sicer občin: Gaberje pri Ajdovščini, Vrtojba, Prvačina
in Opatjeselo. —

»•

3

-Nadejaje se, da kar se ni. zgodilo doslej, se lahko še zgodi
v prihodnje, odzval sem §e drage volje pozivu c. kr. okr. šol.
sveta ter se lotil opisa občine, v kateri službujem zadnjih deset
let, če tudi ni to lahek posel, kajti Sv. Kriz je imel koncem
srednjega in v začetku novega veka znamenito zgodovino, a
nisem mogel dobiti v roke posebnih virov. Sploh mi ni znano,
ali je kdo že izdal zgodovino tega kraja.

Pokojni zgodovinar, prof. S. R u t a r, ki je bil na hitrici
sicer pregledal znameniti arhiv grofov Attemsov Sveto-
kriških,  je bil izjavil, da bode morda kdaj natančneje pisal
o Sv. Križu. Žal, da ga je prehitela smrt.

I.

Zemljepisni del.

1. TT]esto Sv. Križ. .

Vipavska dolina,  ki ima svoje ime po reki Vipavi,
se odlikuje tudi po tem, da mole iž nje ali cela nizka pogorja
brja,  ki ločijo posamezne dele lepe doline, ali pa tudi posa¬
mezna brda-griči,  na katerih so večinoma prijazna sela in
vasi. Nekako v sredi glavnega dela Vipavske doline se vzdiguje
precej strmo brdo, ki je raztegnjeno od vzhoda proti zahodu,
186 m  nad morjem, ali pri 100 m  nad dolino Vrhu griča stoji
hiša tik hiše in to je Sv. Križ, 11 ) ki šteje zdaj le še 65 hiš z
241 prebivalci. Seveda je to le v nekdanjem obzidju; k sedanji
davkarski občini spadajo tudi predkraji: Cesta, Plače in Male Zabije
z 286 hišami in 1260 prebivalci. — Pred sto leti je imel več
hiš in več prebivalcev.

Sv. Križ je bil obzidan, kar se še zdaj pozna, posebno pri
severnih t. j. glavnih vratih. Na vzhodni strani griča stoji trden
Grad,  katerega večina^je v razvalinah. Okoli Gradu na dveh
straneh je nasip, kateremu pravijo , Puš tajna"  (bastija). Pod
Gradom na vzhodu se imenuje svet Za Gradom.

*) Staro ime je bilo „Tabor“, kajti v starih listinah se imenuje „Taber-
Kreuz“. —

4

Glavni vhod v Sv. Križ.

5

Na južnej strani griča pod Gradom je kapucinski sa¬
mostan  s krasnim vrtom v terasah. Na zahodnej strani griča
je velika župnijska cerkev.

Sv. Kriz se deli po govorici na tri dele in sicer 'poleg
Gradu še na ,.!’lacu“ (trgu) ter v ,.Gasah“ (ulicah); tako so se
ločili tudi meščani na grajske, placarje in gasarje.

Dandanes se pečajo prebivalci večinoma s kmetijstvom; v
srečnejših časih pa je bilo več rokodelcev in trgovcev. Odkar
so se preselili okrajni uradi in grajščaki, je izgubljal Sv. Križ
značaj mesta, a meščani značaj meščanov.

2. Okolica.

Iz mesta vodi samo jedna vozna cesta  skozi glavna
vrata na severni strani; koj pod mestom je križpotje. Glavna
cesta vodi na Cesto, vas ob državni cesti in ob želez¬
nici s c. kr. poštnim uradom in žel postajo „Sv. Križ-
Cesta“,  stranska pot pa v Plače  na vzhodu. Poslednja vas
leži na južni strani dvbli gričev, pod Velikim in Malim
Plaškim hribom  (184 m),  ki varujeta vse tri oddelke vasi
pred severo-vzhodnim vetrom, staroznano burjo.  Na hribu je
ostanek nekdanjega tabra; s hriba je tudi krasen razgled po
severni Vipavski dolini. Poleg glavnega izhoda iz Sv. Križa šta
še dva stranska, t. j. dvoje poti, ki pa niste sposobni za vožnjo
radi prevelike strmine. Na južni strani po Rebru se pride v raz
treseno vas Male Žablje,  ki sega do reke Vipave,  a un-
kraj reke je vas Velike Žablje.  Na zahodni strani drži steza
po Rebru v sosednjo, tudi raztreseno vas Dobravlje,  katero
varuje pred burjo dobravsko Brdo.

Vsi doslej imenovani kraji spadajo h županiji Sv. Križ.

3, Razgled.

S Sv. Križa se nima le lepega razgleda po celi županiji,
ampak še dalje na vse strani. Na severu se vzdiguje strmo po¬
bočje sivega Čavna  do najvišjega vrhunca Kuclja  (1239 m)
in Modrasovca  (1308 ?«). Ob pobočju je prijazna vas Što-
m a ž (293 m)  in vznožju Skrilje  (156 m)  in raztresene vasice
občine L o k a v e c (176 m).  Čavensko pogorje (1000 do 1300 ?«)
zakriva za seboj Trnovski gozd,  katerega sta najvišja vr-

6

hova  Mrzovec  (1408  m)  In  Ooljak  (1496 m). Izpod Čavna
izvira mnogo studencev z izvrstno pitno vodo. Studenci se zbi¬
rajo v dolini v precej velike potoke, od katerih teče Vrnivec
tik pod Sv. Križem ter loči Sv. Križ od dobravskega Brda ter
meji obe davčni občini; izliva se v Vipavo. Blizu njega izvira
znamenitejši J e 1 š č e k, kateri goni v Lokavcu  več ž a g in
od katerega je napeljan vodotok  v Vrnivec, da gonita več
mlinov.

Ne daleč od teh izvirkov je tretji, Grajšček,  ki se
združi z Jelščekom ter jo zavije okoli Plaškega hriba in teče
že na Kranjskem v Vipavo. Grajšček izvira v nekakem mehko
lapornatem, ilovnatem svetu, tako imenovanem Slanem blatu,
katero se večkrat vdira proti dolini. Pred par leti se je bila pri¬
čela polzeti proti Lokavcu precej obširna plast z vsemi rastli¬
nami. Čudno je bilo gledati vse vprek in vprek zmandrano po¬
vršino zemlje. Vzrok tej čudni naravni prikazni je trdna kraševita
podlaga, na kateri je mehkejša ilovnata plast. Neprestano de¬
ževje razmoči zgornjo plast po izvirkih vedno bolj in bolj, da
prične polzeti navzdol. Holmci nad Lokavcem so nastali v davnih
časih na tak način. Da se zabrani nadaljno polzenje sveta v
dolino, priskočila jje država na pomoč z razmeroma ogromno
svoto, poslala svojega veščaka na lice mesta, da vodi obram-
bena dela. Kdo more trditi, da ni navstala Vipavska dolina v
predzgodovinski dobi na sličen način ? Vodovje je vedno bolj
in bolj spiralo svet pod planoto, ki je bila nad sedanjo dolino
ter vezala sedanji Trnovski gozd s Krasom, na jugu sedanje
doline. Ali niso takrat navstala sedanja brda? Nedaleč od Graj-
ščeka izvira tudi Lokavšček,  ki goni sicer nekoliko žag in
mlinov, a vali izpod Čavna tudi toliko kamenja in grušča, da
provzroča, kakor Grajšček, poplavljanje v dolini. Država je potro¬
sila že večkrat nekoliko tisočakov, da je urejevala jima strugi,
a vse je pomagalo le malo časa. Zdaj, ko se je gradila želez¬
nica, izvozilo je povzetništvo z državno podporo mnogo grušča
po progi ter tako spraznilo del struge.

Z deželno in državno podporo se napravljajo obrambeni
zidovi in nasipi, ki bodo za dolgo dobo branili bližnja polja
in travnike pred opustošenjem.

Od Čavna na vzhodno stran je pogorje Otlica ali An-
geljska gora.  Prvo ime ima po voltinah, katerih ima več;
drugo pa po cerkvi na planoti, na kateri je občina Otlica. Izpod
Otlice izvira najmočnejši dotok Vipave, znameniti Hubelj, ki

7

teče po meji med Goriškim in Kranjskim. Ob deževju na pla¬
noti izvira iz več votlin, vedno višje in višje ter bobni v prepad,
napravljajoč lepe slapove.  Bobnenje in šumenje padajoče
vode se sliši do Sv. Križa prav dobro. K izvirku Hublja vodi
iz Ajdovščine  skozi Šturje na Kranjskem  lepa cesta
radi tvornic, katere so na obeh straneh reke. Škoda, da nekatere
tvornice spe že več let. Najznamenitejša tvornica, kateri pode¬
ljuje tudi Hubelj gonilno moč, je predilnica  na paro.

Podaljšek Otlice na vzhodu je Šturska gora  z vrhom
Kolkom. Vsa ta pogorja skupaj so Trnovski gozd. Drugo gorovje
na vzhodu je Hrušica,  čez katero drži cesta v Logatec in
dalje proti Ljubljani. Tod je vodila starodavna rimska cesta med
Oglejem in Emono. Vse pobočje Hrušice je polno lepih, belih
vasi in selišč do Cola v samem gozdu. Hrušica je kakor zagozda
zabita med Trnovsko planoto in Nanos,  planoto z enako ime-
nim najvišjim vrhom (1300 /«), o katerem je pel M. Vilhar, da
..skale bobneče v doline vali". Izpod Nanosa izvira reka Vipava,
ob katere izvirku je trg V i p a v a. Blizu trga stoje na strmem,
sklalovitem griču razvaline Starega gradu.

Na zahodno stran se ima s Sv. Križa tudi krasen razgled,
katerega pa ne omejujejo gorovja tako blizu kakor na severu
in vzhodu.

Oko se ti pase nad velikim delom doline ter zreš vasi Brje,
Kamenje, nad Črničami nekdanji tabor; v solnčnih žarkih se
blešči Gradišče nad Renčami in daleč na skrajnem zahodu meji
na obzorju po letu sivkasta, a dobrega pol leta snežno bela
stena, oddelek K a r n s k i h Alp, Premaggiore  v Benečiji,

Na jugu je razgled najbolj omejen, kajti za Brjami  in
Š k o 1 j e m (420 m)  ti zapira obzorje Kraška visočinaz
najvišjim vrhom T r s t e 1 j e m (644 m).  Na jugo-vzhodu vidimo
skrajni konec brja, ki se spušča skoro navpično v dolino; na
vrhu je vas Planina,  od koder je krasen razgled. Blizu reke
v dolini je znamenita božja pot v Logu.

Tako si človek napase oko na vse strani neba. Najlepši je
razgled seveda spred Gradu.

Posebno radi lepega razgleda in Gradu obišče Sv. Križ
precej tujcev, ki vsi zelo hvalijo prelep razgled. Najimenitnejši
obiskovalec, kateremu sem bil za „cicerona“, ekscelenca flcm.
baron Beck,  šef avstr general, štaba, ni mogel prehvaliti pre¬
lepe okolice ter ni mogel razumeti, kako puste grofje Attemsi

svoj Grad, ki ima tako krasno lego — v razvahnah, katerih
zidovje je sicer še prav dobro in bi poprava ne stala, kdo ve
koliko. —

4. Prirodoznanski opis.

Najnižji svet je ob reki Vipavi, le 62 m  nad morjem, naj¬
višji pa brdi nad Velikimi Žabljami, Stara gora 195 m  in Me¬
njavi  ca  230/«. Od V. Žabelj in po Dobravljah je ravnina,
ki se imenuje Okolica  ob Vipavi in Gmajna, Leskovec
in Dobrava.  Druga ravnina je od Ceste pod Sv. Križem dalje
proti Ajdovščini ter se imenuje Dožica, Nov a kov c e, Hude
Globine, Slokarica, Hrastičje in Gmajna Trnje.
— Svet od Svetokriškega in Plaških hribov se znižuje proti Vi¬
pavi kot brje, kateremu pravijo Bregovi.

Površina cele županije meri 14 1 / :!  km'  in sicer od teh dav¬
čna občina Sv. Križ tri petine, a Dobravlje in V. Žablje po eno
petino. — Polovica sveta je ravnine. Svet je sestavljen iz la¬
porja  ali soldana, kateremu je primešana semtertja ilovica;
prehaja pa tudi v op oko in kraški k a menit svet.

Poleg vodovja, katero sem že omenil doslej, je vredno
omeniti še, da tečeta izpod Čavna po Dobravljah potoka Skri¬
lj  n i k in K o š i v e c. Na levem bregu se izlivajo v Vipavo le
nekateri studenci, katerih stružice pa so ob suši brez vode.

Dobre pitne vode  pa nima niti Sv. Križ, niti drugi kraji
v županiji. Pomagati si morajo z vodnjaki,  v katere je na¬
peljana strešnica (Sv, Križ, Plače), ali pa s podzemeljsko vodo
v nižinah. — Izpod dobravskega Brda pa izvira močni Stude¬
nec,  ki ima dobro pitno vodo, katero bi zanrogli napeljati vsaj
v nekatere kraje v nižini.*)

Podnebje  je ugodno. Burja  dela po Vipavskem lepo
in slabo vreme. Po zimi kraljuje večkrat po cele tedne ter pri¬
naša ali sneg od severo-vzhoda, ali dež od jugo-vzhoda; po¬
slednji pravijo hrvašček, ki je skoro neprijetnejša nego prava
lmrja. Ko poneha burja, se rado pooblači ter se vrže na dež,
ali meglo. Takrat ni prijetno hoditi po nižinah, kajti razmočeni
lapor daje preobilnega blata in Vipavec si želi zopet burje.

Sicer pa je rudi po zimi pogostoma najlepše, gorko, ugodno
podnebje; kajti mirni zrak se kmalu segreje.

*) Nekdaj se je menilo izpeljati vodo v Sv. Križ.

9

Po Čavnu, Hrušici in Nanosu je vse belo, ko v dolini že
vse zeleni in cvete; da celo zgodnje češnje začenjajo rdečeti,
ko je po bližnjih gorah še vse rjavo — ko tja gori še ni pri¬
jahal sv. Juri s svojim zelenim plaščem. Spomlad je po Vipav¬
skem nad vse lepa in prijetna, ako, no, zopet ne nadleguje burja,
katera provzročuje večkrat sadnemu drevju in vinski trti obilo
škode. Poleg pomladanskega mraza provzročuje tudi toča obilo
škode, posebno v vinogradih. Tudi slana požiga rada po nižinah.

