Milan Grošelj A B U N D A N T N I R E F L E K S I V N I Z A I M E K IN M E D I J V Slovenskih goricah sem slišal reči preprosto ženo nasproti drugi: -»To si ti sama jejU Da se glagol jesti more tudi v slovenščini vezati z refl. zaimkom, je bilo zame dobrodošlo dopolnilo k paraleli med latinščino in hetitščino. Glagol j e s t i rabimo v slov. knjižnem jeziku brez refl. zaimka, v gornjem stavku je navidezno popolnoma odveč, zato ga v primerjalni sintaksi imenujemo a b u n d a n t n i refleksiv, gl. Havers, Handbuch der erklärenden Syntax (Heidel- berg 1931), 36. Romanisti so ga že zdavnaj opazili v romanskih jezikih. Meyer- Lübke, Gramm, der rom. Sprachen III (Leipzig 1899) § 384 pravi na podlagi del predhodnikov, da je v i t a 1. raba prigodno povratnega glagola zelo razširjena. Sem spadajo glagoli p r e m i k a n j a andarsi, venirsi, fuggirsi, useirsi; glagoli, ki iz- ražajo kako s t a n j e , kot giacersi, sedersi, starsi, essersi, rimanersi, viversi, dor- mirsi, tacersi... Iz stare f r a u c. navaja poleg soi aler, soi venir, soi fuir, ki so še danes v rabi, med drugimi tudi soi gésir, soi seoir, soi ester, soi estre, soi re- manoir, soi vivre, soi dormir; se taire se še sedaj rabi, enako s'endormir, se mourir i. p. Isto je znano za špan. in port. Problem pa je bil in deloma še je, ali tiči za romanskim refl. zaimkom dativ ali akuzativ. V to težavo je posvetil odlični pozna- valec pozne latinščine E. Löfstedt ter pokazal, da moremo predhodnike teh rom. glagolov izpričati že za pozno latinščino, kjer se lepo loči dativ sibi od akuzativa se (seveda pa imajo že tam nekateri glagoli obe konstrukciji), gl. Syntactica II (Lund 1933), 386 ss. Že prej pa se je dotaknil te téme v znamenitem delu Philologischer Kommentar zur Peregrinatio Aetheriœ (Uppsala-Leipzig 1911), 140 ss. V tem komentarju tolmači jezikovne posebnosti, vulgarizme, ki jih je »zagrešila« sicer izobražena opatica Aetheria, ko je opisovala svoje potovanje v Sveto deželo (5. stol.). In v tem spisu pravi Aetheria (4, 8): quia sera erat, gustavimus nobis »smo jedli«. Tudi tu je glagol jesti povezan z refleksivno rabljenim nobis, ki je navidezno odveč. Delbrück navaja po Miklošiču, Vergl. Gramm. IV- (1883), 601 s. v svoji Vergl. Syntax der idg. Sprachen I (Straßburg 1893), 299 analogen primer iz ruščine: ona kušala sebi, kar pa je tudi v ruščini nenavadno. Sicer se abundantni refleksiv pogosto rabi pri istih glagolih kakor v romanskih jezikih tudi v slovanskih in germanskih jezikih ter v litovščini, gl. literaturo pri Haversu 218 § 41. Do sedaj znanim para- lelam je treba prišteti še paralele iz h e t i t š č i n e , kjer je pogosto zvezan z refl. zaimkom glagol eš- »biti« in ad- »jesti«. Friedrich, Heth. Elementarbuch I (Heidel- berg 1940) § 219 navaja za jesti vzgled: nušmaš uzuhrin adanzi »in si travo jedo« — kakor zgoraj v slov. primeru. Havers 134 pravi, da gre pri abundantnem refleksivu v bistvu za dat. commodi oz. ethicus in da je navaden predvsem v ljudskem jeziku, na str. 36 pa, da je »ein echter Dativ der