PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana ? gotovini	^	i p>/\ «•
Abb. postale I gruppo	ViCHtl JloU lir
Leto XXX. SL 2l9 (8955)
TRST, četrtek, 24. oktobra 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskaj v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
RESEN ZAPLET VLADNE KRIZE PO VČERAJŠNJIH ODGOVORIH FANFANIJU
— i 11 i i	_ . ^     ____________ ^   .	---
Načelen dogovor s sindikati pogoj za sodelovanje socialistov v vladi
Osrednje vodstvo PSI ni moglo dati pritrdilnega odgovora na Fanfanijevo pismo - PRI, PSDI in KD ugodno odgovorile pooblaščenemu predsedniku - Nadaljevanje pogovorov z delegacijami leve sredine
Nenni in De Martino na včerajšnji seji osrednjega vodstva PSI
Odgovor socialistov na zadnje Fanfanijevo pismo vodstvom štirih strank leve sredine, naj takoj povedo, ali pristanejo ali ne na njegove programske točke, je še bolj zaostril vladno krizo. Socialisti niso mogli pritrdilno odgovoriti pooblaščenemu predsedniku zaradi njegovih nejasnih stališč v zvezi z odnosom bodoče vlade do sindikatov. To vprašanje je za socialiste največjega pomena. Če se ne razčistijo ti odnosi, socialistična stranka, kot je že večkrat uradno poudarila, ne more sodelovati v kateri koli vladi. To je bilo ponovljeno tudi na včerajšnji seji o-srednjega vodstva, ki je odobrilo De Martinovo pismo Fanfaniju.
Sedaj se je Fanfani znašel pred alternativo: ali sporočiti predsedniku republike Leoneju, da odstopa od svojega mandata, kar je nameraval storiti že predvčerajšnjim, ali pa nadaljevati pogajanja. Pod pritiskom večinske morotejske struja v stranki je sprejel drugo alternativo. Dal je pobudo za nova srečanja, skupno z delegacijo svoje stranke, z ostalimi tremi delegacijami. Kaj se bo izcimilo iz te poslednje, morda zadnje Fanfani-jeve pobude kot mandatarja je težko napovedati. Dejstvo pa je, da socialdemokrati, kot so sinoči ponovno poudarili, zahtevajo, da socialisti sprejmejo Fanfanijeve programske točke takšne, kakršne so. Do dokončne odločitve pooblaščenega predsednika bo skoraj gotovo prišlo po današnjem sestanku, ki ga bo imel s socialistično delegacijo. Če Fanfaniju danes ne bo uspelo zakrpati leve sredine, ima baje predsednik republike Leone na seznamu tri imena možnih novih mandatarjev: Mora, Piccolija in Andreottija.
Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je prispel na uradni o-bisk v Sovjetsko zvezo, kjer bo s tamkašnjimi voditelji razpravljal o vrsti vprašanj, med katerimi bodo Vsekakor problemi v zvezi s skrčenjem strateške oborožitve in skrčenjem oboroženih sil v Evropi ter potek evropske konference o varnosti in sodelovanju. Menijo, da bo govor tudi o pripravah na srečanje na vrhu med Brežnjevom in Fordom, do katerega naj bi prišlo v kratkem.
Danes popoldne bo obrambni minister Andreotti poročal na seji pristojne poslanske komisije o zarotniških poskusih od decembra 1970 do danes. Za poročilo vlada seveda veliko zanimanje, saj zadeva vprašanja, ki jih je doslej krila «preiskovalna tajnost» sodnikov, katerim je minister izročil dokumentacijo varnostne službe SID. Sindikalna federacija je s tem v zvezi predlagala, naj bi sejo oddajala v neposrednem prenosu radio in televizija.
Pokrajinsko tajništvo federacije CGIL - CISL - UIL je ostro nastopilo proti razširitvi petrolejskega pristanišča in pripomnilo, da bi se moral občinski odbor upreti vključitvi Trsta med mesta, kjer uvajajo poviške tarif.
Pooblaščeni pr edsednik Fanfani
RIM, 23. — Po enaindvajsetih dneh vladne krize, Fanfaniju še ni uspelo zakrpati raztrgane štiristranske levosredinske koalicije. Položaj je sedaj zelo napet. Na včerajšnje Fanfanijevo pismo vodstvom štirih levosredinskih strank, naj takoj odgovorijo, ali se strinjajo ali se ne strinjajo z njegovimi programskimi točkami za sestavo nove vlade, so pozitivno odgovorili republikanci, demokristjani in socialdemokrati. Socialisti so sporočili Fanfaniju, da njihov odgovor ne more biti pozitiven, če imajo stvari ostat? takšne, kakršne so sedaj. Zaradi tega odgovora je Fanfani danes dal Se eno, morda zadnjo pobudo: sklenil je, da se ponovno sestane skupno z demokristjansko delegacijo, z delegacijami ostalih treh strank.
Nocoj se je Fanfani sestal s so- | cialdemokrati, jutri pa se bo sestal
najprej s socialisti, nato pa z republikanci.
Republikanci, demokristjani in socialdemokrati so Fanfaniju pritrdilno odgovorili z ugotovitvijo, da točke njegovega vladnega programa ustrezajo njihovi politiki in njihovim željam. Resen pa ostaja spor med demokristjani in socialisti ored-vsem glede odnosa nove vlade do sindikatov. To vprašanje, in še nekatere druge še ne popolnoma razčiščene točke nesoglasja med socialisti in ostalimi strankami leve sredine, jasno obrazložuje pismo, ki ga je poslal tajnik PSI De Martino Fanfaniju in ki ga je danes dopoldne odobrilo osrednje vodstvo socialistične stranke po daljši in odkriti razpravi.
De Martino v svojem pismu sporoča Fanfaniju, da je osrednje vodstvo stranke preučilo vsa vprašanja, ki se nanašajo na pogovore in na dokumente, ki jih je Fanfani predložil svojim sogovornikom. Potem ko ugotavlja, da v zvezi s političnimi odnosi z opozicijo, še posebno z levo opozicijo, ni prišlo do nobenega subjektivnega tolmačenja Fanfanijevih izjav. De Martino pravi, da je treba glede določitve odnosov s sindikati ugotoviti, da socialistična stranka ni nikoli mislila podrediti katerokoli odločitev vlade odobritvi sindikatov in takole nadaljuje: «Naša stranka pa je v tej zvezi postavila drugo, zelr važno politično vprašanje, ki obstaja v vseh industrializiranih državah zahodne Evrope in ki ima prednost pred katerimkoli drugim vprašanjem, in sicer vprašanje o vladni politiki do sindikatov.
Naša stranka meni, da brez načelnega dogovora s sindikati ni mogoča v sedanjih razmerah nobena politika, s katero naj bi si vlada pridobila vsaj razumevanje delavskega razreda. Razumljivo je, da bi se morala ta politika sedaj izvajati o plačah, pokojninah in zaposlitvi. To je zahtevala socialistična stranka in to je bistvenega pomena.»
De Martino takole zaključuje svoje pismo:
«Po drugi strani moramo poudariti, da je bilo že od vsega začetka zelo težko odkrito govoriti o dejanskih vprašanjih zaradi določenih ovir, ki so jih postavili ljudje, ki bi hoteli usmeriti politiko na desno in izsiliti predčasne volitve. Naša stališča, katera smo obrazložili na sestankih s teboj, ne morejo biti napačno tolmačena in zato na njih tudi vztrajamo. V zvezi s tem, kar je bilo omenjeno, osrednje vodstvo meni, da če bodo stvari po tvojem mnenju ostale takšne, kakršne so, ni mogoč naš pritrdilni odgovor na
tvoje pismo. V zvezi z izredno resnim političnim položajem, ki se obeta državi, je osrednje vodstvo poudarilo veljavnost politike sodelovanja med PSI in KD, kot osnovni pogoj za stabilnost italijanske demokracije.»
Po sestanku s Fanfanijem in de-mokristjansko delegacijo, socialdemokratski voditelji niso dah navdušujočih izjav. Tajnik Orlandi je v bistvu potrdil, da so ponovno izrazili Fanfaniju pristanek na predložene programske izjave. Predsednik socialdemokratske poslanske skupine Cariglia pa je na vprašanje, kako ocenjujejo socialistični odgovor Fanfaniju, izjavil, da ga oni gotovo niso pozitivno ocenili, še najbolj jasen je bil v svojih odgovorih časnikarjem predsednik socialdemokratske stranke Tanassi, ki je dejal: «Če bo PSI sprejela stališče, ki ga nakazuje pooblaščeni predsednik, se bo odprla nova perspektiva.»
Prva postaja tritedenskega Kissingerjevega potovanja
Na svojem potovanju, med katerim bo obiskal vrsto evropskih in azijskih držav ter Jugoslavijo in Italijo, kjer se bo njegovo potovanje zaključilo, se je ameriški minister Henry Kissinger ustavil v Kopenhagnu, kjer je imel krajši pogovor s časnikarji, katerim je dejal, da bo po vsej verjetnosti še letos obiskal Kitajsko. V svojih izjavah pa ni rekel, ali bo do obiska prišlo istočasno z obiskom predsednika Geralda Forda v Japonski, ki bo konec letošnjega leta
.............................
PRIPRAVA ZA SESTANEK NA VRHU BREŽNJEV-FORD?
Državni tajnik Kissinger dospel na obisk v Moskvo
Na dnevnem redu pogovorov tudi pogajanja o skrčenju strateške oborožitve Sovjetska zveza poudarja željo po nadaljevanju procesa popuščanja napetosti
MOSKVA, 23. — Ameriški državni tajnik Henry Kissinger je v okviru svojega potovanja po nekaterih evropskih in azijskih državah prispel v Sovjetsko zvezo, kjer so ga na letališču Vnukovo dočakali sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko, sovjetski veleposlanik v Washingtonu Dobrinin ter ameriški veleposlanik v Moskvi Walter Sto-essel. Ob svojem prihodu v Moskvo je ameriški zunanji minister izjavil, da je zelo zadovoljen, da je spet v SZ in da pričakuje obširne, prijateljske in konstruktivne pogovore, kot je bila večina sovjetsko-ameriških pogovorov v zadnjih letih.
Kissinger je danes zgodaj zjutraj, skupaj z ženo in nekaterimi sodelavci odpotoval z letalskega oporišča Andrews ter se je med
poletom ustavil edino v Kopenhagnu, kjer je v odgovor časnikarjem, ki so ga spraševali ali si obeta doseči sporazum o krizi na Bližnjem vzhodu v teku svojega sedanjega potovanja, dejal, da bo s Sovjeti vsekakor obravnaval tudi to vprašanje, ki pa ga morajo rešiti predvsem bližnjevzhodne države. Možnost njegovega povratka na Bližnji vzhod je odvisna v pretežni meri od poteka in izida skorajšnjega sestanka arabskih držav na vrhu, ki se bo začel v soboto v Rabatu. Dodal je, da bi, po nje-
govem mnenju, petrolejsko krizo lahko rešili ali z znižanjem cene ali pa z ustanovitvijo posebnih finančnih zavodov. Rekel je tudi, da bo verjetno ponovno obiskal Kitajsko še pred koncem leta.
Gre za Kissingerjev osmi obisk v Sovjetski zvezi, kjer je bil najprej kot posebni svetovalec predsednika Nixona za vprašanja varnosti ter kasneje kot zunanji minister. Je pa to prvo potovanje v Moskvo po umestitvi sedanjega a-meriškega predsednika Forda. Sovjetske ocene o njegovem sedanjem potovanju so v glavnem pozitivne, vsaj če sodimo po pisanju vladnega lista «Izvestja», ki pravi, da so ZDA ponovno dokazale, da hočejo
«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiu
ZAKAJ NISO SOCIALISTI PRITRDILNO ODGOVORILI FANFANIJU
RIM, 23. — Na seji osrednjega vodstva socialistične stranke, ki je bila danes in na kateri so sestavili De Martinov odgovor Fanfaniju v zvezi z njegovimi predlogi za rešitev vladne krize, je prišlo do zelo ostre razprave. Zlasti so bili odkriti predstavniki avtonomistične skupine, ki jo vodi Nenni. Namestnik tajnika stranke Craxi in Nennijev pristaš je izjavil časnikarjem, da če Fanfani zahteva odgovor «da» ali «ne», bodo odgovorili ne. Če pa hoče še naprej razpravljati, so socialisti na to pripravljeni.
Za socialistično levico, ki jo vodi Lombardi, je poslanec Signorile izjavil: S tem, da je Fanfani hotel prekiniti pogajanja s PSI z napačnim tolmačenjem vprašanja odnosov s sindikati, se je dejansko postavil na stran Tanassija in PSDI že ob trenutku, ko je prišlo do vladne krize.
V posegu, ki ga je imel na seji osrednjega vodstva PSI, je poslanec Vittorelli (De Martinova struja), izjavil med drugim: Senator Fanfani je z napihovanjem spora o-krog sindikalnega vprašanja sprožil dvom o svoji dobri volji za obnovitev resne levosredinske vlade š socialistično udeležbo.
Med razpravo je prišlo do različnih stališč o ocenjevanju Fanfani jevega pisma in Fanfanijevih predlogov. Potem ko so avtonomisti in levica ostro obsodili Fanfa nijevo izsiljevanje, so drugi bolj
zmerno ocenili položaj in ugotav- | učinkovitosti javne uprave. Sindi-
Ijali, da je bil odgovor, čeprav v bistvu negativen, precej zmeren. Zlasti pa še ocenjujejo za pozitiven zaključek, kjer socialisti poudarjajo veljavnost sodelovanja med PSI jn krščansko demokracijo.
V polemiko okrog sestave nove vlade, zlasti pa še glede odnosov vlade do sindikatov, so danes posegli neposredno tudi sindikati. Federacija CGIL, CISL in UIL je objavila sporočilo, v katerem izraža zaskrbljenost zaradi nadaljevanje vladne krize in potrjuje svojo negativno oceno morebitnemu razpisu predčasnih političnih volitev. Sindikalna federacija poudarja, da je treba storiti vse, da se zajamči red in da se zavarujejo demokratične inštitucije. Pri tem dodaja, da je to važno prav sedaj, ko iz dneva v dan prihajajo n površje poskusi desničarskih državnih udarov in ko se vedno bolj zaostruje gospodarska in socialna kriza.
Sindikalna federacija nato ugotavlja, da bo mogoče voditi dobro gospodarsko in socialno politiko samo pod pogojem, če bo vlada vzpostavila dobre in koristne odnose s sindikati in upoštevala predloge sindikalnih organizacij v pogledu gospodarske politike socialnih reform, zaposlitve in obrambe nizkih dohodkov.
S takšno politiko bi se lahko odločno spopadli tudi s parazitizmom in klientelizmom in se učinkovito bojevali proti špekulacijam in ne-
kalna federacija, zaključuje sporočilo, zahteva, da se politične sile jasno izjavijo o tej politiki in da sprejmejo pogumne ukrepe, da se premosti sedanji resni položaj.
V zvezi s sedanjo vladno krizo in z resnimi perspektivami rešitve naj zabeležimo tudi izjavo bivšega predsednika republike socialdemokrata Saragata, v kateri pravi, da senator Fanfani s prizadevnostjo vodi pogajanja za sestavo u-činkovite levosredinske vlade. Sa-ragat izraža prepričanje, da bodo znali ostali voditelji leve sredine pravilno oceniti in trezno presoditi socialistični odgovor pooblaščenemu predsedniku ter omogočiti, da se bodo nadaljnja pogajanja med delegacijami štirih strank koristno nadaljevala do ugodne rešitve vladne krize.
Razprava o ovrednotenju dravinjske doklade za kmetijske delavec
RIM, 23.	— Na sedežu enotnega
sindikalnega središča je bilo zvečer srečanje med tajništvom sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL ter med tajništvi sindikalnih organizacij kmetijskih delavcev (Zveza kmetijskih delavcev CGIL, FISBA - CISL, UISBA - UIL), na katerem so o-
bravnavali vprašanja, ki zadevajo o-vrednotenje točke draginjske doklade za kmetijske delavce. V teku srečanja je prišlo do nesoglasja med predstavniki CGIL in CISL, slednje zastopa tajnik Sartori, pristaš vodje manjšine v CISL Scalie, ki je zahteval, naj se upošteva obstoj vsedržavnega sporazuma o premični lestvici za plače kmetijskih delavcev, ki so ga podpisali 26. aprila lani. Gre za sporazum, katerega namen je bil zmanjšati prepad med plačami kmetijskih delavcev in plačami uslužbencev v industriji.
V zvezi z vprašanjem sindikalne enotnosti, o čemer je pred kratkim razpravljalo enotno tajništvo sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, je pridruženi tajnik CGIL Boni, v intervjuju tedniku «Espresso» dejal, da bodo v teku meseca novembra izdelali konkretne smernice za uresničitev sindikalne enotnosti. Najprej bodo sklicali vodstvo federacije na sejo o vprašanjih enotnosti, takoj zatem pa bodo skhcali konferenco delavskih delegatov, da bi nadaljevali razpravo, ki so jo začeli na kongresu v Riminiju.
Minic v Pragi
PRAGA, 23.	— Podpredsednika
zveznega izvršnega sveta in zveznega tajnika za zunanje zadeve Miloša Minica, ki je danes s soprogo in sodelavci prispel na tridnevni u-
radni obisk v Prago, sta na letališču pozdravila češkoslovaški zunanji minister Chnoupek s skupino funkcionarjev zunanjega ministrstva, člani diplomatskega zbora ter veleposlanik Jugoslavije. Uradni razgovori med ministroma so se pričeli danes popoldne in se bodo nadaljevali in zaključili jutri. Na programu obiska je poleg razgovorov s Chnoupekom in z drugimi češkoslovaškimi zastopniki in ministri, ogled Prage in glavnega mesta Slovaške Bratislave.
Trudeau v Belgiji
BRUSELJ, 23. — Kanadski ministrski predsednik Pierre Trudeau je prispel na tridnevni uradni o-bisk v Belgijo. Na letališču ga je sprejel belgijski ministrski predsednik Tindemans. Jutri zjutraj bo Trudeau odšel na poveljstvo NATO, popoldne pa bo obiskal sedež evropske skupnosti, kjer se bo sestal s predsednikom izvršne komisije Ortolijem.