V poslednjih letih ima dolina malo, ali celo nič snega;
stari ljudje pa vedo povedati, da ga je bilo pred leti vrglo toliko,
da je moral počivati ves promet.

Potrebno se mi vidi, da navedem dobesedno o postanku
burje po S. Rutarju:*) »Dolgo časa so ugibali, odkodi da do¬
biva burja tako silno moč. Da višinske razlike k temu pripomo¬
rejo, to so učenjaki že davno vedeli. Sedaj so znani tudi fizikalni
vzroki, ki ustvarjajo burjo. Dokazano je, da vlada v obče, zlasti
pa po zimi, nad izredno toplo Adrijo nizek 7  zračni tlak ali pri¬
tisk, nad vzhodnimi Alpami pa visok (od Atlanskega morja sem
segajoč) tlak izredno hladnega zraka. Iz tega vzroka se zgodi v
zraku isto, kar bi se zgodilo, če se v odprti posodi iz katerega
koli uzroka nagne površje vode. Takoj odteče voda od najvišjega
kraja proti najnižjemu. Čim bližje si stojita ta dva kraja pri isti
višinski razliki, tem strmejše je površje, tem hitrejše odteče voda
z višjega mesta na nižje in ravnovršje se zopet ustanovi. Nikjer
pa si ne stojita v tako mali daljavi nasproti tu jako visok, tam
jako nizek zračen tlak, kakor nad Karavankami in nad Tržaškim
zalivom. Za Krasom in za Karavankami se nabira teški zrak, kakor
za kakim jezom. Ko se on spusti čezenj, navstane silen padec
in zatorej odteče teški kontinentalni zrak s silno hitrostjo preko
imenovanih gorovij k morju. To je burja".

Ako bi ne bilo burje, Vipavska dolina bi ne bila tako
zdrava, kakor je, kajti ona jo suši in ji čisti zrak.

Razun domačih živali  nahajajo se le še tele divje živali:
zajec, veverica, podlasica in lisica; vidra je pa že zelo redka ob
Vipavi. Divji golobi gnezdijo po grajskih razvalinah, kjer živi
(na polju) koristna ujeda kanja, kateri pravijo tu šprinca (Turm-
falke, Falco buteo). Drugih ptic je občina kaj bogata, posebno
odkar se je zabranil škodljiv ptičji lov n. pr. kosi, sove in čuki.

*) »Slov. zemlja*, 1902.

10

Sprednja stran Gradu (na trgu).

u

vrani, ki se umikajo z bližnjih gozdov, žolne in detli, m vse
manjše ptice pevke.

Vipava in njeni dotoki rede lepo število rib,  tudi slastnih
postrvi, katere pridno love in prodajajo, odkar je železnica, celo
v Gorico. V Vipavi ima pravico do ribjega lova družina Persolja
(Persoglia), nekdanja lastnica gradu v V. Žabljab; v potokih na
desnem bregu Vipave pa družina veleposestnika Mrevljeta v
Sv. Križu.*)

Da ne manjka navadnih kač, tudi strupenega gada in brez¬
številnih žuželek, razumi se.

Z bučelarstvom in svilorejo se pečajo zelo malo, ker neki
podnebne razmere ne vgajajo niti bučeli, niti sviloprejki.

Ptice selivke z daljnega severja, kakor divje race in gosi,
čaplje, kljunači i. dr. se večkrat mude ob Vipavi.

Najkoristnejša rastlina  je vinska trta, ki ob dobrih letinah
kaj bogato rodi sladkega grozdja in poplača obilno trudapolnega
dela marljivemu vinogradniku. Med živalimi je omeniti zloglasno
trtno uš, ki je pokončala večinoma stare vinograde ter primorala
k nasadu ameriške divje trte. A trebalo bode še ogromnega truda
in neznosnih troškov, preden se bode namestilo toliko uničenih
nasadov z divjo trto. Poleg cepljenja, provzročuje še žvepljanje
in škropljenje z bakrenim vitrijolom toliko truda in stroškov z
vinogradništvom, da mora imeti kmetovalec več kot železno voljo,
da vstraja pri njem. Z vso vnemo se je poprijelo sadjarstva. Od
nekdaj pa že slove zgodnje češnje, breskve, hruške i. dr.

Nekdaj so gojili tudi oljko, a dandanes se nahaja le še
posamezna rastlina, pač pa nas potrjuje o tem ime Oljkovec,
svet, kjer so rastle oljke. Iz oljk so delali olje za zabelo in raz¬
svetljavo.

Olje za svečavo so napravljali tudi iz jagod druge rastline,
divje oljke. Ob Vipavi in potokih raste največ vrb, jelš in topol.
Po tršem svetu pa je hrast navadno drevo. V novejšem času
zasajajo naprednejši kmetovalci kraški svet z borom, mehkejši
pa s smreko in mecesnom. Izmed grmovja se nahaja tudi rše-

*) Kupno-prodajna pogodba o ribjem lovu v potokih Vrtovinšček, Ko-
šivec, Vrnivcc in Pristava (Jelšček) je bila sklenjena 1. 1861. med Jožefo Luk¬
man roj. grof. Attems kot dedinjo svojega pok. brata Karola grofa Attemsa
(1845) in Tomažem Mrevljetom za tristo petdeset goldinarjev. Sicer je bila ta
pogodba sklenjena že med predniki obeh strank 1. 1845.

12

ljika (na katero se cepi rada češnja), brinje in celo ruj se dobi.
Dobiva se tudi divji hmelj.

Trobentice, zvončki in vijolice cveto že sredi zime. Ilovnati,
mokrotni travniki so vsi polni strupenega podleska (Herbstzeit-
lose), katerega pa še ne zatirajo.

Ciprese iz samostanskega vrta so zaplodile iste rastline
tudi drugod.

5. Politični opis in prebivalstvo.

Županija Sv. Križ  spada k Ajdovskemu sodnijskemu
okraju in Goriškemu okrajnemu glavarstvu.

Sestoji iz treh davkarskih občin: Sv. Križ, Do¬
bravlje  in V. Ž a b 1 j e.

Iz katerih vasij, sel in zaselkov sestoji posamezna davkar-
ska občina in koliko ljudi šteje, kaže tale pregled:

13

V cerkvenem obziru je sestojala do leta 1903. cela župa¬
nija iz samo ene župnije  Sv. Križa in v i k a r i j a t a V. Žab-
lje; v tem letu se je ustanovila za poslednjo vas samostojna
župnija.

V Dobravljah je podružna cerkev sv. Petra. V Sv. Križu
pa je še kapucinska cerkev. Grajska kapela se je opustila ob
preselitvi grajščakov 1864.

Uprava.

Občino upravlja občinsko starešinstvo,  ki šteje
v novejšem času 30 starešin, izmed katerih se voli župan in 9
podžupanov.

V deželni in državni zbor voli cela županija v kmetskih
občinah, ker v deželni ustavi se ni vštela davkarska občina
Sv. Križ nad mestno skupino. Županija voli potom 5 vol. mož.

Za šolske zadeve sta zdaj dva krajna šolska sveta: v Sv.
Križu za šolsko občino Sv. Križ in Dobravlje ter v V. Žabljah
za istoimeno šol. občino.

Prebivalstvo,

Županija meri 14Vs in šteje 2334, a z začasno nepri-
čujočimi, 2490 ljudi, tako da pride na vsak km 2  168 ljudi. Ako
se vpošteva, da je bilo odsotnih ob ljudskem štetju precejšnje
število mladenčev pri vojakih in dijakov po šolah in delavcev
in služkinj v mrtvem zimskem času večinoma začasno v Trstu,
razvidi se, da je ljudstvo zelo gosto naseljeno, t. j. 174 na km 2 .
Ker ni v občini večjih obrtnijskih podjetij, izseljuje se premnogo
prebivalstva posebno v Trst. To se pozna posebno po bolniških
troških, katere plačuje občina za bolnike, ki so pristojni v to
občino. Ti stroški znašajo na leto okoli 6 tisoč kron.

Po opravilu je velika večina kmetovalcev, sicer zadošča
malih obrtnikov in trgovcev.

Po narodnosti in veri ni med prebivalstvom nobene razlike,
kajti vsi so Slovenci in katoličani.

6, Gmotni napredek,

S poljedelstvom,  v ožjem pomenu besede, se ne pre¬
življa večina prebivalstva, kajti brje ni ugodno za to. Najlepše

14

in najrodovitnejše polje je ob Vipavi, kjer so pridelovali nekdaj
obilo drobnega žita: pšenice in ječmena;  dandanes ne
sejejo več pšenice, ampak le ječmen za domačo potrebo; pač
pa se veliko polja poseje s turšico.  katere pa ne pridelajo
dovolj za domačo potrebo. Mnogo njiv je posejanih z deteljo
za krmo. Pridelovanje pšenice se ne izplačuje, odkar se je cena
znižala vsled tuje konkurence. Mnogo njiv pa so opustili v trav-
nike,  na katerih se prideluje sena  nad domačo potrebo. Lepi
travniki so ob Vipavi in na nekdanjem obč. zemljišču proti
Ajdovščini.

Pašnikov ni več v občini, tudi pravih gozdov ne, le nizki
gozdi so na brju, posebno ob Vipavi proti Kranjskemu. Veliko
je vinogradov,  ki dajejo v dobrih letinah obilo dobrega
vina,  ki je glavni pridelek — posebno v Vel. Žabljah. Poleg
vina je sadj  e važen pridelek. V novejšem času, odkar je trtna
uš pokončala staro domačo trto, vrgli so se prebivalci na sad¬
jarstvo z veliko vnemo. A kljubu vsem boleznim in nezgodam,
ki obiskujejo trto, se ne morejo ločiti od nje ter prenavljajo
stare vinograde s hvalevredno vnemo.

Za gospodarski napredek skrbe društva, in sicer kmetij¬
sko društvo  v Sv. Križu in sadjarsko-vinarsko
društvo  v Vel. Žabljah in Dobravljah; vsako si je kupilo
primerno zemljišče.

Ker poleg sena pridelujejo mnogo detelje in živinske pese,
rede vedno več in lepše živine, vendar bi se dalo v tem pogledu
še mnogo bolj napredovati.

Število in vrste živali kaže tale razkaz:

Obrtnije  v širjem pomenu ni v občini; rokodelstva
pa so domačim potrebam dovolj zastopana:

v davkarski občini Sv. Križ:  10 krčem, 7 štncun, 1 zidar,
2 urarja, 1 knjigovez, 5 čevljarjev, 4 mlini, 2 krojača, 3
mesnice, 1 kamnar, 4 tobakarne, 1 kovač;

v davkarski občini Dobravlje:  4 krčme, 3 štacune, 2 zidarja,

2 kovača, 2 čevljarja, 2 mlina, 2 tobakarni;

v davkarski občini V. Žablje:  3 krčme, 2 štacuni, 2 krojača,

1 čevljar, 2 tobakarni.

Toliko jih plačuje občno pridobniuo; drugi delajo pri teh
kot delavci, ali pa so oproščeni občne pridobnine.

Na občinskem zemljišču ob hudourniku Lokavščeku je za¬
čela občina zasajati in gojiti vrbe, in ker je tudi ob drugih po¬
tokih in ob Vipavi mnogo primernega sveta za vrbe, namerava
se uvesti pletarstvo  za pletenje košev, jerbasov, posebno z
ozirom na kupčijo s sadjem, ako bode tudi država dala primerno
podporo.

Kupčijo  s sadjem in vinom pospešuje poleg lepih cest
državna in več skladovnih — v novejšem času vipavska že¬
leznica.  Mnogo na boljšem bi bilo, ako bi se podaljšala želez¬
nica na Kranjsko. Posebno zveza z vrhniško železnico bi zbli¬
žala Ljubljano in sploh severo-vzhodne kraje z Vipavsko dolino
ter tako pospešila razprodajo naših pridelkov.

Nekdaj je dajala kupčija z živino  mnogo dobička,
kajti mnogo posestnikov se je pečalo s prekupčevanjem goveje
živine, po katero so hodili ne le na Kranjsko, ampak tudi na
Štajersko in Hrvatsko ter jo gonili na prodaj v Trst in Gorico.
V novejših časih pa girieva prekupčevanje, s katerim se pečajo
le še oni, ki ne morejo pozabiti nekdanjih časov.

7. Duševna izobrazba.

Poleg cerkve skrbi za duševno izobrazbo šola.

Od leta 1902. ima vsaka davčna občina svojo šolo in sicer
Sv. Križ t r o ra z re d n i co, Dobravlje in V. Žablje pa po jedno
jedno-razrednico,  v katere hodijo vsi za šolo sposobni
otroci, dečki in deklice skupaj.

Število šolodolžnih in šoloobiskujočih otrok je razvidno iz
poročila c. kr. okr. šol. sveta.

Poleg šol skrbe za izobrazbo tudi bralna in pevska
društva,  ki so v Sv Križu, na Cesti, v Dobravljah in V Žab-
ljah. — Za narodno probujo se ima zahvaliti občina naša žup¬
niku Lovro Šušniku in dr. Lavriču.  Leta 1868. je bil
ustanovil vneti župnik prvo narodno društvo „Či talnico"  v
Sv. Križu. Kumoval ji je dr. Lavrič, takratni odvetnik v Ajdov-

16

ščini in poznejši dež. poslanec. Žal, da je ..Čitalnica" zamrla
koj za svojim ustanoviteljem: Šele 1. 1885. je zopet oživela pod
imenom ..Bralno društvo"  v Sv. Križu; temu je sledilo ono
v V. Žabljah, Dobravljah in na Cesti.

Za celo županijo pa deluje „V zajemno podporno
društvo za zavarovanje goveje živine"  v Sv.
Križu, ki ima nalogo nele odškodovati za poginola goveda, am¬
pak vplivati tudi na umno živinorejo.

* •

* *

Prebivalci sploh so miroljubni, veselega značaja, posebno
ob dobrih vinskih letinah. Prijazni so in dovzetni za napredek,
če tudi se ne more trditi, da bi, kakor med Slovenci sploh, ne
bilo konservativnih starokopitnežev vmes.