Gemütsbeteiligung«. Za primer »eines gemütvollen Dativs des Reflexivpronomens« navaja (ibid. 134) nem. stavek: Nach dem Mittagessen, da sitze ich m i r gemütlich in meinem Zimmer, lese m i r meine Zeitung itd. Abundantna raba refleksiva je pogojena po razpoloženju, psihološko, ne logično. Tudi stavek: To si ti sama jej! je izraz nekega razpoloženja: prezira. Zato ni čudno, da se z refleksivom vežejo določene skupine glagolov. Tu so glagoli, ki označujejo osnovne življenjske funkcije biti, živeti, jesti, umreti, iti, stati, sedeti, ležati, misliti itd. Psihološki odtenek seveda ni vedno isti, Löfstedt, Synt. II 396 povzema svoja izva- janja takole: »Diese Reflexivkonstruktionen, die dativischen sowohl wie die akkusa- tivischen, haben offenbar eine naiv persönliche, interessebetonte oder auf das Subj. selbst gerichtete Nuance, die der volkstümlichen Sprache überhaupt zusagt.« Kon- strukcija se je širila tudi analogično ali je dobila druge funkcije: v lat. pomeni dat. včasih tudi »sam od sebe«, v franc, služi vsaj deloma kot nadomestek za glagolski aspekt, gl. Vendryès, Le Langage (Paris 1921), 131. Zgoraj sem omenil, da se glagol biti dobi v zvezi z refleksivom v rom. jezikih (ital. essersi, stfr. soi estre itd.) in v hetitščini. Slov. pravopis (1950) pravi o si tole (str. 726): -bllenek v nekaterih stalnih zvezah: lej si ga no, glej si groze, gorje si ga človeku, blagor si ga njemu, pojdi si kam, bog si ga vedi, kdor si bodi, koder si bodi, kakor si bodi ipd.; sestavni del besed: bodisi, marsikaj, marsikdo, dasi, dasi- prav, dasiravno, najsi ipd.; razvil se je iz povratno-os. z. si v zvezah, kakor ne ve si mere, kjer ima še nekaj prvotnega pomena ne ve sebi mere«. Če si ogledamo stalne zveze, opazimo: 1. vzklika gorje, blagor in 2. velelnike glagolov gledati, iti, vedeti in biti. Tudi tu so besede in oblike, ki izražajo afekt. Kot sestavni del besed se si rabi v zvezi z velelnikom v bodisi, z mar 1er v zvezi z da in naj. Jasno je, da je si v zadnjih dveh zvezah spadal prvotno h glagolu in je le kot enklitika stopil v zvezo z da in naj. Zanimivo bi bilo pogledati v starih slov. tekstih, pri katerem glagolu se dasi i. d. ter najsi prvič ali vsaj najpogosteje rabita, če se to sploh vidi iz našega knjižnega izročila. SP navaja s.v. najsi primer: najsi je bil (!) še tako močan itd., torej v zvezi z glagolom biti, kar morda ni slučaj. Potem bi imeli tudi v teh veznikih primere za biti v zvezi z refl. zaimkom. Gotovo pa ni slučaj, da sta oba veznika dopustna: tudi dopustni stavki imajo afekliven odtenek (kljub!). Marsikdo ima tak od- tenek zaradi posploševanja. Slovenščina rabi torej abundantni si v efektivnih zvezah. 27* 415 Ali moremo postaviti ob romanske glagole z abundantnim refl. zaimkom kaj podobnega iz grščine? To so aktivni glagoli, ki imajo m e d i a l ni f u t u r . Kühner- Blass, Ausführliche Gramm, der griech. Sprache I3 2 (Hannover 1892), 244 jih naštevata 80 v alfabetičnem redu iz klasične grščine, nekaj sinonimov je v epskem jeziku in drugod. V opombi sama povesta, da so to glagoli, ki pomenijo zvok in molk, premikanje i. d. Pri glagolih z v o k a in m o l k a so tisti, ki pomenijo kričati, jadikovati, smejati se, peti, hvaliti i. d.: <0.a).aÇ,a>, ßodw, х).