Trudeau je pravkar zaključil o-bisk v Franciji, s katero je Kanada imela dokaj napete odnose. Politično vzdušje med obema državama se je po njegovem obisku izboljšalo. V sklepnem poročilu je govor o obnovitvi sodelovanja. Odnosi med obema državama so se poslabšali leta 1967, ko je general De Gaulle podprl zahteve quebeških nacionalistov po neodvisnosti Que-beca.
nadaljevati s politiko popuščanja napetosti in sodelovanja s Sovjetsko zvezo. V okviru nadaljevanja dvostranskih odnosov med ZDA in SZ bo Kissinger nadaljeval razpravo o vprašanjih, ki so že dalj časa na dnevnem redu, ki pa jih doslej niso rešili. Tokrat pa je treba uokviriti njegova prizadevanja v novo politiko, ki naj bi jo vodila uprava predsednika Forda. Sedanji predsednik se je že sestal z vidnim predstavnikom SZ, se pravi z zunajnim ministrom Gromikom. Po srečanju med obema se jè v Washingtonu govorilo o možnosti sestanka na vrhu med Brežnjevom in Fordom ter o ponovnem potovanju šefa ameriške diplomacije Hen-ryja Kissingerja na Bližnji vzhod. Sedaj se vprašujejo ali bo srečanje na vrhu med Fordom ni Brežnjevom odvisno od, izida pogovorov, ki jih bo Kissinger imel v Moskvi. Kaže. da ne, saj bodo Kissingerjevi pogovori v Moskvi zadevali vprašanja, o katerih je bil že večkrat govor, se pravi o pogajanjih za skrčenje strateške oborožitve, o skrčenju oboroženih sil v Evropi, o evropski konferenci o varnosti in sodelovanju, o Bližnjem vzhodu ter o položaju v Sredozemlju. Kar zadeva dolgoletno vprašanje trgovinskih odnosov med obema državama, je rešitev na dobri poti po sporazumu o izselitvi Judov iz Sov. zveze, ki bo verjetno omogočil SZ, da dobi status države z večjimi ugodnostmi.
Kljub vsemu pa je treba ugotoviti, da je položaj Kissingerja v novi a-meriški upravi, po mnenju nekaterih političnih opazovalcev, bolj šibak, kot je bil za časa Nixona, še zlasti zato, ker so nekatere ključne položaje v vladi zasedli ljudje, ki mu niso naklonjeni, poleg tega je v hudi zadregi spričo vloge, ki jo je kot kaže, imel pri organiziranju državnega udara v Čilu in spletkarjenju vohunske agencije CIA v Latinski Ameriki.
Zjutraj so objavili tiskovno sporočilo sovjetske agencije TASS, ki posredno potrjuje možnost srečanja na vrhu med Brežnjevom in Fordom, ko pravi, da «je Henry Kissinger v zadnjih letih večkrat obiskal Sovjetsko zvezo, še zlasti ko je bilo treba pripraviti in urediti vse podrobnosti sovjetsko - ameriških sestankov na vrhu». Formula sovjetske agencije je nekoliko nenavadna, saj se poročilo večinoma nanaša na «pogovore o-bojestranskega interesa».
Ameriški državni tajnik bo ostal v Sovjetski zvezi do nedelje, ko bo odpotoval v Indijo, nakar bo obiskal še Bangla deš, Pakistan, Afganistan, Iran in Romunijo. 4. novembra bo Kissinger v Jugoslaviji, naslednjega dne pa v Itahji, kjer bo v Rimu govoril na svetovni konferenci o prehrani, ki jo organizira FAO.
Pravica slovenščine v občinskem svetn
V	tržaškem občinskem svetu je v teh dneh ponovno prišla na dnevni red pravica slovenskih svetovalcev, da v občinskem svetu govorijo v svojem materinem jeziku. V petek se je na seji občinskega sveta, posvečeni splošni razpravi o političnih odnosih, svetovalec Slovenske skupnosti dr. Rafko Dolhar, ko je zahteval pravico, da govori v slovenščini, skliceval na člen 5 posebnega statuta, ki predvideva točne in obvezujoče norme za izvajanje dvojezičnosti na ozemlju, kjer prebivajo Slovenci na eni in Italijani na drugi strani meje. Na tej osnovi je svetovalec pozval župana, da mu za prihodnjo sejo da na razpolago učinkovito prevajalsko službo, ker se bo pri izvajanju svoje dolžnosti občinskega svetovalca poslužil pravice, «da govori v svojem materinem jeziku.» Svetovalec je še dodal, da bo v nasprotnem primeru primoran pritožiti se na pristojne državne in mednarodne organe.
Na torkovi seji je tržaški župan Spaccini odgovoril, da je prosil glede tega za mnenje predsedstvo vlade, ki si pri-smja pravico odločanja o vpra šanjih narodnostnih manjšin, ker «ne obstajajo zakonska določila, niti druge norme, na katere bi se lahko sklicevali glede tega vprašanja.»
Položaj se je torej toliko spremenil, da se župan (in še prej na petkovi seji načelnik demokristjanske skupine ter pokrajinski tajnik KD Rinaldi) ne sklicuje več na zakonske prepovedi, ki torej ne obstajajo več. Povsem točne so torej trditve predstavnikov Slovencev, da v celotni italijanski zakonodaji ni nobenega člena ali kakršne koli druge pravne norme, ki bi na sejah občinskih in drugih izvoljenih organov pripadnikom narodnostnih manjšin prepovedale uporabo njih materinega jezika.
Zakonskega določila proti uporabi slovenščine torej ni, zato pa je zelo jasno zakonsko določilo o pravici do u-porabe slovenščine, ki ga vsebuje člen 5 posebnega statuta londonske spomenice o soglasju. Ta člen se glasi:
«Pripadniki jugoslovanske etnične skupine na področju pod italijansko upravo ter pripadniki italijanske etnične skupine na področju pod jugoslovansko upravo, bodo lahko svobodno uporabljali svoj jezik v osebnih in uradnih stikih z upravnimi in sodnimi oblastmi obeh področij. Imeli bodo pravico prejemati od oblasti odgovore v istem jeziku pri ustnih odgovorih bodisi neposredno ali po tolmaču, v korespondenci morajo oblasti zagotoviti vsaj prevod odgovora.
Javnim dokumentom, nanašajočim se na pripadnike teh etničnih skupin, vštevši sodne razsodbe, bo priložen prevod v ustreznem jeziku. Isto velja za uradna obvestila, javne razglase in publikacije».
V	razpravi , torej sploh ne more biti pravna plat vprašanja, ki je povsem jasno, temveč političn. dobra volja, da se točna in nedvoumna določila izvajajo v praksi, kar je tudi povsem upravičeno na zadnji seji občinskega sveta podčrtal svetovalec KPI Stojan Spetič, ko je predsedstvu vlade oporekal pristojnost, da bi o izvajanju obstoječe norme izrekalo kakršnokoli mnenje.
Bistvo vprašanja je torej zelo enostavno: slovenski svetovalci Spetič, Roncelj, Wilhelm in Canciani (KPI), Hreščak (PSI) in Dolhar (Slovenska skupnost) imajo v tržaškem občinskem svetu pravico govoriti v svojem materinem jeziku, in prav bi bilo, da bi se ta pravica tudi v praksi uveljavila prav v teh dneh, ko je 20. obletnica londonskega sporazuma, na osnovi katerega je Italija prevzela upravo nad tržaškim področjem.
Ugotavljamo, da je bil storjen korak naprej v pripravljenosti za priznavanje pravic slovenske narodnostne skupnosti, kar je v skladu z demokratičnim pojmovanjem enakopravnosti. Seveda pa to ne pomeni, da se ne bodo oglasili vsi skrajni šovinisti in nacionalisti, ki so preko italijanskega dnevnika že pričeli novo nacionalistično gonjo z geslom, da se lahko v občinskem svetu sliši samo italijanska govorica. Dejstvo pa je tudi, da je takih glasov vedno manj in da predstavljajo vedno bolj i-zolirano skupino skrajnežev, id ne bi smela imeti več resnega vpliva na javno mnenje, zlasti pa ne na politične odločitve demokratičnih sil.
ENOTNO STALIŠČE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA
SIOT BO MORALA PLAČEVATI DAVKE SICER JI BO ODVZETA KONCESIJA
Ker koncesija zapade čez deset let, naj država medtem prisili SIOT da bo Italijo zalagala s potrebnim gorivom - Spor o stališču komunistov, ki nasprotujejo nadaljnjemu širjenju «petrolejske luke»
Ura je bila skoraj dve po polnoči ko je tržaški občinski svet izglasoval resolucijo, v kateri enotno zavzema stališče o družbi SIOT, ki kljub izrecnim zakonskim določilom noče plačevati pristaniški ustanovi davka na promet s petrolejem skozi luko. O tem se bo moralo sedaj izreči tudi sodstvo, toda občinski svet meni, da razpolaga s sredstvi pritiska na SIOT in se jih namerava, v določeni meri, tudi poslužiti. Tako omenja resolucija nujnost, da se spremeni konvencija s SIOT v tolikšni meri, da bi družba za naftovod bila prisiljena skladno z «državnim energetskim načrtom» nuditi Italiji, predvsem pa njenemu severovzhodnemu delu potrebne količine nafte (od Marghere do Trsta). Nadalje grozi občinski svet z odpovedjo koncesije (ob zapadlosti, čez deset let, če spor ne bo ugodno rešen, saj je prav od plačevanja prometnega davka (letno bi to znašalo 2 - 3 milijarde lir) odvisna upravna sanacija tržaškega pristanišča, ki pa potrebuje — mimo tega — najmanj sto milijard investicij za obnovo svojih naprav in infrastruktur.
Razprava, ki je bila mestoma žolčna, je odprl komunist prof. Costa, čigar govor smo že objavili. Costa je, v bistvu, predlagal še druge oblike pritiska na SIOT in sploh na tiste kroge, ki bi radi Trst in sevemovzhodno Italijo zadušili v morju nafte: prepoved poglabljanja Miljskega zaliva, s katerim skušajo okrepiti promet z nafto in napolniti dolino pri Orehu z rezervoarji, nadalje prepoved gradnje kar petih naftovodov (za Mar-ghero, za Visco, za Lugugnano, poleg bencinovoda «Total»), predvsem pa učinkovit finančni pritisk z odpovedjo podpor, ki jih javne ustanove in krajevne oblasti še vedno brezplačno in širokogrudno delijo petrolejskim družbam.
Po Costi sta spregovorila republikanec dr. Gargano in odv. Mor-purgo (PLI). Republikanski predstavnik se je predvsem zavzel za odvzem koncesije SIOT, če ne bo izpolnila zahtev tržaške javnosti.
Po Kervinovem mnenju, ki odraža stališče PSI, se Trsta ne da primerjati niti s šejkati v Perzijskem zalivu. Slednji imajo sicer umazano morje, imajo pa tudi polne blagajne dragocene valute. Trst pa niti tega ne. Prej je torej podoben koloniji «sedmih sestrà», ki skozi Italijo vozijo nafte, ne da bi je nudili, niti tedaj, ko je primanjkuje. Zato se je zavzel za odvzem koncesije SIOT, če ne bo izpolnila danih zahtev.
celotni perspektivi spreminjanja Trsta v «petrolejsko pristanišče». KPI namreč zagovarja mnenje, da je to škodljivo, posebno že zaradi ugodnih perspektiv ob možnosti odprtja Sueza, ko bi se Trst moral vključiti z vso silo v blagovni promet. Za to je potreben «luški prostor», ki ga danes skušajo petrolejske družbe za majhen denar zasesti in izkoriščati.
Kazalo je, da bi se predstavniki PSI vzdržali glasovanja o komunističnem stališču, kar je vzbudilo očitno negodovanje pri demokristjanih, ki bi najraje razpravo o teh perspektivah odložili na nedoločen čas.
Rossetti (KPI) je prečital analizo iz nekega «tajnega» dokumenta, ki ga je pripravila deželna vlada. V njem je rečeno, da Italija sploh ne potrebuje (zase) novih čistilnic in da bi širjenje petrolejskega pristanišča v Trstu škodovalo celotnemu deželnemu gospodarstvu. Nepotrebna čistilnica v Lugugnani (pri Por-togruaru), kamor naj bi vodil eden izmed naftovodov, bo Italijo stala nad 200 milijard, kar nasprotuje celo smernicam CIPE in energetskemu načrtovanju levosredinske vlade. Zato je Rossetti menil, da je dozorel čas, ko mora Tret reči jasen «Ne!» vsakemu širjenju petrolejskega pristanišča, kar pomeni, da se mora — v prvi vrsti — izreči KD, ki ga je doslej zagovarjala.
Tajnik KD Rinaldi pa se o tem ni hotel izreči. Bil je zelo oster do SIOT, ki spravlja v zadrego upravitelje tržaške luke in dejal, da je treba stališča do razvoja petrolejskega pristanišča «zamrzniti», dokler SIOT ne bo plačala davkov, ki jih je dolžna. «Potem pa bomo videli...»
Po tem posegu je župan Spaccini prekinil sejo, da so se predstavniki leve sredine lahko dogovorili s komunisti o popravkih k enotni resoluciji o «vprašanju SIOT». Sporazum je bil dosežen, toda pri glasovanju je prišlo do ponovnega prerekanja, ker so republikanci in demokristjani zahtevali, naj se o komunistični resoluciji glede razvoja petrolejskega pristanišča sploh ne glasuje. Temu so se komunisti uprli.
Misovec Giacomelli je takoj očital večini, da noče glasovanja o resoluciji KPI, ker so socialisti napovedali, da ji ne bodo nasprotovali. Gre torej za homogenost levosredinske koalicije.
Na koncu je «prebil led» socialist Kervin, ki je — ob očitkih iz sektorja KPI — napovedal, da PSI
republikanci in socialdemokrati, proti komunističnim stališčem.
Tako je bila resolucija KPI, ki nasprotuje razvoju petrolejskega pristanišča, zavrnjena z glasovi leve sredine (desna opozicija se je vzdržala glasovanja). Pač pa so glasovali za resolucijo «anti-SIOT» predstavniki vseh strank ustavnega loka: leve sredine, komunistov in liberalcev, medtem ko so misovci temu nasprotovali.
Zaradi kalnosti Timave manj vode v našem mestu
Preteklo noč je občinsko podjetje ACEGAT nekoliko zmanjšalo dobavo pitne vode v našem mestu. Vzrok za to zmanjšanje, ki je trajalo od 22. do 7. ure, je v tem, da je bila po včerajšnem deževju Timava precej kalna. V tem je torej vzrok za pomanjkanje vode v kakem stanovanju, posebno v višjih legah.
POSVETOVANJE 0 NflBREŽINSKEM URBANISTIČNEM NAČRTU
Značaj kraških vasi mora ostati neokrnjen
Posvetovanja, ki ga je priredila občina so se udeležili pre* bivalci Šempolaja, Trnovce, Praprota, Prečnika in Slivnega
Prebivalci Šempolaja, Trnovce, i vasi predvideli posamezna področja Praprota, Prečnika in Slivnega so J razvoja, kmalu pa se je izkazalo,
1 da bi bila taka rešitev napačna in so zato osvojili mnenje, da naj domačini načeloma grade na celotnem področju, ki je predvideno za kmetijske dejavnosti in kjer obstajajo ustrezne infrastrukture. Pri tem pa se ločijo mnenja, ker je občinski odbor predlagal da bi lahko zidali
sinoči do zadnjega kotička napolnili dvorano šolskega poslopja v Šempolaju, kjer je občinska uprava priredila posvetovanje o urbanističnem načrtu. Zadeva je očitno vzbudila izredno zanimanje, kar je prišlo do izraza tudi v živahni razpravi, ki se je zavlekla še kar pozno v noč.
Uvodoma je župan dr. Dragomir Legiša poudaril, da so take sestanke priredili po vaseh, kjer se ljudje med seboj poznajo in kjer se je ohranil duh vaške skupnosti in vzajemnosti. Vendar pa problematike teh krajev ni mogoče obravnavati izolirano od celotnega kompleksa občine. Na zgornjem predelu občine je kmetijstvo še vedno važna panoga, poleg tega pa so prebivalci zaposleni v industriji, medtem ko sta za spodnji predel značilna morje in turistični razvoj. Stari regulacijski načrt je bil narejen skoro pred dvajsetimi leti in ni mogel upoštevati razvoja, tako da je predvidel možnost naselitve 146 tisoč ljudi.
Župan Legiša je nato prešel na konkretno obravnavo predloga in dejal, da so arhitekti najprej za
DREVI V KAVARNI TOMMASEO
Nastop F. Pirone in Rite Susovsky
V kavarni «Tommaseo» bo drevi ob 18. uri drugi koncert mladih tržaških glasbenikov, ki spada v vrsto podobnih prireditev, ki jih organizira skupim glasbenikov umetnikov iz mšega mesta. Pobudnik za te koncerte je prof. Sergio Cernecca, glavni namen teh prireditev pa je ta. da si mladi tržaški virtuozi mberejo izkušenj ter da premagajo tremo ob nastopu pred občinstvom.
Drevi bosta nastopila pianistka Rita Susovsky ter violinist Fabio Pirana, ki že več časa sestavljata u-spešni duo. Izvajala bosta pester program, ki obsega Vitalijevo Ciaccona, Viozzijevo tretjo sonato za kla-
vni tisti, ki razpolagajo z določeno vir in violino, več Dvoržakovih mo-površino zemljišča, arhitekti pa so f’”n” ij>r	rin.
mnenja, da naj bi občina izdajala dovoljenja samo prebivalcem, ki že najmanj deset let žive v vasi.
Ta del predloga je podrobneje o-brazložil arhitekt Jagodic, ki je podčrtal, da se vasi ne sme pretvarjati v muzej in je zato treba omogočiti zidavo in omogočiti ljudem gradnjo, vendar z obvezo, da bodo gradili za sebe ali za svojo družino in da v določenem roku nove hiše ne bodo prodali.