Če tudi ljubijo svojo domačijo, vendar se jih spušča leto
za letom preveč v svet,, a ne daleč, kajti njih prebižališče je
Trst. Mnogo izseljencev se vrne domov, a večina brez dobička,
tako, da tako izseljevanje skoro več škoduje nego koristi. Vsled
tega zna precej prebivalcev drugi deželni jezik (italijanščino).
Hvalevredno pa je, da se ni tudi tu vkoreriinilo izseljevanje mla¬
dega ženstva v tujino, n. pr. v Aleksandrijo, kakor je to po ne¬
katerih krajih na Vipavskem. Glede vraž, praznoverja, narodnih
pripovedek in običajev ni posebnosti.

Jezik,  kakor na Vipavskem sploh, je dokaj lep, blago¬
glasen in brez posebno znamenitih ptujk. Da je bil jezik čist
že v 17. stoletju, spričuje nam naš pisatelj Ivan Krstnik iz
Sv. Križa.  Sloveči jezikoznanec dr. V. Oblak je bil prišel
osebno v Sv. Križ pred par leti, da bi znanstveno presodil jezik
našega pisatelja z ozirom na tuk. narečje. Žal, da je neizprosna
morilka, sušica, zahtevala svojo žrtev prej, ko. je,zamogel, rešiti
dr. Oblak svoje zadnje vprašanje. , j

Znano je, da izgovarjajo po Vipavskem mehki e .za ej
n. pr. mleko = mlejko, veš — vejš itd.

N, kakor tudi 1 se izgovarja skoro vedno trdo mesto utop¬
ljencev nj in lj, ki se tu ne poznajo n. pr. kon = konjj, konar
— konjar, lubezen = ljubezen, bol = bolj, kaplica = kapljica.
Tudi naš pisatelj Ivan Krstnik je pisal jednako, a ne vedno.
Tudi mesto o se izgovarja nekak u, kakor je pisal že 1. Kr.
p. pr. Bug in Bog; tožilnik žen. spola samostavnikov na a se
glasi na u n. pr. grem v hišu, solu itd. Mestnik mošk. in žen.
samostavnikov se glasi na i n. pr. v Sv. Križi, v srci, a nikdar

17

l

na u. — Kakor sploh po Goriškem, tako se tudi tu ne rabi pra¬
vilno dvojine, posebno ne pri osebnih zaimkih, ki se sklanjajo
le v ednini in množini,

8, 5tarine.

V Sv. Križu se je nahajalo precej starin, največ v Gtadu,
a tudi po drugih boljših hišah. Iz Gradu je več starin in pri-
rodnin v goriškem deželnem muzeju. Krokodil v deželnem mu¬
zeju n. pr. je bil lastnina tuk. grajščakov. Marsikako dragocenost
je dobila v dar tuk. župna cerkev.

Prebivalci pa so poprodali svoje starine raznim prekupcem
s takimi predmeti. Leto za-letom so prihajali prekupci ter odnašali
starine, večinoma v tujino.

II.

Zgodovinski de

1. T7ajstarejša doba.

To izjavi prof. S Rutarja spada Sv. Križ med najstarejše
kraje v deželi. Prvi ljudje so prebivali po jamah in so se obla¬
čili v živalske kože. Svoje orodje so izdelovali iz kosti in rogov
in brušenih kamnov. Kmalu pa so se naseljevali po holmih in
gričih, kjer so se ložeje branili pred divjimi živalimi. In takrat
so se naselili ljudje na griču, kjer stoji danes Sv. Križ.*) Kdaj
se je to zgodilo, ne da se določiti.

Blizu gradišč so imeli takratni prebivalci svoja grobišča,
kjer so pokopavali večinoma sežgane, včasih tudi cele mrliče.
Več taci h grobišč na' Goriškem so že našli, a tukajšnjega ne.

'' 2. Rimljanska doba.

Leta 182. pred Kr. so posedli sedanjo Furlanijo Rimljani
in ustanovili Oglej, ki se je povzdignil v mogočno mesto. Rim-

*) S. Rutar, „Slov. Zemlja" 1893.


18





Sv. Križ.

Severna stran (z  Gradom na levi).

19

ljani so razširjali svojo oblast nad vse dežele do Donave. Go¬
tovo je, da je bila Vipavska dolina kmalu v njih oblasti, kajti
po njej jih je vodila naravna pot na scvero-vzhod. Rimljani so
ustanavljali ob cestah svoja selišča, ali pa so urejevali že ob¬
stoječa selišča prvotnih prebivalcev, Karnov. Imenitna rimljanska
cesta  je vodila iz Ogleja po Vipavski dolini, čez Hrušico dalje
proti Ljubljani (Emoni). Po tej cesti so prodirale rimljanske vo¬
jaške čete daleč na sever in vzhod; po njej pa so izvažali na¬
ravnih pridelkov v Italijo.

Živahno je torej bilo življenje v krajih ob glavni cesti že
za časa Kr. rojstva.

Zaradi prenočišča, počitka, napajališča in priprege čez Hru¬
šico so ustanovili Rimljani Ajdovščino ob Hublju.

Leta 46. po Kr. je prišel sv. Marko v Oglej oznanjevat novo
kristovo vero.  Njegov učenec, sv. Mohor je postal prvi
oglejski škof, ki je širil kristjanstvo po naši deželi koncem pr¬
vega stoletja. Z gotovostjo se zamore trditi, da so učenci sv.
Mohorja, ako že on sam ne, oznanjevali novo vero tudi po Vi¬
pavskem.

Nastalo je preganjanje kristjanov,  katerega gro¬
zovitosti so bili deležni tudi tukajšnji prebivalci.

Ko je 1. 311. oznanil cesar Konstantin svobodo  novi veri,
kazalo je, da bodo nastopili mirnejši in srečnejši časi. Kakor
drugod, sezidali so si bržčas tudi v Sv Križu prvo cerkvico, ki
je stala tam, kjer, stoji sedanja župna cerkev.

Rimljani so bili Vipavsko dolino obdelali, nasadili vino¬
grade in prebivalstvo je bilo začelo živeti življenje, primerno
omikanemu narodu.

Le malo časa pa se je moglo veseliti blagodejnega mirnega
razvoja. Začelo je preseljevanje narodov.  Od severa in
vzhoda so začeli vdirati razni narodi v dežele, ki so bile pod
oblastjo rimskih cesarjev. Zadnji močni rimski cesar je bil Teo¬
dozij,  katerega pa je hotel izpodriniti Evgenij.  l’od zastavo
prvega se je zbiral kristjanski svet, a pod zastavo druzega ostanki
malikovalstva, ki je imelo povsod še močne korenike.

A ne le malikovalci, ampak tudi kristjani, kateri so se med
seboj prepirati začeli radi kristovih naukov, so pristajali ob Ev¬
geniju. Oba nasprotnika sta zbirala vojsko ter sta trčila drug
ob druzega ravno na ozemlju tuk. občine in Ajdovščine 1. 394.

Prvi dan, 5. septembra, je zmagal Evgenij, katerega vojska
je bila pri Sv. Križu; tudi drugi dan, 6. septembra, mu je šlo

20

dobro; kar naenkrat pa je priskočila na pomoč Teodoziju, ka¬
terega vojska je bila pri Ajdovščini in Šturjah, huda burja
in je začela pihati Evgenijevim vojakom v obraz. Njih pušice
so popadale na tla, predno so doletele sovražnika.

Teodozijevim vojakom pa je pihala burja za hrbet in nosila
njih pušice hitreje in z večjo močjo v nasprotne vrste, ki se
niso mogle več bojevati. Nastala je med Evgenijevci velika zmeš¬
njava, da jih je Teodozij v kratkem času potolkel. Tudi Evgenij
je bil ubit. Tako je postala Vipavska burja zgodovinsko imenitna.*)

Opravičeno se je pričakovalo, da nastopijo po toliki ne¬
vihti mirni časi, katere so si želeli izmučeni prebivalci. Po toli¬
kem prelitju krvi niso nastopili boljši časi, ampak slabšali so
se leto za letom. Že za časa preganjanja kristjanov in borbe
med Teodozijem in Evgenijem so bili opustošenj lepo obdelani
kraji. Po Teodozijevi smrti pa so trumoma prehajali preseljujoči
se narodi skozi Vipavsko dolino proti Italiji. Kakor bučele v panj
hiteli so narodi v Italijo. Da so med potjo vse pustošili, je na¬
ravno. —

3, Preseljevanje narodov,

Kakor je bila Vipavska dolina naravna pot, ki je vodila
Rimljane na sever in vzhod; kakor je bila rimljanska cesta vir
življenja in vez med severo-vzhodom in jugo-zahodom; tako je
bila tudi ob preseljevanju narodov glavna pot, po kateri je dirvil
narod za narodom proti solnčni Italiji. Kakor je bila poprej rim¬
ska cesta vir blagostanju, tako je bila zdaj torišče razdjanju
vsega, kar je bil človeški rod lepega in koristnega ustvaril v
več stoletjih.

Prvi so vdrli v Italijo nemški Goti, ki so potolkli rimsko
vojsko ob Timavi. Za njimi so prihruli azijatski Huni,  zelo
divje in grdo ljudstvo na konjih. Grozoviti kralj Atila — šiba
božja — je, razdjavši 1. 451. Emono in druge kraje na Kranjskem,
prihrumel čez Hrušico in pokončal pred seboj vse, kar se je
dalo razdjati. Če tudi nimamo pisanih virov, vendar smemo z
gotovostjo trditi, da so Huni opustošili tudi Ajdovščino in Sv.
Križ ter vse do Ogleja. Ta je bil močno obzidan, branil se je,
a zastonj; 1. 452. je prišel v grozovite hunske roke, ki so ga
razdjale.

*)  S. Rutar „Slov. Zemlja*.

21

Za Huni so drli razni nemški rodovi v Italijo. Prebivalci
Vipavske doline so bili, ali pobiti, ali so jih Huni in drugi ro¬
dovi polovili in odpeljali seboj kot sužnje; le kdor jo je pravo¬
časno ubral čez Čaven v gozd, si je rešil vsaj življenje. Potomci
teh begunov so živeli pol divje kot lovci po gozdu. Povrnili so
se v dolino, ko so nastopili mirnejši časi.

Nemške čete so pridrle celo v Rim ter odstavile 1. 476.
zadnjega rimskega cesarja. Vzhodni Goti so kmalu potem osvo¬
jili si Italijo ter zavladali tudi našim krajem. Za časa modrega
njih kralja Teodorika Velikega  je zavladal za nekaj let
mir. Opustošenj kraji so se začeli zopet oživljati in obdelovati.

Čez predelsko cesto so dospeti Langobardi  (Dolgo-
bradci) ter zavladali severni Italiji in našim krajem do Nanosa.*)
Podjarmljeno ljudstvo so Langobardi hudo stiskali. V 6. stoletju
so se naselili v kraje od Donave do Jadranskega morja naši
predniki, Slovenci.  Poprej so bivali na južnem Ruskem.

Slovenci so se naselili v opustošena rimska gradišča ter
začeli obdelovati polje. Živeli so v zadrugah pod svojimi starej-
šinami. Več zadrug skupaj je obsegala županija. Župani so bili
načelniki županij v posvetnem in duhovnem obziru. Bili so mali¬
kovalci. Le ob času sovražnih napadov se je združilo več župa¬
nij ter si volilo vojvodo.

Komaj so si bili nekoliko 'uredili novo domovino, že so
se morali bojevati z divjimi Avari  (Pesoglavci), ki so se bili
naselili po Ogerskem. Leto za letom so prihajali med Slovence
ter jim pobirali teško pridobljenih pridelkov.

Neznosnega avarskega jarma je rešil Slovence kralj Samo
v 7. stoletju ter vladal čez 30 let močno slovensko državo.

Po njegovej smrti je prišel nemški kralj Karol Veliki,
ki si je bil podjarmil Italijo, na prošnjo patrijarha  Pav¬
lina II. nad Slovence, da jih z mečem pridobi za
kristjanstvo in nemško državo.  Leta 789. je kraljev
sin Pipin premagal razkropljene Slovence. Zgubili so s tem
za vedno svojo sam ost a ln ost.  Po nemškem pravu je
postal kralj neomejen gospodar dežele, katero si je podjarmil.
Razdelil jo je po svoji volji in daroval svojim vojakom, cerkvam
in samostanom. Naši predniki so postali iz gospodarjev najem¬
niki.  Nemški grofje so zavladali slovensko zemljo. Slovenski
najemniki so morali robotati in dajati desetino pridelkov graj-

*) Primerjaj pripovedko „Alboin in Gizulf“ v »Četrtem Berilu*.

22

ščakom, a kvartez cerkvam. Tudi nekateri Slovenci so obdržali
svoja zemljišča, ker so se znali prikupiti nemškemu kralju. Poleg
nemških gospodarjev so morali Slovenci sprejeti tudi kristjansko
vero. Ker pa so jo oznanjevali tuji duhovniki, ki niso poznali
jezika slovenskega; branili so se naši predniki nove vere. Vse
drugače je bilo med ogrskimi Slovenci, katerim sta sv. Ciril in
Metod oznanjevala kristusov nauk v domači besedi.

Vipavska dolina je spadala pod Sol kansko okrožno
g r o-f i j o. ■'•Grofje so bili nekaki kraljevi uradniki in sodniki.

4, Oglejski Patrijarhi in Goriški grofje.

Oglejska škofija je bila postala za časa rimskega gospostva
zelo obsežna. Kljubu temu da so bili Huni razdjali Oglej in da
so oni Oglejci, ki so bili zbežali na morje, ustanovili Benetke,
ohranil se je Oglejski patrijarhat, če tudi so bivali patrijarhi ve¬
činoma na Gradežu. Karol Vel. je bil določil mejo patrijarhatu
ob Dravi. Patrijarhu je podelil tudi posvetno oblast nad Furlanijo
in vrhovno oblast nad celo Goriško. Sčasoma so postali povsem
samostojni, kovali so tudi denarje s svojo podobo. Vendar so
bili dolžni pošiljati, oziroma voditi svojo vojsko cesarju na pomoč.