аш, xld'Çat, xçdÇto, xaxvo), о1џшС,ш, àXoliÇo), oxoxvÇu), ye/.dcu (prim, franc, se rire), axâmxw, rw&aÇw, с{б(о, yrjQvw, yov'Qo), Xdaxo), êyxù),uidÇeu, èreaivita, ufivvfii, avgixxuj ; oiyâto, anondoi. Glagoli p r e m i k a n j a obsegajo izraze za stopati, teli, bežati, preganjati, pre- hiteti, skakati, pasti, plavati, pluti, skloniti se, kimati: ßaöt'Qoj, ßatrto, ушџш, drtavrdw, ßXioaxco, iSiôodaxu), О-сш, гдьуы, péw, , ôiûoxo), <рЭ-âvtt), &рфохш, ni/ôdw, TCIUTW, vèw, nI t NI, xvitxvj, VEVW. Posebej naj omenim glagole b i v a n j a : biti, živeti, umreti, starati se, trpeti, spati: si/il, ßtow, Ovi/ихш, уцџаахш, xdfiva, ndayw, txlrjv, âap&dvw — toda I 2, 395 pravita, da futur tega glagola ni izpričan. Glagoli miro- vanja tu niso našteti, ker so v grščini v v s e h časih medialni razen glagola fiévœ, ki je v vseh aktiven. Posebna skupina so glagoli, ki izražajo t e l e s n e funkcije: àxovto, ßl.enw, 0(>иш, (hyydvoi, nvêia, xlxxw, ovQtw, yjt,u>; xr/dvw, layydvw, lafißdvuj, xay/dvj), àfiaprano, naïç,w. Poleg teh so glagoli, ki označujejo funkcije u s t , jesti, piti i. p.: Eo9i(o, хџшуш, iSdxvw, nivw, çoipéw, ёцш, ègvyydvw, ydoxw, ànoXavio. D u š e v n e funkcije, spoznati, uliti se, vedeti, hrepeneti, skrbeli, bati se, obludovati: yiyvwoxb), fiarüdvw, о7ба, по&ш, oxovâaÇco, âeloai, iïav/ud'Çw, zaključujejo ta seznam. Ce se ozremo nazaj na romanske jezike, vidimo, da so njim in grščini skupni glagoli, ki pomenijo hoditi, bežati, bili, živeli, spati, mollati; razni drugi, n. pr. dipixvtoiiai in zgoraj omenjeni glagoli mirovanja tохаџси, taxrjxa, xtl/xai, xdlh/pai so pa že tako medialni; le pri toxtjxa je fut. ex. нјтцЕш in i:iço{iat, gl. Kühner-Blass I 2, 111. Glede na slovenščino omenjam, da so tudi v grščini glagoli gledati, iti, vedeti, biti in jesti, ki ga omenjam v uvodnem zgledu. V hetitščini sta pogostna biti in jesti. Zlasti je zanimivo, da je povsod med temi sicer tako brezbarven glagol, kakor je biti, in da ima ta v grščini v 3. sg. posebno, atematno obliko Taxai, ki jo od prezenta loči le medialna končnica, najsi jo razlagamo kakor koli, gl. Schwyzer, Griech. Gramm. I (München 1939), 780, ki jo ima kar za prezent. Na podlagi soglasja med navedenimi jeziki smemo sklepati, da so glagoli, ki označujejo osnovne življenjske funkcije in ki se v omenjenih jezikih vežejo z refl. zaimkom, če naj izrazijo razpoloženje, čustvo ali afekt, i s t i k a k o r v g r š č i n i , kjer so sicer aktivni (tako sploh v indoevropskih jezikih), imajo pa medialni futur. Po vsem tem se vsiljuje vprašanje, zakaj je ravno f u t u r medialen in ali ni medij v zvezi z a f e k t o m (razpoloženjem, čustvom). Brugmann-Thumb, Griech. Gramm.* (München 1913), 530 poročata o Delbrückovem poskusu razlage (Syntakt. Forschun- gen IV 74 s.), ki je mehaničen: ko so postali aoristi sßtjaa, 'éartjaa, ttpvoa tranzitivni, se futuri ßr/aw, ат^аш,