O vseh teh vprašanjih, kot tudi o nekaterih perečih vprašanjih, ki zanimajo vaščane, se je razvila živahna razprava, v kateri je prevladalo skoro soglasno mnenje, da je treba ohraniti značaj sedanjih naselij neokrnjen.
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiiin
SLABO VREME OŠKODOVALO NASE KMETE
Pristojne oblasti naj odgovorijo kaj bo s kraško zadružno mlekarno
Ponekod do 40 odst. manj grozdja - lakaj ni kredita za kraški zadružni hlev?
Včeraj se je nebo vendar razjas- že pod streho, zdaj pa zidajo stano-
Socialisti so z določeno simpatijo ocenili tudi resolucijo KPI, ki za-1 spreminja svoje stališče in da bo vzema širša in odločna stališča o I glasovala, skupaj z demokristjani,
•nimiiiiiiraiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiiiui
S SEJE TAJNIŠTVA FEDERACIJE CCIL-CISL-UIL
Sindikati proti poviškom in petrolejskemu pristanišču
Občinski odbor bi moral nasprotovati vključitvi Trsta med mesta, kjer uvajajo poviške tarif
V torek dopoldne se je sestalo pokrajinsko tajništvo enotne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL in je med drugim razpravljalo o dveh važnih vprašanjih, ki imata odločilno težo in prednost pri izbirah glede gospodarske politike v zvezi z zaščito vrednosti prejemkov in kupne moči delavcev. Tajništvo je predvsem poudarilo svoje odločno nasprotovanje povečanju dosedanjih naprav in novim namembam zemljiških ter pomorskih površin za povečanja prometa z nafto v okviru tržaškega pristanišča. To nasprotovanje sloni na jasnih tehničnih ugotovitvah, saj bi gradnja novega naftnega terminala, kot predlaga družba PEPEA, dokončno onemogočila industrializacijo področja pri Orehu ter zaprla dostop do morja. Kljub temu potekajo dogovori v tej smeri s prikritim pristankom pristojnih ustanov. Na ta način hočejo uresničiti načrt, da bi z novim naftovodom, ločenim od SIOT, dobavljali nafto ne samo čistilnici ANIC v Lugugnani, ampak tudi celotnemu področju Veneta in v prihodnosti še dlje v severni Italiji.
Pokrajinska sindikalna federacija obvezuje svoje zastopnike v Avtonomni ustanovi za pristanišče in v Industrijski coni, da nadaljujejo akcijo ter mobilizirajo prizadete kategorije delavcev, da bo področje pri Orehu namenjeno razvoju industrije. Tajništvo federacije z obžalovanjem ugotavlja, da ga tržaška občinska uprava ni še povabila na razgovor o napovedanih poviških tarif za javne storitve (prevozi, plin, voda, elektrika). Tajništvo meni, da bi moral občinski odbor nasprotovati sklepom CIP glede vključitve Trsta v petero večjih italijanskih mest, v katerih se uvajajo poviški tarif. Omenjeno tajništvo v svojem poročilu tudi opozarja, da bo z raznimi načini boja nasprotovalo kakršnemu koli sklepu odbora glede poviška tarif brez predhodnega pogajanja s sindikalnimi organizacijami, ker delavci zavračajo nadaljnje krčenje prejemkov, medtem ko se ni še konkretno poskrbelo za ustanovitev in delovanje konzorcija za prevoze in zdravstvenih konzorcijev.
• Župan je odredil nova poševna parkirišča (delno tudi na pločnikih) na obeh straneh Ul. Beccaria.
• Jntrt ob 20. uri bo v Domu prv staniških delavcev predstavnik špan-
skih delavcev Carlos Vallejos govoril o «Delavskih komisijah in antifašistični borbi v Španiji». Ob tej priložnosti bo Bruno Steffè predstavil knjigo «Antifašisti Trsta. Istre, Posočja in Furlanije v Španiji».
TSlatna uAedratUwi
Dragi tov. Koreni
Pazljivo sem prebral poročilo v Primorskem dnevniku o tem, kako je slovenski svetovalec prof. R. Dolhar izjavil, da bo odslej govoril v slovenščini in da je župan ing. M. Spaccini prejšnji torek izjavil, da je vprašal za mnenje predsedstvo vlada o rabi slovenščine. Zdi se mi namreč, da ie županovo vprašanje za mnenje povsem odveč. Bralci našega dnevnika se prav gotovo spominjajo in tudi tržaški župan bi moral biti o tem poučen, da sem pred in po podpisu londonskega memoranduma kot odgovorni u-rednik Primorskega dnevnika na sodnih razpravah na tržaškem sodišču na vsaki razpravi dosledno zahteval izvajanje določb italijanske ustave in mirovne pogodbe, predvsem pa določbe člena 5 Posebnega statuta londonskega memoranduma, t. j. pravico do rabe slovenščine pred sodiščem. Spominjam se, da mi je sodnik skoro vedno dovolil rabo mojega materinega jezika razen v nekaterih primerih. Spominjam se tudi, da sem se pritožil v takih primerih na mešano jugoslovansko - italijansko komisijo za izvajanje določb posebnega statuta. In komisija je bila vedno mnenja, da so oblasti dolžne te določbe posebnega statuta izvajati. Če se prav spominjam, je bila zadnja sodna razprava, na kateri sem se pojavil kot odgovorni urednik, leta 1969, t. j. pred petimi leti, ko je na mojo zahtevo sodnik določil uradnega prevajalca, ki je bil takrat sedaj že pokojni dr. Franc Baša Vsekakor pa je dejstvo, da noben sodnik ni nikoli vprašal za mnenje predsedstvo vlade.
Če bo potrebno, lahko gornjo izjavo dokumentiram s točnimi podrobnimi podatki tako glede datumov, sodnih razprav, imen posameznih sodnikov itd.
S tovariškimi pozdravi
Trst, 23. oktobra 1974
Stanislav Renko
vanje za oskrbnika, toda nekje se je nekaj spet zataknilo in člani zadruge ne morejo dobiti potrebnega kredita, da bi bilo delo zaključeno. Zakaj?
Glede kraške zadružne mlekarne, ki naj bi jo zgradili v repentabrski občini za vse področje, pa je vse ostalo na mrtvi točki. Kljub ugotovitvam in protestom upravnega odbora je ostalo vse pri starem in o gradnji mlekarne ni ne duha ne sluha. Vsa javnost, zlasti pa prizadeti živinorejci imajo pravico zahtevati, da odgovorne oblasti jasno povedo, kako je s to zadevo. Mislijo resno, ali hočejo norce briti?
• Jutri ob 19.30 bo na pobudo sekcije KPI «D. Pescatori» v Naselju sv. Sergija shod, na katerem bodo razpravljali o vladni krizi, gospodarskem položaju in o prihodnjih ve-
nilo, temperatura se je nekoliko dvignila in ni več deževalo, pred-sinočnjim pa je bilo precej hladno, v višjih predelih so med dežjem naletavale snežinke, v hribih pa je snežilo. Slana je ponekod po Krasu spet pobelila njive, vinograde in travnike. Dolgo je trajala deževna doba, vinogradniki so morali izkoristiti vsak trenutek, da so lahko potrgali grozdje, v notranjosti, zlasti v Brkinih in na Pivki, pa ne morejo kmetje zaradi stalnega deževja pospraviti pridelkov, zlasti krompirja. Takega deževja in hladnega vremena v tem letnem času že dolgo ne pomnimo, škoda pa je precejšnja. Zaradi deževja ob trgatvi in ob času cvetenja je na Tržaškem poprečno 20 od sto manj grozdja v nekaterih krajih pa, zlasti za nekatere vrste trt, tudi do 40 od sto 'manj" kot v normalnih letinah. Marsikje ni grozdje popolnoma dozorelo, gnilobe pa na splošno ni bilo.
Vinogradniki, kot smo že omenili, so bili v hudi stiski, zlasti pri trgatvi črnega grozdja, ki dozori pozneje, vendar so že vse potrgali.
Zdaj so na vrsti druge skrbi zaradi hladnega vremena. Če je namreč v kleti prenizka temperatura, mošt ne vre, zato pa je treba kleti ogrevati.
Se bo vreme izboljšalo? Na to vprašanje ni lahko odgovoriti, vendar bi se dalo sklepati, da ne bo več toliko deževalo in da bomo imeli več jasnih dni kot v drugi polovici septembra in v oktobru.
Pri nas so pridelki v glavnem že pod streho, slane in mrzel dež pa škodujejo cvetličarjem in vrtnarjem, ki imajo svoj pridelek na prostem. Zadostuje namreč samo ena huda slana, da uniči krizanteme, ki niso pod streho, nadaljnje deževno vreme pa bi resno oviralo tudi jesensko oranje in delo v vinogradih.
Sena in otave je bilo letos še precej, težave pa so bile zlasti pri sušenju otave in živina ni mogla večkrat na pašo zaradi dežja. Kakšen bo torej obračun letošnjega kmečkega leta, ki se naglo bliža koncu? V obračun je treba vključiti tudi večje izdatke zaradi podražitve gnojil, semen, močnih krmil, kmečkih strojev itd. Ker že govorimo o kmečkih zadevah, moramo o-pozoriti javnost in pristojne oblasti na dve važni vprašanji, ki ta-reta naše živinorejce in o katerih smo že večkrat pisali. Ne vemo, če bo kaj zaleglo, vendar upamo, da se bo le našel kdo, kj bo nastopil pri odgovornih oblasteh, in sicer pri deželnem odbomištvu za kmetijstvo.
Pri šempolaju so skoraj že dogradili zadružni hlev. Dve stavbi sta1
RAZSTAVA V GALERIJI «FORUM»
Skulpture in perorisbe odličnega D. Džamonje
Znani kipar bo verjetno te dni prišel v Trst
litvah šolskih odborov, sen. Paolo Sema.
Govoril bo
Delegacija ANPI na odkritje spomenika odporništvu v Oderzu
Na svoji zadnji seji je pokrajinski odbor ANPI ostro obsodil nove fašistične izbruhe, posebno pa o-skrunitev spomenika padli partizanki Almi Vivodi. Obenem je ANPI sporočil, da se bo v nedeljo z delegacijo udeležil odkritja spomenika odporništvu v Oderzu pri Trevisu. Tržaška sekcija ANPI bo za tp priložnost dala na razpolago za vse svoje člane avtobus, ki bo odpotoval s Trga Foro Ulpiano Ob 7. uri. Zainteresirani naj se za nadaljrija pojasnila obrnejo na sedež pokrajinskega odbora v Ul. Crispi št. 3 (tel. 730-306).
POMEMBEN DOGODEK ZA VAŠKO SKUPNOST
V Bazovici so sinoči ustanovili Združenje jusarskih upravičencev
Na ustanovnem občnem zboru so poudarili namen in cilje nove gospodarske organizacije
tivov ter Turinovo Variaciones cla-sicas. Rita Susovsky, ki se je učila klavirja pri Maurenu Jonesu in pri Isu Kostorisu, je lani diplomirala z odliko m tržaškem konservatoriju «G. Tartini». Fabio Pirona je na tržaškem konservatoriju dokončal študije violine letos. Bil je učenec Baldassareja Simeoneja, sedaj pa se Pirona uči pod vodstvom Giulia Vioz-zija kompozicije.
V okviru teh glasbenih prireditev je prejšnji mesec že mstopil mladi pianist Giorgio Rittmeyer, mdaljnji spored pa predvideva še koncerte naslednjih glasbenikov: flavtist Bla-sco v spremljavi pianista Rittmeyer-ja (november), pianistka Pia Carlini (december), harpistka Giuliam Stecchino (januar), oboistka Fiammetta Zuliani v spremljali pianista Franca Kader ja (februar), pianist Piero Mammana (marec), trio Corinna De Pase, Guido Selvaggio in Di Fazio (aprii) in za zaključek čelist Di Fa-zio v spremljavi pianistke Cristine Mayer.
OBVESTILO
Obveščamo vse bivše aktiviste Tržaškega okrožja, da smo razposlali vabila za tovariško srečanje, ki bo v soboto, 26. t.m., ob 19. uri Kulturnem domu.
Razumljivo je, da so po toliko letih naši seznami nepopolni. Zato prosimo tudi vse one, ki bi vabila osebno ne prejeli, da se smatrajo za povabljene.
Skupina bivših aktivistov Tržaškega okraja
Izleti
V Bazoviškem domu je bil sinoči ustanovni občni zbor Združenja jusarskih upravičencev iz Bazovice. Glavni namen nove gospodarske organizacije, ki so jo pravzaprav o-snovali že pred leti, lani pa imenovali pripravljalni odbor, je ščititi splošne gospodarske interese vasi, posebej pa koristi jusarskih zemljišč, ki so sicer v upravi tržaške občine, a so dejansko last vaške skupnosti. To je v uvodnem nagovoru poudaril predstavnik pripravljalnega odbora dr. Leo Kralj, ki je obenem orisal potek dosedanjih priprav na formalno pravno ustanovitev združenja. Obžaloval je le dejstvo, da je ob tako številni udeležbi vaščanov občutiti odsotnost mladine.
Podrobneje je o namenih združenja ter o nalogah bodočega odbora poročal Mirko Križmančič. Med glavnimi nalogami nove gospodarske organizacije sta nedvomno na prvem mestu boj proti razlastitvam, ki so bile doslej v Bazovici soraz-meroma omejene, a predstavljajo nevarnost za bodočnost, ter uvedba strogega nadzorstva nad izvajanjem zakona o kraških rezervatih.
Dušan Džamonja, mojster tolike-rih skulptur, med katerimi sta tudi mogočna spomenika padlim na Ko-zari ter jugoslovanskim partizanskim borcem, ki so pokopani v Bar-letti v južni Italiji, je «na obisku» v našem mestu. Od sinoči namreč razstavlja v tržaški galeriji «Forum» v Ulici Coroneo št. 1, kjer bo do 6. novembra na ogled občinstvu pet njegovih manjših skulptur in ducat njegovih perorisb.
Kakor je razumljivo, je njegova razstava v Trstu vzbudila precejšnje zanimanje in zvabila na otvoritev veliko ljudi, seveda predvsem veliko tržaških likovnikov in ljubiteljev umetnosti pa tudi časnikarjev in kritikov. Med občinstvom smo o-pazili tudi jugoslovanskega general-
nega konzula v Trstu Borisa Trampuža in jugoslovanskega konzula Srečka Kovačiča. Umetnik sam, žal, ni mogel priti na otvoritev svoje prireditve v Trstu, ker ga dolžnosti zadržujejo trenutno v Londonu. Verjetno pa bo prispel te dni v Trst, ali pa vsaj ob zaključku svoje razstave, ko bo hkrati v isti galeriji pripravil svojo razstavo tržaški slikar Lojze Spacal, ki tokrat ne bo razstavljal svoje grafike, pač pa izključno olja.
• Pokrajinski svet se bo v četrtek, 31. oktobra, ob IB. uri sestal na ledni seji. Na dnevnem redu bo nadaljevanje razprave o upravnih vprašanjih. ki se je pričela že na zadnji seji pokrajinskega sveta.
Seveda je med nameni združenja tudi nadzorstvo nad jusarskimi zemljišči. Občina jih namreč ne sme dajati v najem brez privoljenja združenja. Odbor združenja bo skrbel tudi za druge probleme, kot so vprašanje odškodnine za škodo, ki jo povzročajo divjad in vojaške služnosti. Obenem bo moral odbor skrbno spremljati izdelovanje podrobnih načrtov v okviru splošnega regulacijskega načrta, ob vseh teh vprašanjih pa bo moral vzdrževati stike s sorodnimi in drugimi organizacijami ter s krajevnimi upravami. Posebej je Križmančič omenil vprašanje bazovskega nogometnega igrišča, ki so ga v veliki meri zgradili sami domačini s prostovoljnim delom, in ga sedaj občina noče dati v najem domačemu nogometnemu društvu.
Zbranemu članstvu so nato prebrali osnutek statuta, nakar se je razvila razprava.
PD F. Prešeren — Boljunec priredi v nedeljo, 27. oktobra, avtobusni izlet po Furlaniji, z ogledom spomenika v Gonarsu, Ville Manin v Passarianu in izkopanin v Ogleju. Vpisovanje pri Lavri v mlekarni. Odhod ob 7.00.
Včeraj-danes
Danes, ČETRTEK, 24. oktobra RAFAEL*, ELKO Sonce vzide ob 6.33 in zatone ob 17.05 — Dolžina, dneva 10.32 — Luna vzide ob 13.53>:In zatone ob 0.00 Jutri, PETEK, 25. oktobra DARJA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 12,4 stopinje, najnižja 6,8, ob 19. uri 10 stopinj, zračni pritisk 1007,1 mto rahlo narašča, veter 6 km na uro jugovzhodni, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 15,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 23. oktobra se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
UMRLI SO: 79-letna Teresa Mar-con vd. Bacci, 54-letni Antonio Festa, 61-letni Bruno Stafuzza, 64-letni Emesto Bonin, 77-letni Giuseppe Deschi, 66-letna Maria Fossat, 60-letni Carlo Hofer, 64-letni Giulio Cucu-rullo, 61-letna Giovanna Pahor vd. Slaucich, 88-letna Stefania Buda vd. Timeus, 74-letna Giuseppina Otta por. Godina, 90-letna Giovanna Zac-chigna vd. Maddalen, 76-letni Naza-rio Steffè, 91-letni Tullio Cason.
KPI o šibkosti levosredinske koalicije v občini
Tajništvo tržaške federacije KPI je izdalo sporočilo o zadnji seji občinskega sveta, na kateri je prišla do izraza notranja slabost koalicije leve sredine. Federacija obsoja trditve župana glede zahteve po prevajalcu in pravi, da se je v bistvu izognil odgovoru, kar odraža pomanjkanje enotnosti in pomanjkanje politične volje, da se reši to osnovno vprašanje demokracije. Federacija KPI izraža tudi začudenje, da je odbornik sprejel županovo izjavo, ki teži, da se stvar odloži, ker je zadevo predal v razpravo predsedstvu vlade, ki za stvar ni pristojno.