Patrijarhi so pošiljali v vojno kot svoje namestnike Gori¬
ške grofe, kateri so se bili preselili iz Solkana na Grad, katerega
so si sezidali nad Gorico ter se po njej imenovali.

Za časa vednih vojen, 'katere so imeli nemški cesarji, osvo-
jevali so si Goriški grofje vedno več pravic v deželi tako, da
so postali konečno oni prvi gospodarji v deželi ter začeli kovat;
denar s svojo podobo. Kakor so bili poprej Oglejski patrijarhi
mogočni gospodje, taki in še mogočnejši so postali Goriški grofje.

Leta 1231. je potrdil nemški cesar Goriške grofe kot neo¬
mejene, samosvoje vladarje — poknežene grofe.

Kot taki so bili Goriški grofje neomejeni sodniki svojih
podložnikov, pobirali so colnino in mitnino, vpeljevali letne in
tedenske sejme in pobirali od njih dohodke. Svoja posestva so
lahko izročevali drugim plemičem v užitek, povzdigovali so proste
ljudi v viteze, imeli so svojo zastavo (z belo-rudečo barvo) in
grbe. Načelovali so lastnim vojakom. Imeli so tudi pravice: loviti
divjačino, ribariti, gozde sekati, kopati rudo itd.

23

5. sSvetokriški gospodje iz rodu grofov čhurnov (čorre),

Za časa vlade Gglejksih patrijarhov ni bil prišel Sv. Križ
do kake posebne veljave. Šele zadnji goriški grof, Lenard je
ukazal-1, 1482. zidati Svetokriški Tabor  pod nadzorstvom
grofa Antona della Torre,  kateremu je izročil tudi varstvo in
oskrbništvo Tabra.

Da se je sezidal Svetokriški Grad in trdnjava, so bili vzrok
gotovo Turki.  Pod vlado Oglejskih patrijarhov in Goriških
grofov do 15. stoletja je bila Vipavska dolina nekako v središču
njih države, zato ji niso posvečevali posebne pazljivosti. Za časa
zadnjega Goriškega grofa, katerega država je mnogo trpela od
napadov mogočnih Benečanov,  piopadla je bila moč in ve¬
ljava Goriških grofov, kateri so se bili zvezali z Avstrijskimi
nadvojvodami iz rodovine Habsburške,  da so se zamogli
vzdržati.

Poleg mogočnih Benečanov je pretila naši deželi še druga
nevarnost, dd vzhoda krvoločni T urki.  Koncem 15. stoletja so
prišli sedemkrat na Goriško, — gotovo tudi na Vipavsko. Plenili
so, morili,,požigali vse ter odpeljali mnogo ljudi v sužnost Naši
predniki so se branili v tabrih, kakoršen je bil Sv. Križ in oni
na Plaškem hribu.

Da bi se ložeje in izdatneje branili turških napadov, usta¬
novil je zadnji Goriški grof Svetokriški Grad ter obzidal kraj.

Leta 1500. je umrl zadnji Goriški grof Lenard, katerega
naredba je podala Sv. Križu zgodovinsko važnost, brez lastnih
dedičev in njegovo državo je vsled pogodbe podedoval cesar
Maksimiljan  I.

.

6. Pod Avstrijo.

Po smrti zadnjega Goriškega grofa je prevzel začasno vlado
grof Ivan Febo della Torre, da jo izroči novemu gospodarju,
cesarju Maksimiljanu 1. Naši deželani so pozdravili z veseljem
novo vlado, nadejaje se krepkejše obrambe proti Benečanom in
Turkom.

Cesar Maksimiljan je razdelil deželo na več glavarstev.
Sv. Križ je spadal pod Vipavsko glavarstvo,  a cesar je
zastavil Sv. Križ  z vsemi njegovimi dohodki grofu Vitu della

24

Torre (sinu prvega Svetokriškega grofa) dne 3. januarja 1504., a
5. marca 1507. je cesar podelil Sv. Križu celo obmirje,
t. j. tržne pravice.

Leta 1507. sta prepustila Svetokriška gospoda Mihael in
Febo della Torre svoja posestva v Ajdovščini Henriku
Elacherju  ali Edlacherju iz kraške rodovine. Cesar Maksimiljan
je potrdil to prepustitev tar je podelil tudi Ajdovščini obmirje.
Trg pa se je povzdignil z obrtnijo šele od 18. stoletja.

Svetokriška gospoščina je segala od Gojač do Hublja in
od Vipave-reke daleč gori v Trnovski gozd.

Ker so se tudi Benečani lastili pravice do Goriškega in
ker so se bali, da izgube trgovino, katero je cesar vedno bolj
in bolj napeljeval v Trst, nastale so b e n e č a n s k e vojne,
ki so trajale dolgo vrsto let ter mnogo škodovale mirnemu raz¬
voju v deželi naši.

Meseca aprila 1508. je prišla benečanska'sila tudi na Vi¬
pavsko ter si osvojila tudi Sv. Križ,  v katerem so vladali Be¬
nečani do junija 1509. Takrat so pokali prvikrat topovi v naših
krajih, kateri niso bili dovolj utrjeni, da bi se ubranili novemu
orožju. V zidu neke hiše pod župno cerkvijo — na zahodni
strani mesta — se nahaja še zdaj neka krogla iz topa. Utegnila
bi biti od tistega napada, kajti od zahoda so teško kdaj pozneje
s topovi napadali sovražniki našo trdnjavo, ako ne leta 1509.,
ko so Avstrijci zopet vzeli mesto Benečanom. Cesarska vojska
pod vodstvom generala Marka iz Setičine je zapodila Benečane
s Sv. Križa in z Vipavskega sploh. — Benečani so se branili
celo s topovi, a zastonj.

Po odhodu Benečanov prisvajal si je grof Vit Thurn
civilno in kriminalno sodstvo  v Tabru Sv. Križ.
Poprej je to vršil deželni sodnik iz Gorice. Iz tega dejstva bi se
dalo soditi, da so bili ustanoviti Benečani v Sv. Križu nekako
okrožno sodnijo, t. j. da so bili podelili Svetokriški gosposki še
večjo pravico, nego jo je imela poprej za časa vlade Goriških
grofov in v prvih letih Avstrijske vlade.

Da je potrdil cesar Maksimiljan Svetokriški gosposki pri¬
dobljene večje pravice, je skoro gotovo, če tudi ni znano za
kak vir, kateri bi to dokazal.

V tem času je dosegel Sv. Križ blizu vrhunec svoje slave,
kajti rodovina grofov Thurn ali della Torre je morala biti pri
cesarju Maksimiljanu in njegovem nasledniku Ferdinandu v ve-
likej časti. Na zahodu je imela dežela naša mogočnega sovraž-

25

fe

nika Benečana, a na vzhodu je rastla moč divjega Turka. Skrbeti
se je moralo za brainbo na obe strani. To je moralo biti vzrok,
da je povzdignil cesar Ferdinand  I. Sv. Križ celo  v mesto,
dne 19. januvarja 1532 , a prebivalce pa v meščane,  ki so si
volili sami svojega sodnika, in jim je podelil dva velika semnja
na leto*) in tedenske  semnje Poslednji so se poizgubili, ne
obdržujejo se več. Prva dva se zopet obdržujeta vsled pisma
cesarja F e r d i n a n d a L, od 28. decembra 1840. in sicer prvi
pondeljek po sv. Reš Telesu in 14. septembra.

Cesar Ferdinand 1. je potrdil Sv. Križu, 31. marca 1533.,
pravico obmirja, katero mu je bil podelil že cesar Maksimiljan.
Privilegij iz 1. 1532. je potrdil cesar Ferdinand I. „na večne čase"
25. julija 15 3 5. in zadnjič tudi cesar J o ž e f 11. 1. 1781.

Leta 1542. je postavil cesar za deželnega’glavarja
Vitovega sina Franca grofa Thurna iz Sv. Križa  do
1. 1569. Tako je dosegel Svetokriški grof najvišje mesto v de¬
želi. Bil je zelo delaven mož, skrbel je zlasti za deželno varnost
in notranje blagostanje, katero je mnogo trpelo v dolgotrajni
benečanski vojni in turških napadih.

Kot deželni glavar se je preselil v Gorico, a Svetokriško
gospoščino je prodal 1. 1 5 4 7. svojemu sorodniku Ahacu
grofu Thurnu  (iz Pliberške rodovine).

V tem času se jc širila lu trška vera  z Nemškega tudi
po Slovenskem. Primož Trubar,  prvi slovenski pisatelj, jo
je oznanjeval o vseli svetih 1. 1563. tudi v Sv. Križu.  Iz ust¬
nega poročila se ve, da je prijahal v Sv. Križ na oslu ter pridi-
goval na trgu. Kak uspeh je dosegel, ne ve ustno poročilo.

Novi Svetokriški grofje niso obdržali svojega gospostva
dolgo, kajti že Francov sin Jurij  si je zopet pridobil Sv. Križ
1. 1 5 89. Zadnji gospodar je bil Francov drugi sin Henrik
Matija  do leta 1605.

7. Svetokriški gospodje iz rodu grofpv Attemsov.

15. marca 1 6 0 5. je prodal Henrik Matija grof
Thurn Sv. Križ grofu Hermanu  Attemsu, ker se je iz¬
selil na Češko. **)

*) V prilogi sledi besedilo tega privilegija.

**) Seboj je nesel baje tudi listine iz 1. 1482. do 1532, kajti listine ces,
Maksimiljana iz 1. 1507., o tržnih pravicah, ni najti.

26

Cesar je priznal Hermanu grofu Attemsu in nje¬
govi vdovi sodstvo v Sv. Križu in okolici ter je povzdignil grofe
Attemse celo v stan državnih grofov s pridevkom
„von  Hei  1 i g e n k re  uz : ‘ (Svetokriški) 1. 1630.

S tem je dosegel Sv. Križ blizu vrhunec svoje časti in slave.

Novi gospodje so se poprijeli z vso vnemo delovanja za
povzdigo mesta in okolice.

V bojih z Benečani in Turki poškodovano obzidje so po¬
pravili. Glavna vhodna vrata  nosijo letnico 1613. To
dokazuje, da so bila narejena koj v začetku gospostva grofov
Attemsov. V istem času je utegnila biti zgrajena lepa, široka
cesta  od državne ceste na grič v Sv. Križ.

Hermanov starejši sin Friderik  je vpeljal v Sv. Križu
kapucine  1. 1643. ter jim sezidal obširni samostan  z lepo
cerkvijo.  Kapucini so imeli v glavnem dolžnost pridigovati
po Vipavskem in bližnjem Kranjskem do Idrije. Med prvimi re¬
dovniki je bil slovenski pisatelj Ivan Krstnik Sveto¬
kriški,  ki je izdal 5 zvezkov slov. pridig.

Tudi župna cerkev  je bila bržkone takrat predelana,
povečana ter je dobila sedanjo obliko. To nam spričuje letnica
1 66 0. nad glavnim vhodorn v žup. cerkev.

Sedanji, večinoma razrušeni mestni tlak spada gotovo tudi
v dobo, ko so zagospodovali tukaj grofje Attems.

Kdaj je bil napravljen znameniti vodnjak  na zahodni
strani mesta, blizu župne cerkve, ni znano. Umetno delo bi uteg¬
nilo spadati tudi v to dobo, kajti z župne cerkve so bili speljani
umetni vodniki do glavnega vodnjaka. Žal, da so jih domači,
nevešči mojstri ob popravljanju v novejšem času — pokvarili
ter napravili tako tudi vodnjak večinoma nerabljiv.

Na grajskem dvorišču se nahaja velik vodnjak z napisom:

eLeonora ab atteMs siCientI Castro Dat

aqVas

(Eleonora pl. Attems je podala žejnemu gradu vode) — leta 1754.
— Govorica pripoveduje, da ta grofica je v grobnici z novoro¬
jenčkom v naročju.

Prvi Svetokriški grof iz rodu Attemsov, Herman je moral
biti zelo premožen, ker je posodil cesarju 90,000 gld. v vojne
namene, za kar mu je zastavil urbar mesta Gorice. Bil je kranj-

27

ski vicedom, oskrboval pa je tudi pri cesarju Rudolfu II, urad
višjega dvorskega mojstra. Njegovo vdovo, Uršulo  s štirimi
sinovi je povzdignil cesar med državne grofe. Sin Friderik
je bil ces. ključar in oberst; Ivan Jakob  ces. ključar in oberst-
leutnant, Ferdinand  ces. ključar in Maksimiljan Her¬
mann  ključar ces. Ferdinanda III., ki je spremljal njegovo ne¬
vesto iz Španije. Friderik je dobil sodstvo nele v Sv. Križu z
okolico, ampak tudi v župniji Črniče  (1634), služil jev b e n e-
čanski vojski,  njemu so se poklonili Goričani (mesto cesarju).

Anton Franc  si je priženil več posestev na Nemškem
in se je poročil drugič s kneginjo Elisabeto Nasovsko,
rojeno piincezinjo Hessensko. Ignac Marija  je bil predsed¬
nik štajerskih deželnih stanov. Ivan Jakob  in njegov sin
Ivan Viljem  sta bila častna deželna predsednika na Koroškem.

Rodovina drž. grofov Attemsov je bila mnogoštevilna ter
se je razcepila v 18. stoletju v rodovini Svetokriško in Štajersko.
Ferdinand  se je poročil v rodovini Zemljarjev  ter s
tem še bolj povzdignil svojo rodovino.

Ivan  je bil 1. 1754. deželni svetnik v obeh oddelkih, prav¬
nem in političnem ter 1768. tajni svetnik; Žiga  (f 1758) se je
odlikoval kot učenjak, posebno v starožitnostih naše dežele.
Jožef  je umrl kot ljubljanski škof 1.1757, Karl Mihael
(iz štaj. rodovine) je bil prvi goriški knezonadškof (f 1774).

V deželi naši so Attemsi imeli poleg Sv, Križa še sledeča
posestva: Ločnik, Podgoro, Cerovo, Vipolže itd., a sodstvo še
v Bolcu, Dobrdobu; večja posestva v Kormlnu, Koprivi, Romansu,
Grgarju, Prvačini i. dr.*)

O nekaterih grofih v naši deželi nam pripoveduje zgodovina,
da so včasih hudo stiskali svoje podložnike. Nič tacega nam ni
znano o Svetokriških grofih niti iz zgodovine, niti iz ustnega
poročila.