Prav tako je tudi očitno, da v levi sredini ni enotnosti v zvezi s petrolejskim pristaniščem. V tej zvezi pa obžalujejo, da je PSI pod legla pritiskom in da je glasovala proti resoluciji komunistične svetovalske skupine.
Na ortopedskem oddelku so včeraj popoldan sprejeli 75-letnega upokojenca Francesca Slugo iz Ul Negri 25. Ta je namreč prejšnji petek padel na pločniku v bližini svojega doma ter si zlomil desno stegnenico in se udaril po obrazu.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto. Ul. Roma 16; Davanzo. Ul. Bermni 4; Al Castoro. Ul. Cavana 11; Sponza, UL Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Borzni trg 12; Al Centauro, Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare. Largo Piave 2; Costalunga, Erta di S. Anna 10 (Kolonkovec).
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165), Opčine (tel. 211-001), Prosek (tel. 225-141). Božje polje — Zgonik (tel. 225-596), Nabrežina (tel 200-121). Sesljan (tel. 209-197), Zavije (tel. 213-137), MUje (teL 271-124).
M®
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	669,—
Funt iterling	1559,—
Švicarski frank	234,10
Francoski frank	141,25
Nemška marka	258,80
Avstrijski šiling	36,35
Dinar: debeli	38,—
drobni	38,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Mali oglasi
TAKOJŠNJA DOBAVA 128. 127; 128 71, 72; 850 coupé 67, 69 ; 850 spy-der 69; 124 coupé 68, 69; 124 67. 69; 850 special 68. 70 ; 500 L 68, 69, 70; fiat 750 66, 69, fiat 1300 66 in drugih 20 avtomobilov vseh vrst na ogled v Ul. Giulia 10 in Ul Cotogna 7 — Autosalone Trieste.
GLASBENA MATICA - TRSI
KONCERTNA SEZONA
Abonma 1974.75	Kulturni dom v Trstu
25. 10. 1974: ORKESTER GLASBENE MATICE, dirigent Oskar Kjuder, solist Branimir Slokar - pozavna — 10. 11. 1974: SIMFONIČNI ORKESTER IN ZBOR RTV ZAGREB, dirigent Igor Ku-Ijerič, solisti: Mira Kirinčič - sopran, Mitja Gregorač - tenor, Ljerka Plesllč-Bielinski - klavir — 29. 11. 1974: VLADIMIR KRPAN, klavirski recital — 12. 12. 1974: SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, dirigent Marko Munih, solist Jože Falout - rog — 17. 1. 1975: TRŽAŠKA KOMORNA SKUPINA — 25. 2. 1975: Ansambel «SLAVKO OSTERC» iz Ljubljane, dirigent Ivo Petrič — 10. 3. 1975: ORKESTER GLASBENE MATICE, solist Žarko Hrvatič - violina — 4. 4. 1975: Tenorist ANTON DERMOTA, recital slovenskih samospevov, pri klavirju Hilda Dermota — 18. 4. 1975: Akademski pevski zbor «TONE TOMŠIČ» iz Ljubljane, dirigent Marko Munih.
CENE ABONMAJEV
Parter redni 9.000 lir	Balkon redni 7.000 lir
Parter znižani 7.000 "	Balkon znižani 5.000 "
Mladinski
in invalidski 2.000 "
Vpis abonmajev v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 - tel. 418-605) in v Tržaški knjigarni (Ul. sv. Frančiška 20 -tel. 61-792) od 15.30 do 19. ure.
GLASBENA MATICA — TRST
Sezona 1974-75
Pni abonmajski koncert
Jutri, 25. t.m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ORKESTER
GLASBENE
MATICE
Dirigent:
OSKAR KJUDER Solist:
BRANIMIR SLOKAR — pozavna
SPORED:
B. Ipavec:
Serenada za godalni orkester G. F. Haendel:
Koncert v f-molu za pozavno in godalni orkester J. G. Albrechtsberger:
Koncert za pozavno in godala W. A. Mozart:
Salzburška simfonija v D-duru št. 1 za godala (KV 136)
Rezervacija, prodaja vstopnic in abonmajskih izkaznic v pisarni Glasbene matice (Ul. R. Manna 29 — tel. 418-605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Gledališča
SSG v Trstu gostuje v petek,' 25. t.m. ob 19.30 v Mariboru na «Borštnikovem srečanju» in v soboto, 26. t.m. ob 18. uri v Sladkem vrhu s predstavo I.' Cankarja «Za narodov blagor».
KULTURNI DOM
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trsi
Otvontvena predstava sezone 1974-1975: Ivan Cankar - ZA NARODOV BLAGOR, komedija v štirih dejanjih.
V	nedeljo, 27. t.m. ob 16. uri — abonma red F okoliški.
Abonmaji in vstopnice so na razpolago pri blagajn) Kulturnega doma vsak dan (razen nedelje) od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav.
KONCERTNA SEZONA
GLASBENE MATICE
V	pisarni Glasbene matice, telefon 41-86-05 in v Tržaški knjigami od 15.30 do 19. ure sprejemajo abonente za koncertno sezono.
VERDI
Pri gledališki blagajni (tel. 31-948) sprejemajo nove abonmaje za operno sezono gledališča Verdi 1974-75. Lanski abonenti lahko svoja mesta potrdijo še danes. Po tem roku bodo abonmaje oddali drugim.
Prva predstava bo 7. novembra, ko bo na sporedu «H Tabarro». «Suor Angelica» in «Gianni Sebi: cehi». Dirigent Giacomo Zani, režija Giancar-la Menottija, scene Pierluigija Samari tanija.
POLITEAMA ROSSETTI
Jutri, ob 20.30 začetek dramske sezone 1974-75 s predstavo «L’Austria era un paese ordinato» Lina Carpin-terija in Mariana Faragune. režija Francesca Macedonie, scene in kostumi Sergia d’Osma. Prva abonmajska predstava. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti, tel. 36-372 — 38-547.
Šolske vesti
RAVNATELJSTVO STROKOVNE ŠOLE obvešča, da se je začelo vpisovanje v 1. razred kemijskih analitikov. Po treh letih šolanja, s kvalifikacijo «kemijskega analitika», imajo vsi možnost takojšnje in zelo ugodne zaposlitve v laboratorijih, bolnišnicah in raziskovalnih ustanovah. Vpišite se v to sekcijo. Podrobnosti o učnem programu in o pogojih za vpis boste izvedeli v tajništvu šole v Ul. Matteotti 14 — tel. 76-52-76.
šolski patronat občine Devin - Nabrežina obvešča, da je rok za vlaganje prošenj za pošolski pouk v šolah nabrežinske občine s slovenskim učnim jezikom podaljšan do 31. t.m.
Razna obvestila
Kdor želi abonma za gledališče, se lahko oglasi pri Stanku Devetaku, predsedniku prosvetnega društva «Igo Gruden», Nabrežina, še danes.
Združenje staršev otrok slovenske osnovne šole v Boljuncu bo imelo svoj prvi redni občni zbor v torek, 29. oktobra 1974, ob 20.30 v prostorih osnovne šole v Boljuncu. Vabljeni!
Vodstvo Tržaškega partizanskega pevskega zbora sporoča vsem pevcem in instrumentalnemu ansamblu, da bo prva skupna vaja novega programa v torek, 29. t.m., ob 20.30 v Bazovskem domu.
Kino
Ariston I.N.C. 16.30—22.00 «Sussurri e grida», barvni film režiserja Bergmana. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Nazionale 15.00 «L’esorcista». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom. Igrajo Linda Blair, Elen Bur-styn, Jason Miller. Max von Sydow.
Excelsior 15.30 «Arrivano Joe e Margherite». Barvni zabavni film. Igrata Keith Carradine in Tom Skerritt.
Grattacielo 16.00 Barvna kriminalka: «Un cadavere di troppo», igrajo Lea Massari, Michel Bouquet, Bernard Blier.
Fenice 15.00 «L’esorcista». Film v barvah. Prepovedano mladini pod 14. letom. Igrajo Elen Burstyn. Linda Blair, Jason Miller, Max von Sydow.
Eden 16.00 «La guerra di Gordon», barvni film. Igra Paul Winsield.
Ritz 16.00 «Cittadino si ribella». Barvni film, v katerem igra Franco Nero. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Aurora 16.00 «Il caso Drabble». Barvni film, v katerem igra Michael Carne. Detektivka.
Capito! 16.30 «Il bestione». Barvni film, v katerem igra glavno vlogo Giancarlo Giannini.
Cristallo 16.30 «Contratto marsigliese». Barrai film, v katerem igra Anthony Quinn. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Impero 16.30 «Silvestro gatto maldestro», barvni film.
Filodrammatico 16.30—22.00 «Bellissima superdotata cercasi per pose particolari», barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «All’onorevole piacciono le donne», barrai film. Igrata Landò Buzzanca in Laura Antonelli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Caccia sadica», barvni film. Igrata Robert Shaw in Mal-colm McDowell.
Vittorio Veneto 16.00 «Valdez il mezzosangue». Barvni film, v katerem igra Charles Bronson. Zadnji dan.
Abbazia 16.00 «La caccia», barrai film. Igra Marion Brando. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 'Ì6.30 «La febbre dell'oro» in «Vita da cani», C. Chaplin.
Mignon 16.00—22.00 «1975: Occhi bianchi sul pianeta terra», barrai film. Igra Charles Heston.
Radio 16.00—22.00 «Racconti proibiti di niente vestiti», barvni film. I-gra Barbara Bouchet.
Volta - Milje 17.00 «Bravados», barvni film. Igrajo Gregory Peck, Lee Van Cleef, Jean Collins.
Razstave
V	galeriji «La Lanterna» v Ul. Sv. Nikolaja stev. 6 razstava dei DeEs Schwertbergerja. Razstava bo trajala do 8. novembra.
V	galeriji Tergeste, Ul. Battisti 23. Michele Škodnik razstavlja svoja dela. Razstava bo odprta do 31, t.m.
V	galeriji Forum, Koronejska ulica 1, razstava del kiparja Dušana Džamonje.
V	galeriji Tribbio so odprli razstavo del naslednjih umetnikov: Borra, Carmassi, Corneilie. Guerricchio, Labisse, Saetti, Breddo, Chapelain Midy, Dova. Guidi, Lebenstein, Treccani, Borgonzom, Chersicla, Fiume, Lilloni, Gribaudo in Zigaina.
V	galeriji Endas, UL delle Zudec-che 1, bo Giuseppe Ricci razstavljal svoja dela do 29. t.m. Ogled razstave: ob delavnikih od 18. do 20., ob nedeljah pa od 11. do 13. ure.
V	občinski galeriji bo 25. t.m. Renzo Moreu odprl razstavo svojih del, ki bo trajala do 2. novembra.
V	galeriji Cartesius bo Avgust Černigoj razstavljal svoja dela od 26. oktobra do 13. novembra.
Prispevki
V počastitev spomina pokojne Marije Guštin daruje I. Marc 5.000 Ur za Slovensko dobrodelno društvo.
SOŽALJE
Tržaški oktet izreka iskreno sožalje svojcem in sorodnikom ob izgubi
Marije Guštin roj. Stok.
Slovenska skupnost izreka globoko občuteno sožalje Karlu Guštinu in družini ob smrti Marije Guštin roj. Stok.
Sekcija PSI Sv. Jakob v Trstu In ženska komisija PSI izražata druži-ni ob smrti članice Jožice Turk vd. Petrovič globoko sožalje.
GORIŠKI DNEVNIK
SKLEP DEŽELNEGA ODBORA NA PHIDVČERAJŠNJI SEJI
Dežela zagotovila bolnišnicam denarna sredstva za oktober
Dežela bo jamčila za predujme denarnih zavodov bolnišnicam za plače osebju
Nadvse kritični položaj bolnišni-žkih ustanov, ki se iz dneva v dan še zaostruje, je bil glavni predmet predvčerajšnje seje deželnega odbora. V okviru prizadevanj za rešitev tega perečega problema, sta se deželni predsednik Comelli in odbornik Coloni prejšnji teden sestala s predstavniki posojilnic v naši deželi ter se z njimi dogovorila za ukrep, ki bi vsaj delno in začasno omilil nevzdržno finančno stanje bolnišniških uprav Na tem srečanju je bil sklenjen sporazum, ki naj bi zagotovil bolnišnicam finančna sredstva vsaj za izplačilo mezd osebju za oktober. Sklenjeno je bilo, da bo deželna uprava jamčila s svojim denarjem tiste predujme, ki jih bodo pristojni denarni zavodi (to so posojilnice vseh štirih pokrajin) dali bolnišniškim ustanovam za izplačilo osebja za oktober. Posojilnice so doslej nakazale že 45 milijard lir predujma, kateremu se bo z novim ukrepom sedaj pridružilo še trideset milijard lir.
Na predvčerajšnji seji je deželni odbor sprejel v tem smislu sklep Predlog je orisal odbornik za finance Coloni, ki se je, kot rečeno, udeležil srečanja s predstavniki deželnih posojilnic ter je ob tej priložnosti nakazal takšno rešitev, za katero so se nato tudi sporazu-meli.
Vzroki kritičnega finančnega položaja v bolnišnicah so znani. Bolniške blagajne namreč niso izplačale svojih dolgov bolnišnicam in bolnišniške blagajne so se popolnoma osušile. To je odbornik Coloni v svojem poročilu posebej poudaril, obenem pa je dodal, da Učijo vzroki tudi v neizpolnjenih obveznostih državnih organov, ki so s sprejetjem zakona 384 iz letošnjega avgusta zagotovili bolnišnicam povračilo tistega denarja, ki jim ga dolgujejo bolniške blagajne. To je 2.700 milijard lir, a v resnici pa je državni zaklad zbral na finančnem tržišču le kakih 25 ali 28 milijard lir, kar ša zdaleč ne zadošča potrebam bolnišnic. Njihov položaj se zato iz dneva v dan nevarno zaostruje in grozi jim prekinitev dejavnosti s posledicami za italijansko družbo, kì si jih še predstavljati ne moremo. Odbornik je v svojem poročilu omenil tudi to, da krijejo dolgove bolnišniških u-stanov celo s tridesetletnimi obveznicami. Jasno je, je poudaril Coloni, da lahko privede takšno ravnanje do nelikvidnosti v denarnih zavodih ter zaradi tega do omejitve dejavnosti teh zavodov, kar pomeni v sedanjem kritičnem gospodarskem položaju nov hud udarec.
Finančne potrebe bolnišniških u-stanov za izplačanje osebja za oktober znašajo 3 milijarde in 400 milijonov lir, ki jih bodo, kot sklenjeno, posredovale deželne posojilnice. Svojo pripravljenost, da prispevajo s predujmi k reševanju hudega finančnega položaja bolnišnic, so izrazili tudi denarni zavodi iz Codroipa, Kumina. Aviana, Palmanove, Spilimberga in San Vita al Tagliamento.
tijstva ter gospodarstva nasploh.
Prednost pri dodeljevanju podpor bodo imele vsekakor zadruge. Načrte bo treba dopolniti z vsemi u-streznimi podatki. Odborništvo za kmetijstvo je sporočilo, da bo Evropska gospodarska skupnost skušala podpreti predvsem take kmetijske dejavnosti ter ureditev takšnih kmetijskih infrastruktur, ki so usmerjene k splošnemu izboljšanju kmetijstva pri nas. Pri tem bo u poštevala predvsem načrte za razne bonifikacije in druga večja dela, med katerimi pride v poštev tudi pogozdovanje. Obenem pa bo skušala podpreti zasebna ali zadružna podjetja, ki si prizadevajo, da bi valorizirala tipične domače pridelke, kot na primer vino in druge.
Prispevki zadrugam bodo v višini 80 odstotkov za predvidena dela v proizvajalnem sektorju ter do 65 odstotkov za uresničitev načrtov valorizacije pridelka. Za zasebna podjetja pa prispevki ne bodo presegali 50 odstotkov. Prošnje za prispevke in ustrezne načrte je treba poslati na odborništvo za kmetijstvo v Ul. Percolo v Vidnu, najkasneje do 31. decembra.
kladajo in nakladajo blago za bližnje trgovine, otežkočen, je župan odredil prepoved parkiranja med št. 2 in 6 za vsa vozila, z izjemo dostavnih, ki se bodo ustavljali lahko največ 30 minut.
JUBILEJ DELOVNE ORGANIZACIJE, KI JE TUDI V GORICI ZELO POZNANA
Ob 25-letnici svojega obstoja se podjetje Primorje export sooča s težavami in z uspehi
V kratkem naj bi se sestala mešana italijansko-jugoslovanska komisija, da bi «rehabilitirala» goriški in tržaški sporazum
• Ker je promet po Ul. delle Zu-decche zaradi tovornjakov, ki raz-
Nova publikacija o volivcih-izseljencih
Na pobudo deželnega odborništva za proračun in načrtovanje je v teh dneh izšla publikacija s statističnimi podatki o volivcih naše dežele, ki delajo v tujini, študijo so izdelali s sodelovanjem občin ter trgovinskih zbornic naše dežele. Podatke so zbrali med zadnjimi deželnimi volitvami leta 1973. Na ta način so lahko ugotovili število ter socialne značilnosti izseljencev z volilno pravico. Nekaj podatkov so mogli zbrati tudi s pomočjo občinskih kurirjev, ki so razdeljevali volilne pozivnice.
• Jutri ob 19.30 bodo na sedežu sekcije KPI «M. Montagnana», Stara istrska cesta 66. predvajali film «AlTarmi siam fascisti». Voditelj sekcije bo nato govoril o borbi proti fašizmu.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiniiiiiiiiiiimniiiiiiiiimi
SPOROČILO OBČINSKEGA ZDRAVSTVENEGA URADA
Prispevki EGS za razvoj kmetijstva
Evropska gospodarska skupnost ter italijanska država bosta tudi prihodnje leto finansirali načrte za izboljšanje kmetijske proizvodnje ter valorizacijo kmetijskih pridelkov, ki jih bodo predložili zasebni kmetijski podjetniki ali razne kmetijske zadruge. To je v teh dneh sporočilo deželno odborništvo za kmetijstvo, ki bo kot prejšnja leta posredovalo načrte Evropski gospodarski skupnosti z ustreznimi motivacijami in predlogi, ki naj bi bili v skladu s stvarnimi potrebami deželnega kme-
Zadnjega oktobra zapade rok za obvezno cepljenje otrok
Cepljenje v občinskih izpostavah je brezplačno
S 1. septembrom se je pričel jesenski rok obveznega cepljenja otrok proti črnim kozam, davici, tetanusu in otroški paralizi. Tržaška občina ob tem sporoča, da se bo ta rok zaljučil 31. oktobra. Kakor smo že poročali, se morajo do konca tega meseca obvezno cepiti proti omenjenim boleznim vsi otroci, ki so rojeni med 1. julijem in 31. decembrom 1972. Prav tako se morajo cepiti tudi tisti, ki so rojeni pred tem datumom, a se iz ene"a ali drugega razloga še niso cepili. Največkrat ni prišlo dp cepljenja. ker je otrok zbolel in zato cepljenje ni bilo priporočljivo. To obveznost bo treba po predhodnem zdravniškem pregledu opraviti v tem roku.
Za cepljenje proti otroški paralizi velja posebna obveznost. V o-menjenem roku se morajo cepiti vsi otroci v prvem letu starosti ter vsi ki so rojeni po 6. marcu 1965 in še niso bili cepljeni.
Cepljenje v občinskih zdravstvenih izpostavah je brezplačno. Staršem bo občinski zdravstveni urad poslal posebna vabila, na katerih bodo navedeni zdravniška izpostava, kjer bodo cepljenje izvedli, ter dan in ura cepljenja. Tudi tisti starši, ki bi omenjenega vabila ne bili prejeli v predvidenem roku, se morajo do omenjenega datuma zglasiti s svojimi otroki v najbližji zdravniški izpostavi.
Starši, ki se ne nameravajo po-služiti javnega in brezplačnega cepljenja in bodo svoje otroke raje peljali k zasebnemu zdravniku, morajo ravno tako predložiti zdravniško potrdilo o cepljenju do vključno 10. decembra v občinskem zdravstvenem uradu v Ul. Torino 8. O-troci, ki so bili že cepljeni pri zasebniku, a se cepivo ni prijelo, bodo morali cepljenje ponoviti. V tem primeru pa je za drugo cepljenje pristojen izključno občinski zdravnik.
Zasebni zdravniki, ki so izvedli cepljenje, morajo na svoje zdravniško potrdilo točno navesti osebne podatke cepljenega otroka, datum
cepljenja, naslov tvrdke, ki je pripravila cepivo, serijsko številko cepiva, datum državne kontrole ter datume izdelave in zapadlosti cepiva. Kar zadeva zasebno cepljenje proti otroški paralizi lahko predložijo občinskemu zdravstvenemu uradu eno samo potrdilo tudi o več cepljenjih. Potrdilo pa je treba predložiti v teku letošnjega decembra.
Primere, ko zasebni zdravnik ni izvedel cepljenja zaradi morebitne otrokove bolezni, bo moral preveriti občinski zdravnik. Glede na to, da je cepljenje obvezno, bodo vsi starši, ki se teh predpisov ne bodo držali, deležni zakonskih posledic.
Ukrepi deželne uprave za razvoj turizma
Deželni odbor je na svoji zadnji seji med drugim obravnaval tudi vprašanje turizma. S tem v zvezi je sprejel sklep o dodelitvi podpore tridesetih milijonov lir Enotnemu odboru za družbeni turizem in počitnice s sedežem v Trstu, ki prireja turistične izlete po znižanih cenah za delavce in upokojence ter njihove sorodnike. Odbor ima v pro gramu okrog 280 izletov.
Štirinajst milijonov pa je deželni odbor namenil za razne pobude, katerih namen je pospeševanje razvoja turizma v Furlaniji - Julijski krajini. Omenjeni prispevek bodo porazdelili med razne letoviščarske in turistične ustanove naše dežele. Med temi ustanovi iz Trbiža za razne prireditve, ustanovi iz Forni di Sopra za prireditev boksarskega srečanja za državni naslov, ustanovi iz Lignana za kolesarsko dirko Alpe - Adria itd.
Na isti seji je odbor sprejel predlog odbornika za kmetijstvo Tri-panija za bonifikacijo nekaterih potokov. V ta namen bo dežela nakazala 15 milijonov lir prispevka.
Dograjeno carinsko središče pri Rokovem
gnweaj
Novo carinsko središče pri Koko-■m ob italijansko - avstrijski me-ki ga je uredila družba «Autovie enete SpA» po nalogu in s finanč-mi sredstvi deželne uprave, se bo hko v najkrajšem času vključilo v ednarodni blagovni promet. Na imljišču, ki meri skupno 55.000 kv.
metrov, sj uredili obsežno parkirišče — do njega je speljana posebna cesta tako z italijanske kot z avstrijske strani — zgradili vrsto stavb za carinsko službo, veterinarsko pregledovanje mesa in živine, finančno stra žo in špediterska podjetja. Na razpolago je že tudi nekaj skladišč,
pozneje pa bodo zgradili še molel in nove stavbe, v katerih bo med drugim tudi bančni urad. Središče bo vodila družba «Autovie Servizi», ki bo oddajala razne naprave v najem zasebnim družbam, špediterjem, u-voznikom in drugim operaterjem s področja zunanje trgovine.
Delovna organizacija Primorje export, ki ima svoj sedež v Rožni dolini (Nov« Gorica), slavi 25-let-nico obstoja. To podjetje, ki je nastalo kmalu po razmejitvi in odigralo pomembno vlogo pri vzpostavljanju gospodarskih stikov med dvema področjema na eni in na drugi strani meje, je tudi pri nas zelo znano, zato je prav, da povemo kaj več o njegovem srebrnem jubileju, o delovnih uspehih in njegovih načrtih.
Včeraj dopoldne so se na sedežu podjetja sestali predstavniki štirih temeUnih c anizacij, ki sestavljajo podjetje, in sicer zastopniki zunanjetrgovinskega odseka, motoremon-ta, cestnega transprrtnega podjetja in Čipke iz Idrije. Ravnatelj tega združenega podjetja, ki je ohranilo staro ime Primorje export, Franc De Lorenzi je v uvodnem govoru delovne konference opisal poglavitna obdobja v življenju podjetja ter povedal, da bodo priredili 7. decembra letos v Novi Gorici proslavo 25-letnice, na kateri bodo podelili priznanja najstarejšim in zaslužnim delavcem. Ravnatelj De Lorenzi je med drugim povedal, da je v vseh štirih obratih zaposlenih nekaj nad 500 oseb, da si bodo prizadevali odpreti v Italiji svoje zastopstvo ter da bodo preučili možnosti, da pri poslovnih stikih upošteva tuji manjšinski interes.
Iz izvajanj posameznih referentov, voditeljev služb in predstavnikov temeljnih organizacij se je izoblikovala jasna slika sedanjega stanja in načrtov, ki jih hočejo uresničiti. Tako sm izvedeli, da se v samoupravnih telesih udejstvuje ena petina zaposlenih. Govorili so o izvajanju ustavnih določil ter o nadaljnjem razvijanju samoupravnega sistema.
Ker je uvozno-izvozni oddelek izmed vseh najaktivnejši, je bilo naravno največ govora prav o njem in o nihanjih, ki se pojavljajo spričo omejevanja pri uvozu živine v skupni evropski trg. Strokovnjaki na tem sektorju so povedali, da sta listi A in B v goriškem sporazumu zastareli in da prihajata v poštev samo listi C in D iz tržaškega sporazuma. Preko liste C, ki je brezcarinskega značaja, so plasirali meso in živino. Nekaj manjših količin mesa so letos prodali tudi v goriš-ko prosto cono, vendar zastojev, ki so nastali po letu 1973 s tem niso obšli. Zato se v gospodarskih krogih oblikuje predlog, da bi sestavili mešano italijansko-jugoslovansko komisijo, ki bi spremenila blagovne liste v skladu s potrebami obeh obmejnih področij. Vse kaže, da se bo ta komisija sestala še v tem letu.
Obseg blagovne menjave po tržaškem in goriškem sporazumu se je od 1.3 milijarde v letu 1967 povzpel na 4.5 milijarde v letu 1972. Od tistega leta dalje se je zaradi nove politike v okviru EGS obseg menjave manjšal ter je letos za okoli 40 odstotkov manjši od 1973. leta.
Primorje eksport je po izvozu 10. podjetje v državi ter izvaža 3 odst. jugoslovanskega in 17 odst. slovenskega blaga. Zaradi aktivne blagovne menjave se je število uvoznih-izvoznih podjetij, ki so se posluževala goriškega in tržaškega sporazuma. v zadnjih letih povečalo na 64, vendar se bo ob novih usmeritvah to število občutno skrčilo in bodo prišla v poštev samo podjetja, ki imajo svoje sedeže na obmejnem področju.
Poleg izvozno-uvoznega sektorja so svoj položaj ter svoje razvojne programe opisali tudi ostali sektorji. Podjetje za popravilo motornih vozil, ki ima dnevno zmogljivost 120 naročil, načrtuje izgradnjo novega obrata v Šempetru, ki bo po sedanjih predračunih veljal okoli 4.5 milijarde lir. Omenimo naj, da bodo v njem opravljali vsa popravila, medtem ko bodo delavnico v Novi Gorici preuredili: avtomatsko pralnico za vozila nameravajo pokriti, sedanjo delavnico pa nadzidati ter v njej urediti prodajo avtomobilov in nadomestnih delov. Podjetje za prevoz blaga si je v zadnjem času nabavilo celo vrsto novih avtovlakov, voznega parka pa si ne more še bolj povečati zaradi uvoznih omejitev. .
Čeprav je bilo ob nedavnem odprtju novega obrata Čipka v Idriji precej napisanega, je vseeno stekla beseda o tem, kakšna je bila dosedanja proizvodnja čipk in kakšna bo v prihodnje. Tako je bil naveden podatek, da se je število klekljaric, ki so delale za Čipko, od leta 1964 do danes zmanjšalo od 5 tisoč na 1.200. Leta 1965 so izvozili 1.200 kg čipk, letos pa samo 300 kg. Povedali so, da gre veliko čipk v inozemstvo prek zasebnih stikov.
Danes kleklja še kakšnih 4.000 klekljaric. Z izgradnjo nove hale ter nabavo sodobnih strojev pa se je čipka usmerila predvsem na proizvodnjo perila, tako da bo to blago v celotni proizvodnji udeleženo z 80 odstotki.
Ko se bo kolektiv Primorje export ob koncu leta zbral na proslavi 25-letnice obstoja, bo lahko z zadovoljstvom ugotovil, da se je v tem času izredno uveljavil, saj se je število zaposlenih povečalo od 7 (leta 1949) na nekaj nad 500 ter da znaša letošnja realizacija 50 milijard lir.
reč v znak protesta proti samovolji oooora zapustili svetovalci opozicijskih ftrank ter svetovalec KD /accai, ki je v pismu predsedniku tudi obrazložil svoj protest, češ da svetovalska skupina KD ne odloča, mora pa sprejemati odločitve ožjega odbora. Spomnimo se, da je v dvorani ostalo le dvanajst svetovalcev treh večinskih strank KD, PSDI in SDZ in da so ti svetovalci sami praktično odločili kdo bo novi ravnatelj psihiatrične br Inišnice.
Na dnevnem redu jutrišnje seje je cela vrsta interpelacij, ki so jih v več kot letu dni vložili svetovalci opozicije in večine. Nekatera se nanašajo na šolske probleme, druga pa na obmejna vprašanja. Na dnevnem redu so še točke finančnega pomena in druge, ki zanimajo pokrajinsko o-sebje.
V sovodenjskem Kulturnem domu
Drevi občni zbor ŠD «So vodn j e»
JiDri seja
pokrajinskega sveta
•lutri zvečer ob 18. uri se bo sestal pokrajinski svet v Gorici. Po zadnji razburkani seji obeta biti jutrišnja bolj mima. Zadnjo sejo so nam-
Na drevišnjem občnem zboru, ki bo ob 20.30 v Kulturnem domu, bo športno društvo «Sovodnje» ocenilo enoletno delovanje, ki je bilo tudi letos predvsem usmerjeno na nogometno nodročje.
Dnevni red občnega zbora predvideva predsedniško, tajniško ter blagajniško poročilo ter izvolitev novega odbora. Mislimo, da se bo razvila debata okoli vprašanja igrišča. Pred dvema letoma je namreč gradbeno podjetje, ki v Sovodnjah gradi avtocesto, prekopalo igrišče, kajti ravno na tem kraju je speljana nova avtocesta. Domačemu društvu pa so obljubili, da bodo v enem letu uredili novo igrišče. Sedaj sta minili že dve leti in Sovodenjci morajo z domačimi tekmami še vedno «gostovati» v štandrežu. Vse izgleda, da tudi v tem letu vprašanje ne bo rešeno, nasprotno, problem igrišča bo odprt še za veliko časa.
JUTRI V VERDIJU
Giorgio Gaber:
«Anche per oggi non si vola»
Jutri se bo v Verdijevem gledališču v Gorici pričela gledališka sezona v italijanskem jeziku, ki jo prireja ustanova za kulturne manifestacije (EMAC). Ob 21. uri se bo goričkemu občinstvu predstavil pe-vec-igralec Giorgio Gaber s svojim delom «Anche per oggi non si mia».
Delo, ki je imelo svojo krstno u-prizoritev pred nekaj tedni v Milanu in ki je želo veliko uspeha, hoče biti v duhu vseg dosedanjih gledaliških del Giorgia Gaberja, ironična parodija sedanje družbe.
Štiri ženske ranjene
se ranile v mestnem avtobusu. Gre za 67-letno upokojenko Josipino Bukovec iz Ul. del Prato 27 (v bolnišnici se bo zdravila 30 dni zaradi zloma desnega gležnja), za 67-letno upokojenko Domenico Savio iz Ul. Attimis 35 (zaradi zloma dveh reber se bo zdravila 20 dni), za 39-letno gospodinjo Lucijo Peršoljo por. Petejan iz Ul. Capuccini 2 (zaradi udarca v hrbet se bo zdravila 10 dni) ter za 65-letno Celestino Moscardo por. Tarticchio iz Ul. Brigata Pavia 29 (vedno zaradi udarca v hrbet se bo zdravila 20 dni).
Ponesrečenke so se vozile iz go-riške bolnišnice proti središču mesta. V Podturnu je šofer avtobusa, da bi preprečil prometno nesrečo, ostro zavrl, tako da so ženske padle na tla.
Šolske vesti
Ravnateljstvo klasične gimnazije -liceja «Primož Trubar» sporoča, da bo danes, 24. oktobra, roditeljski sestanek. Ta bo v risalnici učiteljišča v Ul. Croce ob 18. uri. Starši in namestniki so vabljeni, da se sestanka udeležijo.
NA VABILO SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
KOMORNI ZBOR IZ CELJA
V	NEDELJO SPET MED NAMI
V	nedeljo popoldne bo nastopil v palači Attems v Gorici, zvečer pa v Kulturnem domu v Sovodnjah
Moški komorni zbor iz Celja bo v nedeljo popoldne imel samostojni koncert v Gorici, v palači Attems, v večernih urah pa bo isti spored ponovil v Kulturnem domu v Sovodnjah. To bo prijetno snidenje med celjskimi pevci in Goričani saj je ta kvalitetni slovenski zbor že nastopil na slovenskih prireditvah v Gorici in Doberdobu, na kulturnem večeru v Rovkah in na mednarodnih tekmovanjih pevskih zborov «Seghizzi» v Gorici, kjer je v letih 1964 in 1965 zasedel prvo mesto, v letu 1969 pa drugo mesto.
Komorni zbor iz Celja se je naši publiki priljubil. Letos aprila je zbor proslavil 25-letnico obstoja, v Celju je imel ob tisti priliki samostojen koncert. V preteklosti je zbor dosegel še dva pomembna uspeha. Slovenske zbore je častno zastopal na festivalu pevskih zborov Hrvatske, ki je bil i Zadru od 4. do 6. oktobra, na tekmovanju pevskih zborov Slovenije «Naša pesem 74» v Mariboru pa je dosegel raven najboljšega slovenskega zbora in dobil zlato plaketo mesta Maribora. Ocenjevalno komisijo v Mariboru so sestavljali dirigent Anton Nanut iz Ljubljane kot predsednik, docent Alojz Srebotnjak, dirigent Marko Munih, skladatelj Boris Ulrich iz Zagreba in dr. Franz Giesling iz Basla v Švici. V Mari-
boru je zbor zapel Aškerc - Foer-sterjevega «Spaka», Gallusovo o-smeroglasno «Quam pulehra es amica mea» in Švarovu priredbo «Moj očka ima konjča dva»
Zbor ima sedaj novega dirigenta Cirila Vertačnika. Dolgoletni dirigent je šel v zasluženi pokoj, vendarle upamo, da ga bomo ob nedeljskem obisku Celjanov v Gorici videli spet med nami.
V celovečernem koncertu bo zbor v nedeljo v Gorici in Sovodnjah pel devetnajst skladb slovenskih in jugoslovanskih skladateljev. Slišali bomo pesmi Ferda J manca, Josipa Ipavca, Benjamina Ipavca. Jakoba Petelina - Gallusa, Antona Foersterja, Jakoba Ježa. Rada Simonitija, Jakova Gotovca, Emila Adamiča, Cirila Preglja, Danila Švare. Franceta Marolta in Bojana Adamiča. Zbor šteje 33 pevcev, kot solisti bodo nastopili tenorja Franci Satler in Leopold Perc ter bariton Stane Bizjak. Dirigiral bo Ciril Vertačnik, program bo napovedovala Bogdana Grobelnikova.