V 17. stoletju so se uprli na Tolminskem; 1. 1713. je bil
tam hud punt, ki se je bil razširil skoro po vsem Goriškem, tudi
po Vipavskem, zlasti v Rihenberku; ničesa pa ne vemo o kakem
puntu tukaj. Med grofi in podložniki je vladalo tedaj sporazum-
ljenje, ker so bili ljudomili.

Za časa cesarja Jožefa  II. je potoval po Vipavski dolini
proti Dunaju papež  Pij  VI,  katerega je počastilo tudi prebi-

*) C. v. Czoernig: Das Land Gorz und Gradišča.

28

valstvo Sv. Križa vsaj na Cesti, ako se ni potrudil v mesto na
bližnjem griču.

Isti cesar pa je odpravil bratovščino*)  v Sv. Križu
ter namenil njeno premoženje tukajšnjim ubogim. Premoženje
je naloženo v obligacijah, v oskrbovanju deželnega zaloga; ob¬
čina dobiva vsako leto 291 37 K obresti od kapitala 7302 46 K.

8, Francoske vojne.

Leta 1797. je vdrla francoska vojska  prvič na Goriško,
ki se je utaborila 21. marca na Lijaku pod generalom Muratom.
Gotovo je, da so že tedaj zavladali Francozje tudi tukaj. Še istega
leta je dobila Avstrija našo deželo nazaj.

Leta 1805. so vdrli Francozje zopet na Goriško, a ne ve se,
ako so prišli tudi na Vipavsko.

Leta 1 809. pa so prišli Francozje v tretjič na Goriško ter
posedli biez odpora tudi Sv. Križ.  Ustno poročilo pripove¬
duje, da je odpotovala grajska družina prej, ko so prišli Francozje.

Takratni grajščak (Jožef) je neki naročil svojemu oskrbniku
(nekemu Italijanu), naj varuje vsaj zakladnico v Gradu. Ko se
je grof povrnil, pa je našel vse drugo v redu, le zakladnico
prazno, katero je neki spraznil oskrbnik in njegovi pajdaši. Od
tod izvira baje dejstvo, da je rodovina začela izgubljati na imo-
vini ter prodajati posestva.

Meščani pa so sprejeli FTancoze v svečanem izprevodu zunaj
mestnega obzidja.

Cerkvene matrike oporekajo ljudskim poročilom vsaj v
toliko, da je leta 1810. že bivala v Gradu zopet rodovina grofov
Attemsov, kajti 6. novembra sta bila krščena dva grajska otroKa,
sin in hči grofa Jožefa Attemsa.

Ako je resnično ustno sporočilo, povrnila se je na svoje
posestvo grajska gospoda koj potem, ko je cesar sklenil s Fran¬
cozi mir ter jim odstopil Ilirijo.

Francozje so se nastanili v Gradu ter imenovali županom
(mer) Žigo pleni. W i c h t e n s t e i n a , lastnika sedanjega vele-
sestva Tom. Mrevljeta. To uain potrjuje tudi to, da pravijo še
sedaj tej hiši pri „Merovih“.

*) Plošča o tej bratovščini je vzidana na steni ob kapeli v župni cerkvi
z letnico 1683.

29

Ilirsko kraljestvo je razdelil Napoleon na provincije, te na
distrikte. Goriški distrikt je obsegal Goriško brez Furlanije in
Brd, ter je bil razdeljen na šest kantonov (okrajev). Vipavo so
pridružili Francozje S v e t o k r i šk e in u kantonu  ter povzdig¬
nili Sv. Križ na tako odlično mesto, na kakršnem ni bil nikdar
poprej in tudi ne bo nikdar več. Za cel okraj je bila francoska
oblastnija v Sv. Križu, kjer je bila tudi okrajna davkarija
in z e m 1 j e k n j i ž u i urad.

Francoska vlada je uvedla plačevanje davkov v denarju, v
frankih (francoskem denarju); od tod je ostalo v ljudski govorici
še do zdaj nazivanje davkov „franki".

Francozje so bili uvedli civilni zakon,  da je poročal
župan (mer) v svoji uradniji.

Kljubu vsem novotarijam in neznosnim davkom, posebno
za vojne namene, so se bili prebivalci precej sprijaznili s Fran¬
cozi, kateri so neki nameravali olepšati mesto ter urediti glavno
ulico v ravni črti od Gradu do župne cerkve.

Ko pa so bili Francozje 1. 1812. na Ruskem tepeni in leta
1813. zopet premagani pri Lipskem, zginili so tudi francoski
uradniki po noči kar na tihoma, meseca oktobra 1813.

9, Zopet pod Avstrijo.

Avstrijska vlada  je ločila zopet Vipavo od Sv. Križa
ter jo priklopila Kranjskemu. Tu je ostala okrajna sodnija
z davkarijo,  kakoršna je bila pred Francozi od 1. 1792, ko so
tako bili prekrstili prejšnjo patrimonijalno uradnijo (sodnijo).

Sv. Križ je zgubil kriminalno sodnijo,  ker je bila v
Gorici deželna kriminalna sodnija.  O poslovanju kri¬
minalne sodnije ni v občini in ne v znanih virih n i k a k i h poročil.
Le ustno poročilo pripoveduje, da je bil na glavnih mestnih
vratih mostovž, na katerem so obsodili (med leti 1780—1790) neko
žensko iz Sela na smrt na vešala radi uboja lastnega moža. Obe¬
sili so jo pod Sv. Križem pri starej poti proti Ajdovščini.

Leta  1842. so združili sv. Križ z Goriškim
okrajem  ter mu zadali smrtni udarec.  Zadnji sodnik in
okr. komisar je bil V i n c e n c L u k m a n. Iz katerega razloga
se je to zgodilo, ni mogoče zvedeti. Sv. Križ je izgubil sodnijo
in davkarijo; z uradniki in njih družinami se je izgubljala tudi
trgovina in obrtnija, več hiš je ostalo praznih.

30

Sv. Križ.

Južna stran (s samostanom).

-31

Da ni bila ukrenila vlada 1. 1842. posebno modro, da je
odpravila okrajno sodnijo v Sv. Križu, spoznala je že 1. 1848.,
ko je ustanovila novo okrajno sodnijo  — a ne v Sv.
Križu, ampak na samej meji v Ajdovščini.  Zakaj je prezrla
Sv. Križ, se tudi ne ve.

V obširnem Gradu je bilo od 1. 1842. večinoma prazno,
kajti v rijem je bivala le še družina grajska z oskrbnikovo.

Z odpravo desetine ostale so prazne tudi grajske kleti pod
Gradom in žitnica v podstrešju.

Z zemljiško odvezo so prišli grajščaki večinoma ob do¬
hodke. Od obširnega Gradu so morali plačevati grajščaki visok
davek, če tudi je bil večinoma prazen. Vse je kazalo, da usoda
je določila, da nekdaj sloveči Grad postane razvalina.

Korake k resničnemu propadu je pospešila 1. 1 864. silna
burja,  ki je poškodovala in deloma odkrila Grad, kateri se
ni več popravil vsled omenjenih razlogov. Nekdaj mogočni
Grad je od tedaj v razvalinah.  Le približno šestino
Gradu je kupil 1. 1885. okrajni šol. zalog ter ga popravil za šolo.

Zadnji grajščak je bil Kristjan  Karl Nikolaj (r. 1810.)
Prodal je vsa svoja obširna tuk. posestva ter se preselil  v
Furlanijo; njegova tuk. lastnina je le še grajska razvalina. T o
je bil drugi smrtni u.darec  Sv.  Križu.

Njegov starejši sin Anton  Avgust (r. 1819 ), c. kr. namest-
ništveni svetnik v pokoju, ki biva v Gorici, je zadnji Svetokriški
grof, ki je bil tukaj rojen in tukaj živel v svoji mladosti, je oče
c. kr. dvornega svetnika, Henrika grofa Attemsa,  vodi¬
telja okrajnega glavarstva v Gorici. Tudi drugi njegovi sinovi
so v c. kr. službi.

Teško so se privajali Svetokrižani grajskim razvalinam, še
težje novim razmeram in zlem njih posledicam.

10, Vojne na Laškem,

Leta 1849. in 1859. je bilo kaj živahno v Sv. Križu, v res¬
nici zopet mestno življenje. Pred vojno, med isto in tudi po
dokončanem boju so korakali naši vojaki ali v Italijo, ali iz Italije.
Na potu so počivali po več dni v Sv. Križu; komaj so jedni
odšli, prišli so drugi. Častniki in tudi večina moštva je prebivala
v Gradu, kateri je bil tedaj zopet oživel. Marsikatero vojaško
krdelo je imelo seboj godbo, ki je igrala na trgu.

32

Leta 1866. je bilo ravno tako živahno življenje, a zadnje
v Sv. Križu. Od tedaj propada dalje in dalje in je le še slaba
senca nekdanjih časov.

11. Ustava.

Leta 1848. in 1849. se je izvršilo osvobojenje kmetov, ki
so postali sami svoji posestniki.

Nove razmere so zahtevale tudi drugih večjih potreb, večjih
stroškov; ker so ostajali dohodki jednaki, v Sv. Križu pa celo
mnogo manjši, ker so nastopile zaporedne slabe letine, je pač
naravno, da je sledilo obubožanje in izseljevanje — posebno
v Trst.

Več najboljših posestev se je razkosalo in več najbo'jših
hiš uničilo.

Novi časi zahtevajo drugačnih pogojev za preživljanje in
sedanjemu rodu ne kaže druzega, nego z vso vnemo loliti se
umnega kmetijstva.

Ustava je uvedla sedanjo samostojnost županij  s stare¬
šinstvom V tuk. županijo so združili tri davčne občine: Sv. Križ,
Dobravlje in Vel. Žablje. Ker leže V. Žablje na levej strani Vipave,
niso spadale poprej pod okraj Sv. Križ, ampak pod Rihenberk.
Rihenberški grajščaki so imeli v Vel. Žabljah svoj Grad. v kate¬
rem je bival njihov oskrbnik. Z ustanovitvijo županij pa so se
združile Vel. Žablje s Sv. Križem, s čemer pa se Velikožabeljci
še danes ne morejo sprijazniti ter moledujejo leto za letom za
samostojno županijo.

Župani  po ustavi so bili:

1. Franc Slejko  v Plačah, 2. Tomaž Mrevlje  v
Sv. Križu, 3. Anton Novak  v Malih Žabljah, 4. Filip
Terpin  v Sv. Križu, 5. Franc Stanič  na Cesti, 6.. Tomaž
Mrevlje  (sini v Sv. Križu, od 1880. do 1902. zopet Fil. Terpin
in zdaj 7. Jožef Vovk  v Dobravljah

Slovensko uradovanje je uvedel 1. 1868. Filip Terpin; po¬
prej se je uradovalo v nemščini. — Občinski tajniki so bili:
Franc Mrevlje, Franc Schon in zdaj Peter Medvešček.

Premoženje  davčne občine Sv. Križ obstoji iz zaklad¬
nega premoženja bivše bratovščine 7302'46 K, 1. obr. 291'37 K,
Parkar-Lokarjeve ustanove 5062 60 K, L obr. 202 K, dveh obligacij
400 K, 1. obr. 16 80 K.

33

>

Poleg tega v posestvu hiš, ki ne donašajo uičesa, ker v
eni je obč. urad, a kaplanija je prazna.

Občinsko zemljišče je bilo razdeljeno leta 1877.

Štantnina semnjev je bila 1. 1832. v najemu za letnih .10 f.
leta 1903. je donesla 82'30 K od kramarije in 79'20 K od živine
(poslednja je zdaj last skupne županije).

Lovnina leta 1859. je znašala 20 30 f, 1863 pa 30 f, zdaj
pa 78 K-

Mesnica je bila 1. 1832 v najemu za 100 f.; zdaj se pobira
doklada.

Vinska mera je bila 1. 1832 v najemu za 40 f. Zdaj se
oddaja na javni dražbi, letni donesek se ravna po vinski letini.

Pred ustavno dobo je imela vsaka občina (sedanja davčna)
svojega župana, ki pa ni bil druzega kot nekak pomočnik graj-
ščinskih uradov; v Sv. Križu je bil po odhodu Francozov Anton
Logar in potem Ivan Schon in grajščinski oskrbnik Filip Persolja
kot župan (Oberrichter). — Svojih uradov niso imeli.

Huda butara za županijo so bolniški troski, katere prov-
zročujejo večinoma bolniki, ki žive v Trstu, kjer jih je bilo mnogo
celo rojenih. Po starej dom o vinske j postavi,  ki je bila
za kmetske občine skrajno škodljiva, ni mogel v Trstu skoro
nikdo dobiti si domovinstva; po novej postavi je sicer ložeje,
a ker dela mestni zastop v Trstu vsakovrstnih zaprek, ne kaže
še posebnih ugodnosti.

-H-HKHHH-f

III.

Posameznosti,

1. Druge znamenite rodbine.

Poleg grajščakov nahajamo v starejših časih več drugih
rodbin, ki so se odlikovale po obširnosti svojih posestev in pra¬
vicah, katere so dobivali od grajščakov v fevd (dar). Med prve
osebnosti so spadali gotovo mestni sodniki,  katere šo si
volili meščani sami. Žal, da nisem mogel poizvedeti nobenih
podrobnostij niti glede oseb, niti glede poslovanja. Občinski
arhiv ne hrani spisov iz starejših časov, ampak utegnejo biti v

34

arhivu grofov Attemsov, ali pa v arhivu c. kr. okr. glavarstva v
Gorici, kamor se je prenesla vsa lastnina prejšnje tukajšnje
sodnije.

Za Gradom najimenitnejša hiša je bila bržkone hiša viteza
Wi c h t e n s te i n a , župana za časa Francozov. V tuk. župn. matr.
se nahajata le dva Wichtensteina in sicer oba, Siegmund in Jožef
kot-umrla med leti 1841. do 1853. (letnici manjkati.) Žiga, zad¬
nji iz te rodbine, je utoni! v Vipavi 81 let star. Ker pomanjkujejo
tuk. matrike iz starejših časov, ni mogoče dognati, kdaj so se
naselili Wichtensteini, niti katera družina je bila njih prednica.