Koncert v Gorici se bo pričel ob 16. uri, prireja ga klub «Simon Gregorčič», v Sovodnjah pa ob 19. uri in ga prireja prosvetno društvo v Sovodnjah. Ljubitelji slovenske pesmi bodo prišli na svoj račun, saj je Komorni zbor iz Celja danes brez dvoma najboljši slovenski zbor.
iiiiiiiiiiiiniiiiirmiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiliiiiiiiillliiiiiiii'iiiiiiiiiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiliiilllili»
UPOŠTEVAJOČ STARINSKE ZNAMENITOSTI
Na naj stare] šem trgu v Gorici obnavljajo značilne stavbe
Sedaj je na vrsti večnadstropna stavba na vogalu trgov sv. Antona in pred stolnico
V torek zvečer so v goriško bolnišnico sprejeli štiri ženske, ki so >
lami so zgradili novo stavbo, kjer je bila nekoč Kodermacova gostilna
TRAGEDIJA V MEDEI PRED RAZPLETOM?
Renata Godeas aretirana pod obtožbo očetomora
Državni pravdnih mora imeti na voljo tehtne dokaze, če je pripor spremenil v zapor
Renato Godeas so obtožili očetomora. Državni pravdnik dr. Bruno Pascoli je namreč včeraj spremenil pripor v zapor, ker Renato Godeas dolžijo namernega umora svojega očeta. 45-letnega Arriga. To o-dločitev je državni pravdnik sprejel po drugem triurnem zaslišanju o-sumljenke.
še včeraj je obstajalo rahlo upanje, da tako usodnega koraka državno pravdništvo ne bo storilo. To upanje je temeljilo na dejstvu, da je pravdništvo pripor podaljšalo za 20 dni. Iz te odločitve je v javnosti raslo prepričanje, da so sumi glede umora tako majhni ali celo ničevi, da si je preiskovalni organ hotel vzeti še nekaj dni za premislek, preden bi osumljenko izpustil na svobodo.
Toda zadeva se je včeraj na vsem lepem povsem zasukala. Vse kaže, da državni pravdnik razpolaga z neovrgljivimi dokazi, če se je odločil za aretacijo mladenke pod tako hudo obtožbo.
Odvetnik Livio Bernot je predložil na sodno oblast več zahtev in med temi tudi zahtevo, da bi opravili telesni pregled Renate Godeas in u-gotovili. če ima kakšne poškodbe, ki bi jih utegnila dobiti med ruvanjem z očetom.
če bodo obtožbe utemeljene, potem nastaja vprašanje, kaj je Renato pripeljalo do tako krutega dejanja. To vprašanje si predvsem zastavljajo prebivalci iz Medeie, ki cenijo družino Godeas, saj so imeli za to tehtne dokaze. V družini je namreč vladalo popolno razumevanje. Posebno dobri pa so bili odnosi med očetom in Renato, 24-letno učiteljico. Medsebojno soglasje prihaja do izraza tudi iz fotografij, ki so jih našli v družinskem albumu, kjer je bila Renata vedno v očetovi bližini in nasmejanega obraza. Ali je bil to samo zunanji videz, za katerim se jei
skrival vihar, ki se je razdivjal po hudi bolezni Rine, žene Arriga Go-deasa?
• Tajništvo centra ENALC v Ulici Mazzini obvešča, da imajo na razpolago še nekaj mest v popoldanskih tečajih za uradnice in strojepiske, šolsko leto se bo pričelo v kratkem. Pouk je brezplačen, ker ga finansira deželna uprava.
Na najstarejšem goriškem trgu. Trgu sv. Antona, so v zadnjem času v teku obnovitvena dela. Neko viden-sko podjetje je že pred leti podrlo stavbo poleg starega kloštra, kjer je bila pred zadnjo vojno in tudi prva leta po njej znana Kodermacova gostilna, v katero so radi zahajali, poleg številnih meščanov slovenskega in italijanskega porekla, tudi Vipavci, ki so vsak dan prihajali po opravkih v mesto. Ker pa je bila ta stavba zgrajena v starem slogu je občinska uprava skupno z zavodom za spomeniško varstvo zahtevala, da se stavba obnovi ponovno v istem starinskem slogu. Tako se je tudi zgodilo in nova stavba se od stare loči le po novo prepleskanih zidovih, novi oboki imajo prav isto obliko kot tisti, ki stojijo že več sto let. Tudi višina nove stavbe je ista kot ona prejšnja. Notranjost je seveda spremenjena in ustreza današnjim življenjskim potrebam.
Sedaj popravljajo tudi fasado in notranjost druge starinske, večnadstrop
ne stavbe na robu 'irga sv. Antona in trga pred škofijo. Stavbo poplavlja isto vidensko podjetje, ki je zgradilo že omenjeno stavbo. Notranjost bodo docela preuredili, pročelje pa bo ostalo enako kot prei saj stavlie niso podrli. Pročelje na bo imelo novo podobo, upoštevajoč seveda starinske oblike.
Izleti
Slovensko planinsko društvo Gorica priredi v nedeljo, 27. oktobra, zadnji letošnji vzpon, in sicer na Ratitovec ali Učko nad Opatijo. Vpisovanje na sedežu SPD, Ul. Malta 2. Odhod je predviden za 7. uro pred mejnim prehodom Rdeča hiša. Vzpon bo veljal za akcijo «planinstvo in šport za vsakogar».
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo v Gorici javlja, da bo tradicionalno martinovanje v nedeljo 10. novembra popoldne v hotelu «Soča» v Mostu na Soči. število sedežev je letos omejeno, zato priporočamo, da se čim-prej vpišete. Vpisovanje v pisarni SPD, Ul. Malta 2, vsak dan od 9.30 do 12.30 in od 16.30 do 18.30, v soboto f>a samo predpoldne. Vpisovanje se zaključi 30. oktobra. Prevoz z avtobusom in z lastnimi sredstvi.
Kino
m?
m
V tenu so popravljalua dela za obnovitev stare večnadstropne stavbe
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «L’uccello dalle piume di cristallo». S. Rendali in T. Musabte. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 16.45—22.00 «Il colonnello Buttigliene diventa generale». A. Mac-cione in J. Dufilno. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.30—22.00 «L’impossibilità di essere normale». E.’ Gould in C. Bergen. Barvni film Prepovedano mladini pod 18. letom
VITTORIA 17.00-22.00 «Vedo nudo». N. Manfredi in S. Koščina. Barvni film.
CENTRALE 17.15—21.30 «Tre ragazzi in gamba all’attacco di UFO». W. Forster in O. Lara. Barvni film.
Tržič
AZZURRO 17.30-22.00 «La contessa . . e i suoi amanti». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Le farò da padre». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Pattar Moon». Barvni film
Nova Gorica
SOČA «Dobra kupčija v Marseillu», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Šaftov veliki podvig», a-meriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Vpliv gama žarkov», ameriški barvni film ob 19.30.
RENČE «Mostišče», angleški barvni film ob 20.00.
PRVAČINA «šaftov veliki podvig», ameriški barvni film ob 20.00.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega orada
ROJSTVA: Monica Mihajl, Miche-la Montagnini. Cosetta Fabris, Yari Passaro, Paolo Alipo Tamborra, Andrea Tomasin.
SMRTI: 84-letna gospodinja Luigia Perentin.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Alesani, UL Carducci 38, tel. 22-68.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Sant’Antonio, Ul. Romana, tel. 40-497.
ZANIMIV MOSKOVSKI POSLOVNI TEDEN
Ameriško-zahodnonemška poslovna dirka v Kremlju
Spodbujanje vidnih sovjetskih voditeljev, ki naj ameriške in zahodnonemške poslovne partnerje privede do tega, da bi jim v gospodarskem sodelovanju nudili najugodnejše pogoje - Obisk Fahmija in zadržanost tiska v poročanju o varšavskem sestanku
pa iznesel nobene druge podrobnosti, kot tudi ni bil o tem objavljen noben uradni dokument. V kratki uradni informaciji sta poudarjeni samo dve točki soglasja: 1. da je treba rešitev bližnjevzhod-ne krize doseči na konferenci v Ženevi in 2. da morajo Palestinci v delu ženevske konference sodelovati na enakopravni osnovi z ostalimi udeleženci.
Egiptovski diplomati v Moskvi pristavljajo, da je Fahmi obvestil Sovjete o «zadnji koncepciji Egipta v pogledu strategije, taktike, o-brambe, ekonomike in politike» ter da so ti «pokazali izjemno razumevanje za vse». ..
Toliko glede skopih informacij v zvezi s Fahmijevim poslanstvom v Moskvi. To opravičujejo z neob-hodno opreznostjo v fazi priprav za Brežnjevo potovanje v Kairo, kamor se bo odpravil čez tri mesece. Čuti je, da bo morda konec decembra v Kairo odpotoval tudi Gromiko, kar bi predstavljalo zadnjo pripravo pred sovjetsko - e-
giptovskim srečanjem na vrhu.
Omembe vredno je še, kako je sovjetski tisk reagiral na posvetovalni sestanek evropskih komunističnih partij v Varšavi. Tisk je delo na tem sestanku spremljal vsakodnevno. Objavljene vesti pa so si vse bile enake, ker so izhajale iz istih virov agencije TASS. Poročale so o vsem: o namenu varšavskega zborovanja, številu in osebnosti udeležencev, kateri šefi delegacij so na zborovanju govorili, o tem, da se bo konferenca evropskih partij vršila prihodnje leto v Nemški demokratični republiki, da se bo pripravljalni sestanek za konferenco vršil decembra ali januarja, da bo konferenca posvečena borbi za mir, varnost, sodelovanje in socialni razvoj Evrope.
Od govorov, pa je «Pravda» objavila le govor šefa sovjetske delegacije, Borisa Ponomarjova. O tem, kaj so povedali, kakšna stališča so zavzemali na sestanku predstavniki drugih partij, doslej ni bilo nič povedanega.
l■lllllllllllll■lllllllmllllllllllllIllllllllllllllllllllllllll»•lli■lllllllllllllllllllllllllImullllllll1lllllllllllMllllllllmllllllllllllllllllllllm^lllllllllllllllllllll||||||||||||||||||||l|||||||||||||||lU||||||ll|l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lIJ|||||||||||t<|||||||||||lll||||||||||||||||||nlllllllllln
NEVARNA OGROŽENOST EDINSTVENE NARAVNE LEPOTE
Ali bodo Plitvička jezera z razumom ohranjena?
Kaj so na nekem sestanku znanstvenikov in strokovnjakov pred nedavnim ugotovili glede trenutnega stanja plitviškega kompleksa . Kaj storiti, da bi ga obvarovali pred uničenjem
kovala dolina, ki se je kasneje spremenila v številna jezera, dokončno pa se izoblikovala šele v ugodnejših pogojih za vegetacijo, pogojih, ki trajajo že kakih petnajst tisoč let.
Profesor Roglič je pogoje nastajanja Plitvičkih jezer omenil zaradi določenega osnovnega zaključka, ki takisto navaja na to, da je vsakomur mogoče doumeti, kaj bi se zgodilo, če bi bil po okolišnjih pobočjih uničen ves gozdni in nasploh rastlinski svet, saj so težke posledice dovolj očitne na vseh mestih, kjer je do tega že prišlo. Spet bi oživelo hudourno spiranje, nanosi bi zatrpali jezera ter uničili kamnite (apnenčaste) stopnice in pregrade.
To je nevarnost, ki zdaj visi nad to, menda neponovljivo, naravo. Prve motnje naravne razporeditve plitviškega ambienta so ljudje povzročih z naivnim «olepšava-
Morda je šlo zgolj za naključje, utegne pa tudi bit' da je Sovjetom sploh odgovarjalo, ko sta se v Moskvi na dveh različnih ravneh znašli dve delegaciji, s katerima so se hkrati razgovarjali o trgovini in gospodarskih odnosih. Bili so to predstavniki dveh močnih zahodnih partnerjev, ZDA in ZR Nemčije. Dasiravno obstajajo v tem pogledu določene specifične težkoče, je pogovor tekel v zvezi z velikimi, perspektivnimi posli, a srečanje samo se je odvijalo v ugodnem vzdušju, uspešno, tako da so se v tem smislu izrazili ne samo gostitelji, marveč tudi gostje.
Ameriški pridobitnik Kendall, u-deleženec drugega zasedanja ameriško - sovjetskega trgovinsko - gospodarskega sveta, je navdušeno izjavil, da so prišla do izraza izredno spodbudna priporočila in da «z velikim, nespremenjenim optimizmom» gleda v bodočnost gospodarskega sodelovanja med ZDA in SZ.
Prav tako se je bil izrazil zahod-nonemški minister za gospodarstvo, ki je zahodnonemško delegacijo vodil tudi na četrtem zasedanju komisije SZ in ZR Nemčije v Moskvi.
Dobesedno je rekel, da so «vprašanja v znatni meri rešena in da se posli razvijajo naprej».
Sovjeti so od svoje strani z vso prizadevnostjo dočakali svoje goste.
Leonid Brežnjev je v Kremlju priredil večerjo, ki so se je udeležili ameriški in sovjetski člani skupnega sveta, Aleksej Kosigin pa je sprejel zahodnonemškega ministra za gospodarstvo. Za SZ sta bolj ali manj važna oba partnerja, od vsakega posebej pa je odvisno, kdo bo v SZ boljše in hitreje uresničil svoje interese in možnosti. Sovjetom se mudi na obeh tirih gospodarskega povezovanja z razvitimi kapitalističnimi partnerji. Pospešiti skušajo’ svoje posle na ameriškem tiru, kjer se še vedno pomikajo počasi, obenem pa si žele, da bi tudi na zahodnonemškem ne prišlo do zastoja.
Ni slučajno Leonid Brežnjev v svoji zdravici Amerikancem na kremeljski večerji opozoril na poslovne partnerje evropskega Zahoda, ki da so vsaj trenutno bolj konkurenčni od ameriških podjetij.
Sicer je zadovoljno obenem pripomnil, da je obseg blagovne izmenjave med ZDA in SZ letos presegel milijardo dolarjev, vendar so prisotni ameriški poslovni ljudje dobro vedeli, da sta se istočasno v neki drugi moskovski dvorani tudi sovjetska in zahodnonem-ška skupina dogovarjali, kako bi povečali dosedanjo raven izmenjave med SZ in Zahodno Nemčijo, ki je že bila presegla dve in pol milijarde dolarjev.
Ameriški poslovni ljudje so se namreč v Moskvi s svojimi sovjetskimi kolegi pogovarjali v nekakšnem stalnem vzdušju konkurence, vzdušju, ki so ga ustvarjali zahodni Nemci. Gostitelje pa tako vzdušje gotovo ni motilo.
Zahodnonemški minister za gospodarstvo, pa je poleg drugega gotovo čul tudi za tisti del Brež-njeve zdravice Amerikancem, kjer je generalni sekretar izrazil željo, da bi v sovjetsko - ameriških poslovnih odnosih po «zgodni pomladi» nastopilo «toplo sončno poletje». Ob tej priložnosti je Brežnjev tudi parafraziral znano Leninovo izjavo, da želi sovjetska država gospodarsko sodelovati z vsemi, «predvsem z Amerikanci».
Sovjeti so, kot kaže, zadovoljni z rezultati ločenih posvetovanj o-ziroma sestankov z gospodarstveniki ZDA in Zahodne Nemčije, do katerih je v Moskvi prišlo pretekli teden. Zakaj tudi ne bi bili, ko so, postavimo, izvedeli, da je ameriški senator Jackson s svojo večino v kongresu omogočil predsedniku Geraldu Fordu, da SZ v trgovini prizna «status največjih ugodnosti». Decembra bo namreč ameriški kongres odobril ukinitev diskriminacijskih ukrepov proti SZ.
Res da bo ta ukrep veljal samo 18 mesecev (v teku katerih bo a-meriški kongres opazoval, ali SZ res neovirano omogoča izseljevanje tistih Židov iz SZ, ki se za to odločijo), vendar je bil s tem, kot se reče, «led prebit», a bržkone bo zatem malokomu do tega, da bi ga naknadno skušal spet zamrzniti.
Tudi zahodnonemški minister za gospodarstvo je zadovoljen zapustil Moskvo, verjetno trdno prepričan, da je bil tokratni pogovor^ v Moskvi «dobra priprava» za srečanje med Brežnjevom in Helmutom Schmiedtom, ki bo 28. oktobra prispel v Kremelj.
V tem času se je v Moskvi nahajal tudi egiptovski zunanji minister Fahmi. Preden je odpotoval iz SZ je arabskim diplomatom izjavil:
«Imeli smo sijajne razgovore». Ni
......................................................................................""................
Manjši idejni nesporazum v družini.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Bodite bolj diplomatični, ker samo na ta način boste dosegli uspeh. Srečanje z zelo zanimivo osebo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.)
V	poklicnem delu bo kaj malo sprememb, treba bo ubrati novo pot. Razum bo prevladal nad srčnimi zadevami.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.)
V	svojih ocenah glede zmogljivosti nasprotnikov, bodite bolj realistični. Prijeten večer v družinskem okolju.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Za rešitev nekih dolgotrajnih vprašanj, uporabite najbolj energične meto de. Ne zaupajte pretiranim komplimentom.
Na televizijskem sporedu je zdaj serija filmov, ki obravnavajo te matiko nenavadnih pravosodnih primerov. Prvi na vrsti je film «Qu artetto». V njem nastopata Orso Maria Guerrini in Nike Arrighi (na sliki) v vlogah organista Luigija Ardizzoneja in njegove žene Jane
Plitvička jezera so naravni čudež, ki mu v svetu ni primera, tako pravijo. A neglede na to, da bi kje drugje vendarle obstajal še kak tak čudež, bi Plitvice še zmeraj ostale naravni biser, ki si ga bodo hodili še in še ogledovati številni turisti z vsega sveta.