Na vhodnih vratih sedanje Mrevljetove hiše je bil nek
napis, a ker so ga pri popravljanju spravili pod omet, ne morem
druzega iž njega omeniti, nego da je v njem bilo ime Cergol,
ki bi utegnil biti nekdanji prednik te hiše. Ob strankam oltarju
v župni cerkvi je tabla z letnico 1770 o nekih ustanovnih mašah
za to družino.

Tretja znamenita rodbina je bila C o tičeva  (Zottig), katera
je imela svojo hišo na južnej strani ob samostanskem vrtu, a
mnogo posestev po Malih Zabliah in Lokavcu. Posestvo je prišlo
vse v druge roke, a hišo so podrli. Pod hišo so bila južno vzhodna
mestna vrata.

Da je bila družina znamenita, nam pričuje tudi krstna knjiga,
v kateri je Eleonora Zottig imenovana kot krstna kumica dne
25. jan 1819. krščenega Antona Avgusta Attemsa, sinu grofa
Kristjana.

Četrta je bila rodbina vi t e za' Z w e c k e n b u r g, ki je
imela svojo hišo na Cesti pod mestom, sedaj lastnina Jožefa
Črnigoja. Nad glavnim vhodom je napis:

nobIs eDe pro Inter CrosarII ratIssIMI

REGINA SaC - 1878’)

Cvekovšče  imenujejo stari ljudje posestvo te rodbine.

V krstnih knjigah se navaja: 9. okt. 1754. je bil rojen Ivan
Krstnik Anton, sin Antona „von Zvveckenburg"; kuma sta bila
Iv. Kr. in Marija Ana „von  N e m i z h o f f e n Poslednja rodo¬
vina je bila lastnica sedanjega zaselja Nemškarica.  Tam so
imeli svojo kapelico in stolp. Oboje se je podrlo pred 50 leti.

*) Ta napis je moral hiti kje drugod, na cerkvi morda ter se je porabil
kamen za uhodila vrata, a pri tej priliki so se postavili kameni v napačnem redu.

35

S*

21. avg. 1777. je bila krščena Ter. El. Mar. von Zwecken-
burg od Ivana Kr. in Fr. Rom. „von Silbernagl .

O rodbini Zweckenburg se pripoveduje, da je imela veliko
posestev v Lokavcu,  kjer je neki ustanovila duhovnijo,
za katere vzdrževanje je zapustila vrednost v zemljišču.

Rodovina Schon  (Žen?) je slovela radi velikega posestva
tudi v Lokavcu. Hiša stoji na trgu v Sv. Križu.

V poročnih knjigah nahajamo Ivana Schona tudi kot pričo,
ko sta se poročila 11. jan. 1835. Vincenc Lukman,  okr.
sodnik in Jožefa grofica Attems.

Na sedanjem posestvu Peter ga lovšče  je gotovo bivala
rodbina Peter Gallo,  o katerej ni nikakih virov. Teh naslednik
je bil knez Porzia,  velik dobrotnik ubogih. Imel je veliko
konj in goved. Vsako soboto je neki daroval med uboge meso
jednega vola Zlikovci pa so mu onesnažili nek kip ob vhodu
ter provzročili, da je prodal posestvo ter se izselil.

Iz poročne knjige naj navedem še naslednje plemenite rod¬
bine, katere so se nahajale v Sv. Križu, bržkone kakor uradniki:

26. nov. 1787 sla se poročila Jožef vitez Bat tisti  g
(Batistič) in Ana Marija pl. Gor go (?) (morda Borgo?).

20. apr. 1794. Leopold vit. Moli  na  in Eleonora vdova
pl. E d 1 i n g, rojena grofica Attems;

15. jun. 1805. Anton Ju liani, kirurg  in Ivana pl.
W i c h t e 1 i g;

9. sept. 1805. Karl vit. Gariboldi  in Hedviga grofica
Attems ;

11. jan. 1835. Vincenc Lukman,  sodnik m Jožefa grofica
Attems.

V mrtv. knjigah, ki pa segajo le do 1. 1753., se navaja, da
so tu umrli:

30. okt. 1800. Ana pl. Cruxilla;  in petero oseb iz rod.
grofov Attemsov. * **) )

2. Cerkvena zgodovina,* 1 )

Cerkvena občina Sv. Križ  je imela v raznih časih tudi
različen obseg. Do meseca februarja 1785, je bila vi kari  j at,
a obširnejši, nego je bila poznejša župnija.  Prvi župnik je

*) L. Sehiviz v. Schivizhoffen: ,,Adel in deti Matriken..

**) Po spisih v župnijskem aihivu.

36

postal Peter Sever. Obsegala je poleg sedanje davčne občine
Sv. Križ, še sedanje duhovnije Velike Žablje,  ki je postala
samostojna župnija 1.1904., Ustje  na Kranjskem, Lok a ve c
in Otlico  v Trnovskem gozdu in bržkone tudi Ajdovščino.
Davčna občina Dobravlje se je ločila 13. apr. 1857. od župnije
Kamnje ter se priklopila Sv. Križu.

V sedanji župniji so tri cerkve: župna Sv. Križa, samo¬
stanska in podružnica sv. Petra v Dobravljah.

Prvotna cerkev, mesto sedanje župne, je stala na mestu
sedanje, le da je bila mnogo manjša ter bila sezidana v staro¬
davnosti. Gotovo je, da že za časa Rimljanov, t. j. v 4. stoletju
po Kr. je bila sezidana tukaj prva cerkvica. Ob preseljevanju
narodov je bilo vse razdjano in šele, ko so se Slovenci pokristja¬
nili, v 10. stoletju, so sezidali cerkvico tam, kjer stoji sedanja
župna cerkev, katera se je v 17. stoletju zdatno povečala ter
dobila okoli 1. 1660. sedanjo obliko. To nam spričuje letnica
nad glavnim vhodom, a tudi letnica 1663. na stranskem oltarju
pri glavnem vhodu nam to potrjuje. Sedanja cerkev, ki se je
zunaj in znotraj povsem prenovila 1. 1903 4, je lepa in velika
stavba, ima 6 oltarjev, od katerih je glavni znamenito mojstrsko
delo iz mramorja. Tudi sliki na zadnjih stranskih oltarjih sta
umetniško delo, a žal, da mojster ni znan.

Na kropilniku v župni cerkvi je letnica 1613. Kropilnik je
postavljen na sedanje mesto še iz stare cerkve.

Nad kapelo je letnica 1683, a spričuje, da je bila tega leta
popravljena, kajti vse kaže, da je bila do 1. 1660. glavni del
prvotne cerkve.

Znamenita je omara v zakristiji iz leta 1736.

Glavni oltar je lepo mojstrsko delo iz mramorja. Na kipu
sv. Mohorja je letnica 1777.

Podružnica sv. Petra v Dobravljah  je bila sezidana
1641., kar dokazuje ploča v ozadju z napisom pod letnico:

THOREA PAROCVS CAMIGNzE ALIAS GORITLCNSIS,
(Kamigne — Kamnje).

Anton Lukman  — sodnikov sin je bil zapustil 1000 gld.
1861. za popravo oltarja v kapeli in napravo božjega groba;

Marija Wichtenstein  pa 1001 gld. za napravo dveh
sprednjih stranskih oltarjev iz kamena 1 1862.

Pripoveduje se, da na mestu teh dveh oltarjev sta bila

37

poprej dva lesena, jednaka zadnjima; prodala sta se ter se na¬
hajata zdaj baje v Trstu pri sv. Jakopu.

Tlak v župni cerkvi se je napravil 1. 1849 1850. Pod cerk¬

vijo je grobišče, a ni znano, čegavi ostanki počivajo tam.

Zvonovi imajo letnice 1716, 1721 in 1877.

Leta 1753. so se pričele pisati tuk matrike.  Starejše je
baje uničil požar.

1740. se je ustanovila duhovnija Lokavec,  1765. Ustje
in Otlica,  a 1813. Vel.  Ž a b 1 j e.

Starejše družinske knjige  od one iz 1. 1857. ni. Takrat
je štela župnija 324 hiš in sicer Sv. Križ 69, Cesta 56, Plače 57,
Male Žablje 69 in Dobravlje 103.

Župniki in njih pomočniki.

Ker se ne nahajajo v arhivu nikaki viri pred 1. 1753., mo¬
goče je navesti le one duhovnike, ki so službovali tu po tem letu.

1. Peter Sever,  prvi župnik, je bil do leta 1785. vikar-
kurat. Doma je bil iz tuk. župnije, baje iz Malih Žabelj. Umrl
je tu 1. 1811.

2. Jožef Sever  je postal župnik 1. 1812, poprej je bil
duhovni pomočnik in upravitelj. Umrl je tu 1. 1814.

3. Jožef Slejko,  domačin iz Plač, je bil župnik od
1814 do 1857 Duh. pomočniki so bili: Anton Švagelj 1816, Ivan
Spreles, Jožef Volčič, Miha Cencič in Matija Leskovec kot žup.
upravitelj.

4. Lovro Sušnik,  Gorenjec, je župnikova! od 1857. do
smrti 1868 Kaplan Fr. Šušek in upravitelj Avguštin Čuk.

5. Jakob Logar,  domačin iz Sv. Križa, je bil župnik
tu od 1868 do smrti 1892. Kaplani: Simon Gabršček (pozneje
v Ajdovščini in Št, Andrežu), Alojz Carli (1871 — 1873, potem
župnik pri sv. Luciji), Hilarij Zorn (1873 — 1874, dr. sv. pisma
in c. k prof. verstva na realki v Gorici), Karol Čigon (1875—
1877), Alfonz Poljšak (do 1881, zdaj vikar v Štomažu), Alojz
Pipan, Andrej Mesar (1882 — 1889, sedaj vikar v Lokavcu) in
Jožef Strancar (do 1892, sedaj kurat v Štanjelu).

6. Ivan Kodre  iz Št. Vida od 1892. dalje.

38

Plača župnikova.

Ustanovnega pisma ni, zatorej ni mogoče natančno vedeti,
kako so plačevali niti vikarja, niti potem župnika. Neka listina
iz 1. 1786., katero je izdalo c. kr. knjigovodstvo v Trstu na podlagi
fasij, navaja sledeče župnikove dohodke:

*)  Čeber =  56 bokalov po 4 f„ mernik pšeni.re po 140 f., mernik rži po
110 f., mernik ječmena po 30 kr.

**) Že nad 30 let.

39

Fasija žup. Lovi 1 . Sušnika 1. 1860.

ali 1001-85 f. avstr, veljave.

Cene so se računale po letu 1825 in sicer: čeber vina 4 f.
2 2 /s kr., kvinč 4 f. 20 kr., mernik pšenice 2 f. 97 3  kr., rži 1 f. 7 kr.,
ovsa 1 f. 4 2 / 3  kr.

40

3. Kapucinski samostan.

Ustanovil ga je bil Friderik grof Attems 1. 1643. z name¬
nom, da bodo očetje pridigovali ne le po Vipavskem, ampak
daleč po Notranjskem, celo v Idriji. Poleg obširnega poslopja,
v katerem je ustanovljenih prostorov za 17 redovnikov, se nahaja
lepa cerkev in obširen in lep vrt s krasnim razgledom na južno
stran. —

Samostan nima poleg poslopja in vrta nikakega premoženja.
Preživljajo se redovniki poleg vedno pičlejših milodarov z do¬
hodki iz verskega zaloga po okoli 1 K za vsacega na dan. Sicer
pa hodijo ob nedeljah opravljat službo božjo v vse bližnje kraje,
kjer je prazno katero mesto duhovnika n. pr. stalno mesto ka-
pelana v Sv. Križu in Šmarjah.

V letih 1830—1840. je bil samostan skoraj prazen, kajti
redovnikov je bilo veliko pomanjkanje v celi provinciji. Name¬
ravalo se je opustiti več samostanov, med njimi tudi tukajšnjega.

Poslopje in cerkev je bilo v tem času zanemarjeno tako,
da se je bližalo propadu,

Gvardijan Konstantin Škodnik  (rojen v Bodrežu pri Ka¬
nalu) se je otil poprave cerkve in deloma tudi samostana. Njega
so posnemali Friderik Inglič,  Alfonz Vakšelj  in Karol
Kemperle,  ki so večinoma z milodari dobrotnikov izvršili vse
potrebne poprave tako, da je zdaj cerkev in samostan v prav
dobrem stanju.

V cerkvi je velika podoba na platnu, po govorici iz 17. sto¬
letja. V samostanu je več starih podob na platnu, katere je neki
risala in samostanu darovala neka grofica Attems. Pod samo¬
stansko cerkvijo je grobišče,  v katerem počivajo prvi tuk.
grajščaki Attemsi.* **) )

4, Pisatelj Ivan Krstnik 5vetokriški.

Najimenitnejši pater je bil brez dvojbe Ivan Krstnik
Svetokriški,  slovenski pisatelj Simon Rutar meni, daje  bil
iz plemenite rodovineLionelli iz Črnič. Profesor dr. Karol Glaser* 11 )
piše o njem, da je bil porojen bržkone v Črničah iz rodovine
Reonejli. Po dovršenih modroslovskih in bogoslovskih naukih

*) Po sporočilu samostanskega piedstojuika.

**) Zgodovina slov. slovstva 1.

41

je vstopil v kapucinski red in bil izbran za slovenskega propo-
vednika; sedež je imel v Sv. Križu, zato se je podpisoval I. Kr.
a Santa Croce. (Cruce je pisal sam).

Po nekem zaznamku redovnikov, nahajajočem se v tuk.
samostanu, bi temu ne bilo tako. Rodbinsko ime se ne nahaja
v zaznamku, pač pa, da si je vsak redovnik poleg redovniškega
imena pristavljal kraj rojstva  svojega, a ne bivališča kot re¬
dovnik, ki nima stalnega bivališča. Po tem takem hi bil naš pi¬
satelj rojen v Sv. Križu,  a ne v Črničah. Ker manjkajo
krstne knjige, ni mogoče tega dokazali. Umrl je v Gorici 17. okt.
1714 v 50. letu; rojen je bil torej 1. 1664.