Zdaj so Plitvice praznovale petindvajsetletnico, odkar so bile proglašene za narodni park. Vsi tisti, torej, ki tu žive in delajo, bi imeli polno pravico, da to dostojno proslave. V resnici ni bilo praznika, ni bilo slavja ne veselja ne glasbe. Ni bilo ne govoranc ne zdravic, ker so vsi zaskrbljeni glede usode jezer in njihove okolice. Namesto tega je prišlo do tridnevnega srečanja med uglednimi znanstveniki in predstavniki oblasti iz Zagreba ter občinske skupščine Titova Korenica, da bi se dogovorili, kaj storiti za rešitev Plitvic pred propadom. Zbrali so se člani Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, strokovnjaki za kra-ška tla in njihovo reagiranje spričo bremen človekovih popravkov ter spreminjanja naravnega reda, ekologi, strokovnjaki za prostorsko načrtovanje, za ekonomiko turizma in drugi.
Pozornost udeležencev znanstvenega zborovanja je najprej pritegnilo poročilo akademika, profesorja dr. Josipa Rogliča. S pomočjo različnih znanstvenih metod, pravi le ta, je bilo zanesljivo ugotovljeno, da je 16 Plitvičkih jezer, pravih biserov narave, začelo nastajati v davnih časih, pred dvajsetimi ali dvaindvajsetimi tisoči let. V tej dobi tu, spričo velikega mraza, še ni bilo vegetacije. Površinski sloji so bili v teku poletnih odtalitev z lahkoto spirani preko globoko zamrznjenega zemljišča in Korana jih je odnašala v nižje ležeče kraje. Tako se je bila izobli-
BERITE V DANAŠNJI ŠTEVILKI
TV-15
Str. 5 Janez Cundrič:
KO SMO PILI IZ ISTE ČAŠE (reportaža)
Str. 15 TV - 15 za mladino Str. 16 Zdravko in Stanoje Ilič: NEMCI
PROTI NEMCEM (podlistek)
njem» jezer, ne da bi poznali občutljivost apnenčaste sestave, flore in favne. Izrecno poslabšanje v tem pogledu je nastopilo v teku minulega pol stoletja, ko so se je-
r.jsL ■; h
p7	i-J | -
*éUfe vJfj*	, 4
Hotel «Jezero» ob Plitvičkih jezerih
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Zelo ploden dan na finančnem področju. Vsekakor boste morali biti previdni. Zaljubljenci se bodo odlično razumeli.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Samo v prid vam bo, če boste na poslovnem področju bolj diskretni. Prijatelji vam bodo omogočili veliko zadoščenje.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Dobro bi bilo, če bi upoštevali nasvete svojih sodelavcev. Neka simpatija se bo spremenila v globlje čustvo.
RAK (od 23.6, do 22.7.) Pomoč, ki vam jo bo nudila neka oseba, izkoristite kar najbolje. Izpolnili
boste neko staro skrito željo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite previdni glede predlogov, ki jih boste prejeli v jutranjih urah. Skušajte se pomiriti in premisliti, preden nekomu odgovorite.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Preden se odločite za neki posel, upoštevajte predvsem svoje gospodarske zmožnosti. Prijetno srečanje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23 10.) Še marsikaj boste morali žrtvovati, preden boste dosegli uspeh, ki si ga želite. Srečanje s prijatelji.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Otresite se svoje pozabljivosti in ne izgubljajte dragocenega časa.
zera spremenila v mnogostransko privlačno turistično atrakcijo, zlasti v povojnem razvoju. V jezerske vode pritekajo greznica, detergenti, škodljive soli, deli avtomobilskih gum in druge odpadne ter strupene snovi.
Raziskovanja prof. Zlatka Pavletiča, ki jih je prav tako iznesel na tem sestanku, kažejo, da je o-nesnaženost Bele in Črne reke, katerih vode se zlivajo v jezera, mestoma dosegla tretjo in celo četrto stopnjo, pa tudi sama jezera že davno niso povsem čista.
Isti znanstvenik je obenem dokazal, da krhka apnenčasta tla, od katerih je sestavljena celotna plit-viška konfiguracija, še zlasti ne zmorejo obremenitve izredno gostega avtomobilskega, avtobusnega in kamionskega prometa. Zaradi tega je tudi že počila apnenčasta pre-graja, ki ustvarja največje jezero Kozjak, počile so nadalje pregra-je nad jezerom Malinovac, poškodovani pa so slapovi Palovačkega jezera. Dramatični poziv znanstvenikov vsebuje številna nesporno utemeljena priporočila, od katerih nekatera zahtevajo neodložljive (in tudi drage) spremembe obstoječega stanja. Ugledni ekolog, inženir Aleksander Šobat, na primer smatra, da bi jezera in vse bližnje okolišnje predele, kot je pragozdna Čorkova globača, morali postaviti pod najstrožji režim zaščite, kar pomeni, jih povsem prepustiti naravi. Z drugimi besedami, sedanje turistično - gospodarske dejavnosti, zlasti še bodoči razvoj in dejavnosti, ki so nanj vezane, je treba usmeriti k bolj oddaljenim, perifernim področjem nacionalnega parka.
Udeleženci znanstvenega zborovanja so se povsem tudi strinjali v mnenju, da je z ogroženih področij parka absolutno treba odstraniti osebni in tovorni cestni promet, za te potrebe pa drugje zgraditi ustrezne ceste. Z ostvaritvijo te zamisli, bi se vsi obiskovalci ustavljali v hotelih, razmeščenih na robu nacionalnega parka. Od tu pa bi se z lažjimi in za naravo nenevarnimi prevoznimi sredstvi podajali na ogled jezer in celotnega plitviškega kompleksa.
Določene neusklajenosti stališč so prišle do izraza edinole v pogledu nadaljnjega obstoja kmečkih domačij v naseljih ob plitviš-kih rečicah in jezerih. Znanstveniki in člani kolektiva nacionalnega parka predlagajo kot najboljšo rešitev, da se le-ta odpravijo z ekološko ogroženih področij, ob pravičnem nadomestilu za imetja, ki bi jih ljudje morali zapustiti. Gre za okrog 1800 prebivalcev, ki se bodo bržkone zelo težko ločili od domačega ognjišča, tako da se bo ta sicer pravilni načrt lahko izpeljal le postopno, ob polnem upoštevanju ne samo materialnih, temveč tudi moralnih interesov ljudi.
V vsakem primeru gre za to, da je treba storiti vse, da bi se Plitvice rešile in ohranile. Enkrat čez mero ogrožene, bi jih nič več ne moglo rešiti. Pustiti obstoječ. stanje, da se razvija do take mere, pa bi pomenilo zločin ne samo proti naravi, ampak predvsem proti ljudem, katerim danes ne primanjkuje več ne jedače ne avtov, nadvse pa so vse bolj potrebni pristne narave, dobrega zraka in čistih veda, katerih je vedno manj.
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
Ugodnejše perspektive bujskega predela
V njem je še mnogo gospodarskih, naravnih in kulturnih vrednot, ki bodo z združitvijo treh občin v eno boljše izkoriščene
Ni slučaj, da se Tržačani tako radi podajajo na Bujsko. Marsikateri je tudi od tu doma. če ne on, njegovi starši, dedje. Samo to, da so Buje blizu, nanje gotovo ne more vplivati tako privlačno. V tem delu Istre je nekaj posebnega, ti kraji izžarevajo poseben čar. Kdor se tu znajde, bo gotovo našel kaj, kar mu bo posebej prijalo. Predvsem sta tu sonce in bližina morja. Po njem diši, Bujsko ime precej obale od Antenaia do Savudrije. Kjerkoli se lahko v njem ohladiš, pa tudi v gozdičkih, ki jih je na obali precej. Komur bolj ugajajo hriboviti predeli, kjer poleti ni prevroče, se bo povzpel do Zrenja ali Kučibrega. Komur je pri srcu zgodovina, bo na Bujskem našel na vsakem koraku njene sledove, stara ilirska gradišča, srednjeveške utrdbe, ki so domala v
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Guido Antoni v galeriji
«Cartesius»
Po daljšem presledku, med katerim je Guido Antoni razstavljal po mnogih krajih Italije in drugod, v New Yorku in Londonu, se nam ta plodoviti slikar to pot predstavlja v galeriji «Car-tesius». Antoni je nedvomno najizvirnejši pospeševalec v razvoju tržaškega slikarstva, ki nima po-snemalcev. Bo že dobrih deset let od tega, ko je povsem opustil tradicionalno oljno slikanje in nato razvil do očarljive popolnosti čisto svojsko nov način in postopek prenašanja predstav lastne domišljije v podobe, slikane ali, bolje, izdelane z akriličnimi barvami. Kajti pri tem ne uporablja čopičev ne lopatice. Barve nanaša na platna s kar najrazlične-je tkanim tekstilom, od čipk, zaves do intimnega ženskega perila, ki večbarvno prepojeni in domiselno v željne oblike nagubani puščajo slikovite odtise. Obenem pa se Antoni poslužuje klasičnega pod in nadslikanja z lazura-mi ter obrizgavanja, s čimer doseže presenetljivo dovršene slikarske učinke, tu so n.pr. skupine slik na temo plesalk, ki jih je napravil z uporabljanjem odtisko-vanja njih koprenasto prozornih plesnih oblač:l, tako razmeščenih, da ustvarjajo neverjetno resničen videz plesne razgibanosti plesalki-nih udov in teles.
Guido Antoni torej iz nekega določenega predmeta ni razvil golo znamenje, ki izgublja povezavo s pobudnikom. V navedenem primeru je uporabil plesno haljo za poosebljenje ne toliko plesalke same, kakor na ritmike plesa, ki se pod impulzi slikarjeve domišljije spreminja iz grafikona dinamike v resnično umetniško podobo. Ako se je slikar pred leti v prikazovanju kozmičnega prostora še spopadal z neznanim, se je po vrnitvi na trdna tla spet oprijel znanih oblik, ki pa doživljajo v umetnikovi predstavi čudovito metamorfozo umetnine, tako kot vzklije iz neznatnega semena lepota eksotične cvetlice. Milko Bambič
•iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiii
Pač ministrske obljube...
Glavni ravnatelj na ministrstvu za pošto in telekomunikacije je svoj čas izjavil, da bo poštna služba v Italiji redno stekla čez kakšnih deset dni, minister za pošto Togni pa je koj potem zagotovil prebivalstvu, da bo pošta
redno delovala najkasneje v teku treh mesecev. Od tedaj sta minila že dobra dva meseca m poštna služba še vedno ne deluje, kot bi morala. Pravzaprav se medtem sploh ni izboljšala, minister pa še vedno sedi na stolčku.
vsaki vasi. In zanimivo je Bujsko v zvezi s številnimi starimi običaji, tu je še čuti marsikatero starodavno pesem, pravljico ipd. Ljudje se še ukvarjajo z obrtjo, kovaštvom, kamnoseštvom, mizarstvom, izdelovanjem košev. Pa tudi od prej je še ohranjenih mnogo teh izdelkov. Etnograf bo tu gotovo prišel na svoj račun. Nič manj lovec, saj je ves ta predel bogat na fazanih, jerebicah, zajcih, pa tudi sm in divjih svinj je precej. In zanesljivejše bodo spričo tega tu dobro počutili vsi, ki jim tekne divjačina, blagoslovljena z izvrstno domačo kapljico.
Bujsko je privlačno za mlade, ker najdejo tu vse,,,kar jim prija: druge mlade ljudi, prijetna turistična središča kot so Umag, No-vigrad, Savudrija, kjer je glasbe, zabave, plesa, športnih prireditev na pretek, zlasti poleti. Starejši se bodo podali vstran od hrupa, v notranjost, kjer si bodo po volji izbrali gostilnico, ki jim bo najbolj všeč. Prisluhnili bodo še lahko petju mnogih starinskih pesmi domačinov, ki jih sicer ni več čuti nikjer. In tudi naravnih zanimivosti je na Bujskem vse polno, dolina Mirne je na njih bogata, po grožnjanskem in oprtalj-sk-rn krasu pa je več kraških jam in ponikalnic. Pri vasi Čepiči beš naletel na majhno, lepo je-zerce. Naravoslovec se bo znašel, potemtakem, v izredno pestrem okolju, bogatem tako na favni kot na flori mediteranskega celinskega in tudi alpskega pasu.
Na Bujskem je nekoč bilo več občin, danes obstajajo tri: Buje, Novigrad in Umag. S prihodnjim letom pa bo vse to področje ena sama občina,
Že 1. 1822, ko je bila zgrajena cesta Buje - Vižinada, je Bujsko bilo dobro povezano s Slovenijo, Istro, Hrvaško in sosedno Julijsko krajino. Iz Buj se zvezdasto širijo ceste na vse strani. Obstaja tudi možnost krožne prometnice na Bujskem. Z nekaj popravki bi bilo moč ustvariti izredne možnosti krožnega in poprečnega prometa. Del zunanje, najširše krožnice predstavlja cesta Plova-nija - Savudrija - Antenal - Ponte Porton - Livade - Oprtalj - Kre-menje - Kaštel - Dragonja Da bi ta cesta odgovarjala sodobnim prometnim zahtevam, bi bilo treba urediti cesto od Antenaia do Ponte Portona. asfaltirati cesto od Livad do Oprtlja ter od vasi Kre-menje do vasi Juki. Tako bi imeli cesto okrog in okrog Bujskega, ki bi v določenih točkah sekala že obstoječe sodobne ceste, in sicer v Antenalu ono proti Poreču in Pulju, v Livadah proti Motovunu. Pazinu in Buzetu, Oprtlju proti Kopru, v Kremenju proti Bujam in Umagu, v Kaštelu proti Savudriji ter v Dragonji proti Kopru, Ljubljani in Trstu. Druga, ožja krožnica bi šla skozi naselja Plo-vanija - Marija na Krasu - Umag -Brtonigla - Buje - Grožnjan - Mo-mjan - Kaštel, kjer bi bilo treba asfaltirati samo del ceste med Grožnjanom in vasjo Marušiči.
Tako obstaja že danes na Bujskem nekakšna pajkova mreža cest, le da še niso vse ceste asfaltirane, ko pa bodo, bo Bujsko izredno dobro povezano z ostalimi občinami, republikami in tudi inozemstvom.
Bujsko je odprto področje in njegov specifični geografski položaj že danes predstavlja nadvse posrečeno perspektivo njegovega nadaljnjega razvoja. Še zlasti, ko bodo vse tri majhne občina združene v eni, ki bo v vsakem pogledu organska celota. Tu so še številne gospodarske, naravne in kulturne vrednote ki ne samo da niso bile dovolj izkoriščene, marveč jih celo poznali niso. T. F.
ČETRTEK, 24. OKTOBRA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
12.30	Poljudna znanost: MODA IN DRUŽBA Druga oddaja
12.55	Sever kliče Jug — Jug kliče Sever 13.25 Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.45	Program za mladino POTOVANJA
Dežele, ljudje in običaji DEŽELA SONCA
18.45	Poljudna znanost
Knjiga «CUORE» in njeni bralci Drugi del
19.15	Napoved časa
Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 PRED ZAKONOM: «QUARTETTO»
Prvi serijski film je režiral Silvio Maestranzi
Gre za vrsto filmov, ki so posvečeni vprašanjem pravosodja.
V	tej prvi oddaji je prikazana zgodba, nesrečna zgodba nekega uspešnega organista, ki je bil, ne da bi bil prej o tem obveščen, obsojen in mora prestajati kazen, ne da bi bil imel možnosti, braniti se in dokazati svojo nedolžnost. Luigi Ar-dizzone (tako je ime organistu) je obsojen na štiri leta zapora zaradi tatvine. Zaman dokazuje, da o tatvini ne ve ničesar, kakor tudi ne o procesu in obsodbi, ker se je šele pred kratkim vrnil iz inozemstva v Italijo. Toda vse skupaj ne pomaga. Njegova žena pa skuša vso zadevo rekonstruirati, pri čemer ugotovi, da si je ves primer izmislil neki Ardizzonejev prijatelj, medtem ko je bil njen mož odsoten, nakar je sodišče, ne da bi ves primer skušalo osvetliti, postopalo po veljavnih pravnih predpisih, vtem ko Ardizzone o tem sploh ni obveščen. Ustavno sodišče se zatem odloči za sprejetje ustreznega popravka v zadevnem zakonu, vendar bo ta veljal za prihodnje in ne za Ardizzonejev primer
21.55	UGO MULAS Življenjepis fotografa
Program sta pripravila Arturo Carlo Quintavalle in Francesco CarnelutÙ
22.45	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Protestantizem
18.45	ŠPORTNI DNEVNIK
18.55	Svetovno prvenstvo v telovadbi Prenos iz Varne
20.00	PORTRET AVTORJA
Učitelji italijanske umetnosti: PIETRO PARIGI Oddajo vodi Daria Occhini, režiral pa je Luigi Costantini
20.30	DNEVNIK
21.00	Osem strani
Kulturna oddaja, ki jo je pripravil Franco Parenti in v kateri bo obravnaval delo Nikolaja V. Gogola «Mrtve duše»
21.20	ORKESTER PRIPOVEDUJE
Glasbena oddaja, ki jo je pripravil Pietro Piccione in ki jo vodi Maria Rosaria Omaggio Četrto nadaljevanje
22.15	MOJA DEŽELA Človek in njegovo okolje
To je zadnja od treh oddaj, ki jih je Bruno Zevi na osnovi svoje polemične knjižice pripravil na temo «Sodobna govorica arhitekture». Predmet obravnavanja je tokrat časovna dimenzija, ki je o njej v arhitekturi tudi treba voditi račun. Ob zaključku oddaje Zevi prikaže gledalcem z ustreznimi fotografijami in filmi primere najsodobnejše arhitekture, ki bi jih še pred časom nihče resno ne jemal
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 14.10 TV ŠOLA
Kostanj na dvorišču, Jugoslavija in njena vloga v svetu, Do-; lina Gangesa 9.15 in 15.35 Francoščina
16.30	Svetovno prvenstvo v telovadbi Posnetek iz Varne
17.30	T. Seliškar: BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA TV nadaljevanka
18.00	Obzornik
18.20	SVET V VOJNI
Serijski dokumentarni film, ki bo govoril o srečanju treh velikih na Siciliji, predvsem o velikem politiku in državniku W. Churchillu
19.15	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.05 F. HEČKO: RDEČE VINO Slovaška TV nadalievanka
21.20	Kam in kako na oddih
21.30	ČETRTKOVI RAZGLEDI: Prosti čas na tujem
V	današnji oddaji bodo jugoslovanski zdomci govorili predvsem o delovanju naših kulturno-umetniških in prosvetnih društev, o njihovem delu, problemih in sploh o življenju v prostih urah. Oddaja je bila posneta v Stuttgartu v ZRN ob tradicionalnem srečanju slovenskih društev iz vse Evrope
22.00	DNEVNIK
22.15	Svetovno prvenstvo v telovadbi Posnetek iz Varne
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55	Otroški kotiček: RISANKE
20.15	DNEVNIK
20.30	STRAH IN TREPET OKLAHOME
Film. v katerem nastopajo M. Arena, D. Scala, A. Bonucci in M. Carotenuto
22.00 Figurativni umetniki: Anton Motika
TRST A
7.15, 8.15,	13.15, 14.15, 20.15
Poročila; 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Slovenski razgledi; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Slovenski zborovski skladatelji; 19.10 Italijansko gledališče v Ljubljani; 19.25 Za najmlajše; 20.00 šport; 20.35 «Mevža», radijska priredba; 22.15 Južnoameriški ritmi.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 «Vera in lepota» radijska priredba; 15.30 Literarna oddaja; 17.00 Ansambli ; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30. 16.30, 17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 9.00 Glasbeni program; 10.10 Kulturna oddaja; 10.45 Glasba in nasveti; 11.15 Od melodije do melodije:	11.45 Orkester Parker;
12.00 Glasba po željah; 14.00 Turistični razgledi; 14.15 Zbori; 15.00 Popevke; 15.50 Plesna glasba: 16.40 Zabavna glasba; 17.00 Mladinski klub: 17.50 Zabavna glasba; 18.30 Iz zakladnice primorskih skladateljev: 19.00 Prenos RL; 19.30 Glasba v večeru; 21.00 Radijska igra; 22.35 Slovenski solisti in ansambli.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00. 19.00 Poročila; 6.30 in 7.25 Jutranja glasba: 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža: 12.10 četrti program; 13.00 «četrtek», kulturna oddaja; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 Glasbena oddaja za mladino; 16.00 Sončnica: 17.05 Simfonična in komorna glasba: 19.15 Nabožna oddaja; 20.20
Ponovno na sporedu z M. Marche-sijem; 21.45 Srečanje s preprostimi ljudmi; 22.15 Koncert.