O njem piše dr. K. Glaser: „Propovednik na dobrem glasu
bil je vabljen v razne kraje; z veseljem se je spominjal na
žlahtno mesto Ljubljano, kjer je živel tri leta ter plemenitašem
slovenski  govoril o raznovrstnih predmetih bogoslovne stroke.

Pozneje je bil gvardijan samostanu krškemu in je gorko
želel v širšem pomenu koristiti svoji domovini;  radi tega je
pristopil „Akademiji operosorum in dobil ime „Promptus“. Ko
so mu že pešale moči, preselil se je v Gorico.

Mnogi prijatelji so ga nagovarjali, naj izda svoje govore;
tej želji je ustregel ter izdal svoje govore v 5 delih.

1. in 2. del je izšel 1691. v Benetkah; 3, 4. in 5. pa 1. 1696,
1700 in 1707. v Ljubljani pri Iv. Jur. Mayr-ju.

Zasluge Ivana Krstnika Svetokriškega se v‘e premalo cene
Priznati se mora, da mu jezik ni dovolj gladek, da pa vsebina
njegovih govorov kaže za one čase temeljito izobraže¬
nega moža.  Takih cerkvenih govornikov, kakor Trubar, Hren
in Ivan Kr. S vet ok riški,  Slovenci v starih časih gotovo
niso mnogo imeli; njegovi govori se odlikujejo po izvirnosti
in lepo urejenih mislih ih so važni v zgodovinskem in kulturnem
obziru. Delovali so nanj slavni cerkveni govorniki italijanski".

Temu pristavljam le to, da je bil naš pisatelj najznameni¬
tejši naš občan ter da bi zaslužil, da bi se mu postavil mal
spomenik, ali vsaj vzidala spominska plošča v Sv. Križu.

5 , Sola.

S. Rutar  piše, da škof Walland je skrbel tudi za ljudski
poduk in ustanovil mnogo šol po deželi. Začetkom devetnajstega
stoletja bilo je na Goriškem samo 4 do 5 šol, četrt stoletja poz¬
neje pa že štirikrat toliko. Leta  1 8 2 5. nahajale so se ljud-

42

ske šole  v Gorici, Gradišču, Korminu, Romansu, Ajelu, Ogleju,
Gradu, Tržiču, Rihenberku, Sv. Križu,  Črnicah, Kanalu, Ro¬
činju, Tolminu, Cerknem, Kobaridu, Bolcu.

Po šolski kroniki,  katero je osnoval še le nadučitelj
Jernej Rajer 1. 1880. (umrl v Opatjemselu 1904.) pa je bila tuk.
šola ustanovljena štiri leta kasneje, kajti tu stoji:

„Prvi kamen, kot temelj sedanji šoli postavljen je bil že
leta 1829., ko je pričel učili začasni posvetni učitelj Dugar  in
sicer do leta 1834. Odsihdob učil je začasni podučitelj Franc
Mrevlje,  rojen v Sv. Križu 1812 1. Razumi se samo ob sebi,
da je bil napredek tedanje šole le majhen, kajti vsak začetek je
težaven; tembolj pa je moral napredek te šole trpeti, ker je bil
tedanji župnik Jožef Slejko velik neprijatelj, ali prav za prav
sovražnik šole,  ko se je čestokrat javno pa srdito izrazil :
„Pikon, pikon otrokom, in ne šole!'

Do leta 1857. so hodili v šolo le otroci bolj premožnih hiš,
od katerih je dobival učitelj po 30 krajcarjev do 1 goldinarja
kot plačo. V šolo je hodilo le malo otrok in učitelj je imel le
pičlo nedoločeno plačo

Ta, recimo, prva doba je nehala s smrtjo šoli sovražnega
župnika Slejkota; nova, boljša doba pa je pričela z nastopom
novega župnika L o v r o t a Sušnika,  moža po volji božji, ve¬
likega prijatelja šolstva  in splošnega napredka. Šola
se je uredila i:i učitelj je dobival 300 gld. letne plače od občine.
Občina je kupila za 315 gld. sedanjo obč. hišo — staro šolo
—- imenovano 1. 1858. ter jo preuredila za šolo. Potrošila je v
ta namen precejšnjo svoto. Šola je dobila svoj stalni dom, po^
prej ga ni imela, kajti prekladali so jo iz hiše v hišo, a nikjer
ni bilo primernega prostora.

Deželni šolski nadzornik Pavišič  je obiskal šolo ter bil
z uspehi zadovoljen.

V tuk. šolo so hodili otroci nele iz davčne občine Sv. Križa
in Dobravelj, ampak tudi iz Vel. Žabelj ter celo iz Lokavca
vsaj nekateri, ker je bila šola na dobrem glasu in pod skrbnim
nadzorstvom Filipa Terpina, vsled dekreta c. kr. okr. sodnije v
Ajdovščini, 18. marca 1862.

Z novo državno šolsko postavo, z dne 14. maja 1869., na¬
stopila je tudi nova doba za tuk. šolo. Župnik Lovro Sušnik je umrl
1868, in njegov naslednik je bil Jakob Logar. Šola je dobila obširno
zemljišče za šolski  vrt  za 300 gld.; približno 1200Q sežnjev.

43

Leta 1872. se je razširila šola v dvorazrednico.  Ker
luk. učitelj Franc Mrevlje rii imel izpita učiteljske sposobnosti,
je bil F r a n c Š v a r a imenovan nadučiteljem  z letno
plačo 400 gld. in prostim stanovanjem ali 120 gld. stanarine.
Predsednik krajnega šol. sveta je bil Anton Berbuč. Šolo je nad¬
zoroval prvi c. kr. okr šol. nadzornik Budal.

Otroci so začeli hoditi v šolo pridneje, kajti hodilo jih je 220.

Leta 1873. je bilo za šolo godnih otrok 355. in je prvič
nadzoroval tuk. šolo c. kr. okr. šol. nadzornik Franc Vodo¬
pivec.  L. 1874. je bil izvoljen predsednikom kraj. š. sveta žup-
nip Jak. Logar. L. 1875. je nadzoroval šolo c. kr. deželni š. nad¬
zornik Anton  v. K1  o d i č.

L. 1877. je dobil naduč. službo Matija Lovrenčič.  Uve¬
de! se je v šolo pouk žen. ročnih  del  ter se poveril Tere¬
ziji Vodopivec  iz Kamenj. V Vel. Žabljah se je ustanovila
samostojna enorazreduica.

L. 1880. je postal Jernej Rajar  tuk. nadučitelj. Všolanih
je bilo 247 otrok. Po spremenjeni dež. šol. postavi je dobival
nadučitelj 70 gld. manj plače, kakor njegovi predniki, kajti opra¬
vilna doklada se je znižala od 100 na 50 gld. in stanarina od
120 na 100 gld. Tako so se zboljševale plače ljudskim učiteljem
na Goriškem! Franc Mrevlje je dobil 300 gld. pokojnine in Anton
Urbančič je dobil podučiteljsko službo s 300 gld. plače in 80 gld.
za stanovanje.

Županstvo je plačalo 10 gld. za učne priprave ubožnim
otrokom. Ustanovila se je šolska knjižnica,  za katero so
darovali različne knjige šoli prijazni Občinarji.

L. 1881. je praznovala tudi šola z veselico poroko pok. ce¬
sarjeviča Rudolfa s princ. Štefanijo. Dne 3. avgusta je nadzoroval
šolo drugič c. kr. dež. šol. nadzornik Všolanih je bilo 260
otrok. Novi podučitelj je postal Edmund Čibej.

Županstvo je zopet podarilo 12 gld. Krajni šolski svet in
županstvo je bilo naprosilo 1. 1882, da bi se razšila tuk. dvo-
razrednica v štirirazrednico, a c. kr. okr. šol. svet ni uslišal prošnje.
Dne 24. junija 1882, je umrl bivši tuk. učitelj Franc Mrevlje, ki
je poučeval tu v rojstnem kraju celih 46 let.

Predsednikom kraj. š. sveta je bil izvoljen Filip Terpin.
Podučiteljsko službo je dobil Alojzij Lužnik.

L. 1883. je bilo mnogo otrok bolnih na osepnicah. Všolanih
je bilo 290 otrok. Nadučiteljem je bil imenovan Ivan Zorn,

44

a podučiteljem Karol Mlekuž, mesto njega je 1. 1884. bila ime¬
novana kot podučiteljica Ana Mlekuž.

Do tega leta se je končalo vsako š. leto z javnim izpitom,
kateri so prva leta precej zanimali Občinarje; radi prepičlega
zanimanja so se opustili.

Šolsko leto 1885-6 je pričelo v novem šolskem po¬
slopju,  katero se je izročilo svojemu namenu s primerno slo¬
vesnostjo. C. kr. okr. šol. svet je kupil del Gradu ter iz njega
preuredil prostore za tri razrede in za stanovanje nadučiteljevo.
Zgradba je stala pri 8000 gld. ter odgovarja povsem svojemu
namenu. V šolo je hodilo 314 otrok.

Mesto učiteljice je bil imenovan Kristjan Kogoj, a ročna
dela je poučevala uč. Marija Perc iz Skrilj.

Leta 1887. se je razširila šola v trorazrednico,  a brez
tretje učiteljske moči. Kol učiteljica je nastopila Jožefa Jug.

1888. je bil izvoljen predsednikom kr. š. n. Filip Terpin.

Dne 20. junija je bila tu krajna (oddelek okrajne) učiteljska
konferenca.

S 1. septembrom je pričelo šolsko leto kot trorazrednica
z novima močema Jožefom Šušmeljem in Julijo Jurman. Pouk
je ostal poludneven.

14. oktobra se je obhajalo slovesno 401etno vladanje Nj.
Vel, cesarja Franca Jožefa I.

Kot učiteljica je nastopila službo Karola Kocijančič, a leta
1889. Marija Cej.

Januarja in februarja 1890. je ovirala pouk influenca (hripa).
Mesto učitelja je bila imenovana Oiilija Jug. 6. avgusta je obiskal
občino in šolo c. kr. namestnik vitez J. Rinaldini.

1891. je nastopila Pavla Kumar mesto Otilije Jug. Predsed¬
nikom kr. š. sv. je bil izvoljen Jožef Vovk.  1892. je umrl
župnik Jak. Logar. Mesto M. Cej je nastopila službo Justina
Vuga, a župnik je postal Ivan Kodre,  kateri je bil izvoljen
1. 1894. predsednikom kraj. š. sveta.

bi L septembrom 1894. se je pričelo šol. leto z novim nad¬
učiteljem Petro  m M e d v e š č e k o m ter Frančiškom Šinigo¬
jem zač. učiteljem mesto Justine Vuga.

Županstvo je zopet izplačalo 6 gld. za učila. Mesto odsto-
pivšega predsednika je bil izvoljen Štefan Batič.  V šolo je
hodilo 309 otrok.

Mesto Pavle Kumar je ostalo prazno skoro celo š. leto

45

1895-6; da ni trpel šol. pouk, suplirali so voditelj in učitelj, a
žen. ročna dela sta učile Alojzija Poberaj in Marija Medvešček.

Dne 18. junija je bila tu krajna učit konferenca z učenci
nada j. tečaja. Julija je davica in Škrlatica razsajala med otroci.
V šolo je hodilo 345 otrok. V šol. vrtu se je nasadilo ameriške
divje trte.

S pričetkom š. leta 1896 7 je nastopila tretje učiteljsko
mesto Ana Klavčič. V šolo je hodilo 346 otrok,

1897 8 je nastopila službo Ida Kavčič, a naslednje leto
Kat. Cej. 2. decembra se je slov. obhajala 501etnica cesarjeva.
Poleg izredno hude zime je tudi bolezen, osepnice, nadlegovala
šol. otroke, a temu se je pridružila še bolehnost učiteljstva. Za
učila ubožnim otrokom je dovolilo starešinstvo letnih 50 K. —
Dne 4. julija je prvič nadzoroval luk. šolo novoimenovani c. kr.
okr. š. nadzornik Frančišek Finšger.  V šolo je hodilo 357
otrok. —

4. oktobra 1900. seje slovesno obhajala 701etnica cesarjeva,
a 29. septembra 400ietnica združenja Goriškega z Avstrijo. 25.
decembra je umrla Kat. Cej, a mesto nje je nastopila Otilija
Likar. V šolo ie hodilo 341 otrok. Predsednikom kr. š. sveta je
bil izvoljen Anton Stopar  v Dobravljah. Kot učiteljica je na¬
stopila Franja Čopič.

7. maja 1902 je obiskal šolo Henrik grof Attems,
c. kr. okr. glavar. V šolo je hodilo 350 otrok. 1. septembra se
je otvorila v Dobravljah nova šola,  na kateri je bil ime¬
novan učiteljem Frančišek  M r m o 1 j a. Radi tega je ostalo
v tuk. šoli le 235 otrok, da je mogoč vsaj v višjih skupinah
celodnevni pouk.

Pouk v veronauku so opravljali do 1. 1892. tuk, kaplani, a
od tedaj pa tuk. župnik, kateremu pomagajo tudi očetje kapucini.

Ljudstvo je sploh šoli in učiteljstvu prijazno, hoja v šolo
z malimi izjemami dovolj redna, otroci nadarjeni in vsled tega
napredek lep.

6. Pošta, železnica in telegraf.

Do leta 1842, dokler so bili okrajni uradi v Sv. Križu,
nosil je poštni sel pošto  iz Gorice po dvakrat na teden. Po
preselitvi uradov je nehala tudi poštna zveza, oziroma se je
pošta preselila v Ajdovščino. Novi poštni urad Sv. Križ-Cesta
je začel poslovali 1. 1892. Odkar se je uvedla na dan dvakratna

46

vožnja pošle od Gorice na Postojno in odkar se je namestil
selski pismonoša, ki raznaša poštne pošiljatve vsak dan po celi
obširni občini, odstranilo se je poprejšnje pomanjkanje poštne
zveze. —

S pričetkom 20. stoletja (1902.) pa smo dobili tudi Vipavci
toli zaželjeno železnico,  za katero je doprinesla županija Sv.
Križ 6000 K za ustanovno glavnico, ki doslej ne doprinaša ni
kakih obresti. Na železniški postaji Sv. Križ-Cesta je tudi tele¬
grafski urad,  ki sprejema tudi privatne telegrame; tako se
je odstranil tudi ta nedostatek.

7. Zdravniki.

Med koristnimi ustanovami, katere je nekdaj imel Sv. Križ,
ne smemo pozabiti one, ki je skrbela za zdravstvo  ljudstva.
Mesto sedanjih zdravnikov so opravljali posel zdravljenja rano¬
celniki,  katerim so pravili padarji. Zadnji padar je bil v Sv.
Križu Jožef  J n 1 i a n i,  ki je umrl za kolero leta 1855. Imel
je tukaj tudi posestvo.

Za kolero  1. 1855. je pomrlo mnogo ljudi in sicer v Sv.
Križu 11, v Plačah 27, v Malih Žabljah 33, v Vel. Žabljah 90,
mnogo na Cesti in po vsej okolici.

Po smrti Julianovi se ni nastanil tu več zdravnik, ampak
v Ajdovščini, kjer dobivamo tudi zdaj najbližnjo zdraviliško pomoč.

8. Deželna straža.

Svetokriška gospoščina je imela tudi dobro urejeno de¬
želno stražo.  Leta 1780. je štela 165 mož. Razdeljena je bila
na štiri čete in opravljala parado pri procesiji sv. rešnjega Telesa.
Tako piše S. Rutar") o našej straži.

Sv. Križ je bil že v srednjem veku utrjen t. j. Tabor. Ali
je imel svojo stražo, ni znano. Ko pa ga je bil 1. 1482 izročil
zadnji Goriški grof Lenard grofu Thuruu, sezidal je sedanji tidni
Grad ter pričel mesto obzidavali, ali pa le popravljati prejšnje
obzidje. Ako niso imeli Goriški grofi že poprej tukaj svoje de¬
želne straže, gotovo si jo je ustanovil prvi tukajšnji grof, ker
je prelila deželi dvojna nevarnost in sicer od tjenečanov in
Turkov. Posebno poslednji so grozili leto za letom z napadi,
katere je imela odbijati tudi tukajšnja deželna straža.

*) Slov. zemlja.

47

Kako je vršila straža svojo nalogo, ne pove nam nikak vir.

Ko je prišla dežela pod Avstrijo, obdržala je tuk. gospo¬
ščina med drugimi pravicami tudi pravico imeti svojo stražo.
Ko so bile nastale rednejše razmere in mirnejši časi, zgubila je
tudi straža svojo prvotno važnost ter se je vzdrževala le bolj
za parado in zabavo o cerkvenih slovesnostih. Število straže se
je krčilo tako, da je nastopala konečno le še po jedna četa.
Kako je bila prvotno uniformirana, ne vemo; le toliko je gotovo,
da je imela bele hlače in črno bluzo. Imela pa je svoje strelišče
na obč. zemljišču, katero se je razdelilo. Nastopala pa je še v
prvi polovici rninolega stoletja nele v Sv. Križu, ampak po vseh
duhovnijah takratnega okraja, ki je segal od Gojač do Ajdov¬
ščine in od reke Vipave daleč v Trnovski gozd. Imela je svoje
orožje in ima še staro svojo zastavo,  belo-rudečo, z grbom
grofov Attemsov.

Da se ohrani staro ustanovo v spomin nekdanjih časov,
dovolilo je Njegovo Veličanstvo presv. cesar Franc Jožef I., z
najvišjim odlokom 2. novembra 1903., da se sme meščanska
straža reorganizirati  v zmislu drž. postave, z dtie 6.
junija 1886 (drž. zak. št. 90) in ministerskega razpisa, z dne 20.
decembra 1889 (drž. zak. št. 193). Dovolila se je posebna uni¬
forma, oro jc iz vojne zaloge ter nova zastava — povsem jed-
riaka stari, ki ni več za rabo. Zdaj sestoji straža iz jedne čete
60 mož s 5 častniki; zamore pa se pomnožiti do 300 mož, ki
bi tvoril bataljon Pristopiti pa zamore vsak črnovojnik in neak¬
tivni reservnik stalne vojske in deželne brambe, sposoben za
orožje, bivajoč v Sv. Križu in njega okolici. V slučaju sklica
črne vojske bi opravljala straža poseben posel, katerega ji od¬
loči najvišji poveljnik avstrijske armade.

9. Vodovod.

Kakor riba potrebuje tudi Sv. Križ zdrave pitne vode za
ljudi in živino.

V boljših časih so se vršila pogajanja za napravo vodovoda,
po katerem bi se napeljala voda od izvirka Studenca pod Sv,
Križem v Dobravljah. Žal, da se načrt ni izvršil, ampak se razbil
že ob pogajanju. Velika misel je bila našla malih mož. Ustna
poročila govore, da bi se bilo dalo pred pol stoletjem izvršiti
podjetje z ne prevelikimi žrtvami.

Veleposestnik Tomaž Mrevlje je našel med spisi svojega

48

pokojnega očeta, takratnega župana, listino, katero je bil spisal
Jož. A. Nussbaum v Fužinah nad Ajdovščino iz 1. 1861. z na¬
slovom »Vodovod za Sv. Križ"  (v nemščini). Iz nje naj
navedem vsaj glavne točke: Voda bi se napeljala po železnih
ceveh iz izvirka od Mrevljetovega mlina, kateri bi gonil vodo v
Sv. Križ in sicer 200 veder na dan. Izvršil bi bil delo omenjeni
veščak Nussbaum za 2231 f. av. vel., a občina bi mu morala dati
še potrebnih robot za izkopavanje vodovoda in vožnjo potreb¬
nega materijala. Glavnica bi se plačevala povzetniku v 10 letih
po 300 f. in vzdrževanje vodovoda bi stalo letnih 100 f. Pogodba
določuje, da bi se plačevalo vsako četrtletje 100 f. in sicer:

3 družine po 8 f. = 24 f.

3 „ „ 4 „ = 12 „

9 „ „ 2 „ = 18 ..

42 „ „ 1 „ = 42

8 „ .. '/2,; = 4 „

Ubožnejše družine bi bile proste. Kdor bi hotel speljati si
vodo še v hišo, moral bi sam nositi aotične stroške.

Starešinstvo pa ni potrdilo pogodbe med županom in po¬
nudnikom in ..vodovod" je zaspal.

Pomanjkanje zdrave pitne vode je utegnilo biti krivo, da
so se premestili uradi iz Sv. Križa; to je tudi krivo, da se ni upo¬
rabil Grad, to veliko in krasno poslopje, za kaj koristnega. Pri¬
poveduje se, da je ogledoval že marsikdo znamenito poslopje
z namenom, da bi se uporabilo n. pr. za vojašnico, kaznilnico,
hiralnico ali bolnišnico i. dr. Pomanjkanje vode je bilo vedno
na poti. Ekselenca flcm. baron Beck, načelnik avstr, generalnega
štaba, je izrazil ob priliki, da je škoda, da nima Sv. Križ zdrave
pitne vode, ker bi utegnil imeti potem zopet boljšo prihodnost.
On je sprožil misel za napravo vodovoda.

Leta 1900. v spomin 701etnice cesarjeve in 4 00-
letnice združenja z Avstrijo  se je ustanovilo društvo
„V od o vod",  katero bi s pomočjo državne in deželne podpore
ter doneskov društvenikov napeljalo vodo od izvirka Vrnivca pri
Štomažih. Vsled starešinstvenega sklepa je dalo županstvo na¬
praviti načrte in troškovnik ter predložilo državni in deželni
upravi prošnjo za primerno podporo. Zadeva je zdaj v rokah
c. kr. vlade in deželnega odbora in od teh dveh faktorjev je
odvisno, ali in kdaj se oživotvori vodovod, po katerem hrepeni
tuk. prebivalstvo.

49

10. Listine.*)

1 .

Mi Ferdinand, po milosti božji rimski kralj itd. itd. po¬
trjujemo za se in svoje potomce, da nas je naprosil naš ljubi in
zvesti Vid Thurn, naš svetnik in naših ljubih otrok dvorni moj¬
ster, da bi povzdignili v mesto (in prebivalce v meščane z let¬
nimi in tedenskimi semnji) Sv. Križ**) na Goriškem, katerega je
bil podaril njemu in njegovim naslednikom tudi pokojni naš
prednik cesar Maksimiljan  za zasluge naši hiši;

spoznali smo, da imenovani naš svetnik Vid Thurn in nje¬
govi predniki so nam pridno in zvesto služili in da bodo nam
in našim potomcem še prav in dobro delali tudi v prihodnje;

povzdignili smo iz posebne milosti kot deželni knez in
nadvojvoda Avstrijski imenovani Sv. Križ v mesto, a prebivalce,
ki stanujejo v njem, ali bodo v njem stanovali v prihodnje, v
meščane;

dovoljujemo njim in njih potomcem državljanske in me¬
ščanske pravice in tudi dva letna semnja — enega v nedeljo
po sv. Reš. Telesu in druzega na dan povišanja sv. Križa, 14.
dne septembra — poleg tega še tedenski semenj ob nedeljah;

naznanjamo s tem pismom/da prej imenovani Sv. Križ se
imenuje in piše v prihodnje mesto in njegovi prebivalci meščani
in da oni in njih potomci smejo kot meščani obrtovati in obdr-
žavati omenjena letna in tedenske semnje; poleg tega imajo ne¬
moteno pravico, čast in prednost v kupovanju in prodajanju
kakor druga mesta na Kranjskem in Goriškem, ki so dobila jed-
nake pravice od nas ali naših prednikov.

Imenovanim meščanom ne sme nikdo nalagati robote kakor
njih dedič in gospod grof Thurn in njegovi dediči, katerim so
bili doslej pokorni, vendar brez škode naše in naše hiše kot
nadvojvode in grofe Goriškega in drugih mest in trgov, ki leže
v obsežju ene milje.

Napovedujemo vsem našim knezom, prelatom, grofom, vi¬
tezom itd. in vsem podložnikom naše svete države in hočemo,
da uživa mesto Sv. Križ in njega prebivalci in oni, ki bi obiskali
omenjene semnje, naše milostno povišanje nemoteno in da za¬
dene vsakega naša nemilost in kazen, k temu bi moral plačati

■*) Prosto poslovenjene po nemških izvirnikih. Iz občinskega arhiva.

**) Flegken ali Taber Creutz.

50

grofom Thurnom še dvajset lolov zlata, kdor bi prostovoljno
temu nasprotoval.

To menimo resno.

Vzpričo tega je zapečateno pismo z našim kraljevskim
pečatom.

Izdano v našem mestu Insbruck devetnajstega dne meseca
januarja po Kr. našega ljubega gospoda rojstva tisoč petsto dva
in tridesetega.

Ferdinand m. p.

Leuz m. p.

W. Adler m. p.

2 .

Avgustu Antonu grofu Attemsu Svetokriškemu povrnila se
je prošnja za potrjenje mestnih pravic s poročilom, da ker se
ni bil povzdignil Sv. Križ v mesto le začasno, ampak za
vedno,  ne potrebuje nobene nove potrditve.

Za cesarja Jožefa II.

Na Dunaju,  30. oktobra 1781.

Franc Jož.  vit. O r t o w i t z.

3- *)

Mi Ferdinand Prvi,  po milosti božji cesar avstrijski
itd. itd. spoznamo javno s tem pismom in naznanjamo, da nas je
naprosila občina Sv. Križ  na Primorskem, da bi jej dovolili
dva letna semnja.  Ker smo vedno pripravljeni pospeševati
dobro svojih zvestih podložnikov, smo uslišali najponižnejšo
prošnjo občine Sv. Križa po zaslišanju oblastnij, da sme obdr-
žavati dva letna semnja in sicer prvega prvi pondeljek po sv.
R. Telesu in druzega dne 14. septembra — vendar brez škode
drugih pravic in s pogojem, da ako bi bil na omenjenih dnevih
zapovedan praznik, se ima obdržati semenj drugi delavnik. Občina
Sv. Križ sme obdržavati omenjena letna semnja v vseh časih
brez kacega zadržka po običajih. Zapovedujemo vsem našim
oblastnijam in podložnikom, posebno pa primorski guberniji, da

*) lz tega pisma se razvidi, da je bilo zgubilo, oziroma zanemarilo mesto
Sv. Križ svoje stare pravice do letnih dveh velikih semnjev in da je opustilo
misel na tedenske semnje. Vedni nemiri in prekucije v začetku devetnajstega
stoletja, francoske vojske in njih zli nasledki so uničili vse prejšnje življenske
običaje in pravice.

51

ima varovati in podpirati občino Sv. Križ v tem privilegiju v
izogib naše teške kazni in nemilosti. To menimo resno. Vzpričo
tega je zapečateno pismo z našim ces, kralj, in nadvojvodskim
velikim pečatom, izdano v našem ces. glavnem in stolnem mestu
Dunaju, dne osem in dvajsetega meseca decembra, po Kr. rojstvu
en tisoč osemsto štiridesetega leta.

Ferdinand 1. r.

52

O BJ E G.

UVOD.

I. Zemljepisni del.

1. Mesto Sv. Križ. 4

2. Okolica. 6

3. Razgled. 6

4. Prirodoznanski opis. 9

5. Politični opis in prebivalstvo.13

6. Gmotni napredek.14

7. Duševna izobrazba.16

8. Starine.18

II. Zgodovinski del.

1. Najstarejša doba.18

2. Rimljanska doba.18

3. Preseljevanje narodov.21

4. Oglejski patrijarhi in Goriški grofje.23

5. Svetokriški gospodje iz rodu grofov Thurnov.24

6. Pod Avstrijo.24

7. Svetokriški gospodje iz rodu grofov Attemsov.26

8. Francoske vojne.29

9. Zopet pod Avstrijo.30

10. Vojne na Laškem.• .32

11. Ustava.33

III. Posameznosti.

1. Druge znamenite rodbine.  34

2. Cerkvena zgodovina.36

3. Kapucinski samostan.41

4. Pisatelj Ivan Krstnik Svetokriški.41

5. Šola .42

6. Pošta, železnica, telegraf.46

7. Zdravniki.47

8. Deželna s'raža.47

9. Vodovod.48

10. Listine.50

& Ut^

/f ■