II	PRCTRAiVI
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe;
8.40	Kako in zakaj?; 9.35 Radijska nadaljevanka; 9.55 Pesmi za vsakogar; 10.35 Na vaši strani; 12.40 «Alto gradimento»; 13.35 Program s P. Carusom; 15.00 Kulturna oddaja; 15.40 Glasbeno-govorni spored; 17.30 Posebna reportaža: 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Supersonici 21.30 Najnovejše plošče; 22.50 Človek v noči.
III	PROGRAM
9.30 Jutranji koncert; 10.30 Dvorakove skladbe; 11.40 Plošče resne glasbe; 12.20 Sodobni italijanski glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Portret avtorja: Karl Stamitz; 15.30 Skladbe za kla-vičembalo; 16.00 Operni odlomek; 17.10 Koncert violinista S. Accarda: 18.00 Francoske popevke: 18.25 Lahka glasba; 19.15 Večerni koncert; 20.30 Plošče; 21 30 Radijska drama «Morti senza tomba».
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola, 9.30 Iz glasbenih šol: 11.15 12.30 Z nami doma in na poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Pihalne godbe; 13.15 Zabavna glasba:
14.40	Med šolo, družino in delom; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.45 «Vrtiljak»; 16.45 Jezikovni pogovori; 17.20 Domači operni arhiv; 18.05 Naši znanstveniki; 18.35 Zabavni orkester; 19.40 Ansambel S. Štingla; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.00 Literarni večer: 22.20 Komorna glasba; 23.05 Literarni nokturno.
primorski dnevnik
SPORT SPORT SPORT
24. oktobra 1974
NA 75. ZASEDANJU MEDNARODNEGA OLIMPIJSKEGA ODBORA NA DUNAJU
Odločitev je padla: letne 01 1980 v Moskvi kjer se obeta res veličastna organizacija
Lake Placid je (kot edini kandidat) dobil zimske olimpijske igre
DUNAJ, 23. — Leta 1980 bo letne olimpijske igre organizirala Moskva, zimske pa Lake Placid. To vest je danes sporočil predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Lord Killianin, po glasovanju o dodelitvi sedeža 01 za leto 1980. Kot smo že poročali je za zimske igre kandidiral le Lake Placid in je bila njegova kandidatura torej le potrjena.
Za letne igre pa sta se potegovali dve mesti: Los Angeles in Moskva. Proti Los Angelesu je govorilo predvsem dejstvo, da so v tem mestu leta 1932 že imeli olimpijske igre. Moskvi v prid pa je bilo predvsem to, da doslej še nobena vzhodnoevropska država ni gostila te prireditve.
Prepričljiva zmaga
Doslej uradno še niso sporočili, kako je potekalo glasovanje. Poluradno pa se je izvedelo, da je za Moskvo glasovalo 39 delegatov, za Los Angeles pa 22.
Ko je predsednik MOO sporočil, da je izbira padla na Moskvo, je zavladalo v sovjetski delegaciji izredno veselje in njeni člani so vest sprejeli z navdušenim aplavzom.
Čast in odgovornost
Po končani seji MOO je sovjetska delegacija, ki se je potegovala za pridobitev iger, priredila tiskovno konferenco, na kateri se je moskovski župan Promislov v imenu sovjetske prestolnice in milijonov sovjetskih športnikov zahvalil MOO in mednarodnim federacijam. Rekel je, da se v Moskvi zavedajo časti in odgovornosti, ki jih bodo imeli, ko bodo čez šest let sorejemali milijone gostov z vsega sveta.
Gostoìj'ubje
Nato je podrobneje orisal možnosti Moskve za to prireditev. V mestu je kar 5.000 športnih objektov, kjer lahko prirejajo medna rodna tekmovanja. V hotelih je že zdaj prostora za 125.000 gostov vse to pa bodo do olimpijskih iger se Povečali in izboljšali. Gostom booo na razpolago številna zabavišča, galerije, muzeji, parki, kulturne u-stanove, prevozna sredstva vseh vrst ter druge naprave. Moskovska občina bo prejela za igre posebno nakazilo od vlade, ki je tudi zagotovila, da bo dala vsem obiskovalcem v času petnajstih dni iger vstopni vizum (organizatorji najo, da jih bo do dva milijona). Župan Promislom je izjavil, da pomeni podelitev iger Moskvi «žndk otoplitve vzdušja v svetu in zmanjšanja mednarodne napetosti*. Na vprašanje nekega časnikarja o prisotnosti reprezentance LR Kitajske je dejal: «To je odvisno od Kitajcev, ne od nas, Mi bomo z veseljem pozdravili Kitajce v Moskvi. Morda bo dotlej postalo vzdušje tudi na Kitajskem toplejše »
Promet
Da bi lažje sprejemali goste, so Sovjeti že začeli modernizirati in večati eno od štirih moskovskih letališč, Šeremetjevo. Poleg tega bodo zgradili še eno, peto. Državna letalska družba Aeroflot bo nakupila nova letala, med katerimi bosta tudi aerobus 11-86 in nadzvočnik TU-144. Več izmed devetih moskovskih železniških postaj bodo pove čali in na nekaterih so z deli že začeli, druge pa bodo zaprli, oz. spremenili v predmestne postaje.
Gostinstvo
Ker bo gostov med olimpijskimi igrami verjetno precej več, kot bi jih lahko spravili v 66 moksovskih hotelov, bodo ob tej priložnosti u-porabili za njihovo namestitev mladinske domove «Sputnik», penzione, ter počitniške hišice (dače) v okolici Moskve. Zgradili pa bodo še nekaj novih hotelov, nekatere, ki že stoje, pa bodo povečali, kot n pr. hotel Beograd, pri katerem dokončujejo že drugi nebotičnik. Poleg vsega tega bodo odprli^ za goste tudi 58 moskovskih dijaških in študentskih domov.
Najhujše težave povzroča vprašanje hrane. Hranjenje v moskovskih restavracijah je že dolgo časa o-pravilo, ki zahteva čas in potrpežljivost. V Moskvi je treba še vedno
sedem krakov, ki so povezani med seboj s krožno progo).
Mestni promet
Povečali bodo število mestnih avtobusov, trolejbusov in tramvajev. Težave pa bodo imeli z vozniki, katerih že danes primanjkuje: že za sedanjih 10.000 taksijev ne morejo dobiti dovolj šoferjev.
Tisk
Vse podatke olimpijskih tekmovanj bodo obdelovali posebni e-lektronski možgani, ki bodo lahko vsaki reprezentanci posredovali katerikoli rezultat njenega tekmovalca v času 30 sekund. Za časnikarje bodo zgradili nov «press center», v katerem bo lahko vsako uro telefoniralo 6.000 poročevalcev. Telex bo
za nakup hrane celo čakati v dolgih vrstah. Sovjetski tisk je pisal, da je n. pr. v preteklih dneh delovalo le pet pivnic piva (s skupno 150 sedeži). V teh pivnicah pa je pogosto manjkalo prav — pivo.
Olimpijsko naselje
Za tekmovalce grade na Izmaji-lovem olimpijsko naselje, v katerem bodo v eno in dvoposteljnih sobah namestili 10.000 tekmovalcev.
Naselje bo sestavljalo pet nebotičnikov, od katerih bo imel vsak 22 nadstropij. V vsakem bo tudi restavracija s 1.500 sedeži. Področje Ismajilova (ki je oddaljeno od Kremlja 5 km) je povezano z mestnim središčem s podzemeljsko železnico (ta ima več kot 10Ó postaj,
iiiiiiiiiiiiiiuiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHnHiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiniiuii
imel 500 zunanjih linij. Za radio in TV bo na razpolago 1200 kanalov za enako število komentatorjev.
Zdravstvo
Vsi turisti bodo imeli ves čas iger brezplačno zdravstveno oskrbo. Organizatorji iger bodo v ta namen najeli še 3.000 zdravnikov. Zdravstvena služba bo imela tako na razpolago kar 58.000 oseb in bo delovala 24 ur na dan. V olimpijskem naselju bo za vsakih 1.000 tekmovalcev na razpolago po en zdravnik, prav tako pa bo zdravstvena služba delovala na vseh i-griščih. Prva pomoč bo razpolagala s 100 rešilci. Poleg tega bodo zgradili poseben specializirani športni dispanzer s kliniko in bol-
ODBOJKA
NA SVETOVNEM PRVENSTVU V MEHIKI
ITALIJA KONČNO SLAVILA ZMAGO (NAD DOMINIKANSKO REPUBLIKO)
Poljska nepričakovano premagala Sovjetsko zvezo - Japonke premočne za NDR
MEHIKA, 23. - V Mehiki se je začel finalni del svetovnega odbojkarskega prvenstva. Zanimivo je, da so se vse tekme prvega kola finalnega dela zaključile s tesnim izidom 3:2. V prvem kolu vsekakor preseneča zmaga Poljske proti Sovjetski zvezi. Tudi Vzhodna Nemčija in Japonska pa sta se morali močno potruditi, da sta lahko premagali Češkoslovaško, oziroma Romunijo.
MOŠKI
Izidi 1. kola
NDR - ČSSR 3:2 (14:16, 15:10, 15:10, 11:15, 15:7)
Poljska - SZ 3:2 (16:14, 9:15, 15:6, 12:15, 15:7)
Japonska - Romunija 3:2 (15:6, 12:15, 16:18, 15:6, 15:1)
ŽENSKE
V	ženskem finalnem delu ni prišlo do večjih presenečenj, če izvzamemo sorazmerno lahko zmago Japonske, sicer favorita tega prvenstva, proti VzhodniJJeippiji. Tudi Romunija in Sovjetska zveza sta s 3:0 odpravila svoja nasprotnika.
Izidi 1. kola
Japonska - NDR 3:0 (15:2, 15:8, 15:10)
Romunija - Madžarska 3:0 (15:3, 15:3, 15:12)
SZ - Južna Koreja 3:0 (16:14, 23:21, 15:13)
MOŠKA TOLAŽILNA SKUPINA
V	moški tolažilni skupini v Gua-dalayari (od 19. do 24. mesta) je Italija le prišla, po vrsti razočaranj, do zmage. Premagala je namreč Dominikansko republiko s 3:1 (13:15, 15:4, 15:7, 15:4).
V	isti skupini je Kanada premagala Panamo s 3:0, Venezuela pa Portoriko s 3:0.
ATLETIKA
V PRIHODNJIH DNEH
Trije Italijani v Riu
RIM, 23. — Sara Simeoni, Franco Fava in Armando de Vincentiis se bodo udeležili v Rio de Janeiru mednarodnega atletskega mitinga v okviru proslav za odprtje nove atletske steze na slovitem stadionu Maracanà. Tekmovanje bo 25., 26. in 27. oktobra.
Fava in De Vincentiis se bosta nato (8. in 10. novembra) udeležila 11. mednarodnih iger v Buenos Airesu.
NOGOMET
RIM, 23. — Italijanska nogometna zveza je objavila program pokalnega srečanja italijanske reprezentance z Nizozemsko.
V ponedeljek, 28. 10.. bodo sklica-
li igralce za prvo reprezentanco in za «under 23». 30. oktobra bo reprezentanca igrala prijateljsko trening tekmo proti Reggiani. To srečanje bo ob 20. uri v Firencah. Ob 18.30 (prav tako v Firencah) pa bo postava «under 23» igrala proti ekipi Massese.
Zvezni selektor Fulvio Bernardini bo 15. novembra dokončno sestavil obe reprezentanci, ki bosta i-grali proti Nizozemski.
KOLESARSTVO
NA DIRKALIŠČU V MEHIKI
Bitter bo naskočil svetovni rekord v enourni vožnji
MEHIKA, 23. — Danski kolesar Ole Ritter je dopotoval v Mehiko, kjer bo skušal novembra meseca doseči nov svetovni rekord za profesionalce v enourni vežnji.
To je drugič, ko je Ritter v Mehiki. Prvič je bil leta 1968, pred olimpijskimi igrami, ko je osvojil svetovni rekord. Dve leti kasneje pa je Eddy Merckx popravil Ritte-rjev rekord, s tem da je prevozil v eni uri 49,431 km.
Ole Ritter je 33 let star. V Mehiki bo med treningi preskusil tri
kolesa, med katerimi eno težko samo 5,400 kg.
DORTMUND, 23. — Belgijec Pa-trik Sercu in Nizozemec Rene Pij-nen sta osvojila prvo mesto na šestdnevni kolesarski dirki za dvojice v Dortmundu. Zmagovalca sta prevozila 1776,2 km.
TENIS
NEW YORK, 23. - Čeprav je a-meriška teniška igralka Chris Evert izgubila v finalu na turnirju Los Angelesa proti Goolagongovi, pa je vseeno dosegla rekord zaslužkov v enem letu. Everteva je namreč letos vnovčila kar 194.157 dolarjev. Prejšnji rekord «letnega inkasa» je pripadal Avstralki Margareti Cour-tovi s 191.495 dolarjev.
TELOVADBA
VARNA, 23. — Sovjetska zveza je osvojila prvo mesto v ženski ekipni konkurenci na svetovnem telovadnem prvenstvu v Varni. Končna ekipna lestvica je taka:
1.	Sovjetska zveza	384,15
2.	NDR	376,55
3.	Madžarska	370,60
4.	Romunija	369,30
5.	ČSSR	368,45
6.	Japonska, 7. ZDA, 8. ZRN, 9 Bolgarija, 10. Poljska, 13. Italija in 18. Jugoslavija.
nišnico s 300 posteljami.
Kultura
Istočasno z igrami bo vrsta kulturnih manifestacij. Organizirali bodo festival umetnosti, posvečen i-gram. Nastopili bodo najslavnejši sovjetski umetniki, igralci, pevci, plesalci, sloviti moskovski cirkus itd. Organizatorji bodo povabili tudi znane tuje umetnike. Prirejene bodo slikarske in kiparske razstave, izdali bodo posebne znamke ter kovance itd.
Objekti
Posebno poglavje so športni objekti, na katerih se zdaj udejstvuje redno kar poldrugi milijon Moskovčanov. V sovjetski prestolnici živi nič manj kot 194 nosilcev zlatih olimpijskih Kolajn. Mesto ima danes 5.475 pomembnejših športnih objektov. Med temi je 69 stadionov, 1260 telovadnic in športnih dvoran, 22 pokritih plavalnih bazenov itd.
Nove gradnje
Zgradili pa bodo še nove naprave. Tako bo zrasla nova športna palača, v kateri bo prostora kar za 48.000 gledalcev, olimpijski bazen za 10.000 gledalcev (na področju Leninovega stadiona), še eno športno palačo na področju Sokolnikov, za jadralni del teh iger pa grade velik navtični klub v Talinu, v Estoniji, 1000 km od Moskve. Zgradili bodo še dvorano za boks (15.000 gledalcev), judo (7.000), bazen za skoke (5.000) in hipodrom (10.000 gledalcev).
Zaslužek
Sovjeti bodo z igrami, seveda, pridobili tudi precej konvertibilne valute. Tako računajo, da jim bodo gledalci in turisti prinesli v blagajno vsak dan zaslužek, v višini 130 milijard lir.
TASS
Agencija TASS je ob podelitvi i-ger zapisala: «Dodelitev iger Moskvi ni samo športen dogodek, ampak potrditev leninističnih načel miru in koeksistence med državami z različno družbeno in politično ureditvijo.»
Upajmo, da bo ta misel čez šest let še vedno veljavna.
Lake Placid
Tudi v Lake Hacidu so pozdravili uradno dodelitev iger z velikim veseljem. To tem bolj, ker so prebivalci tega ameriškega mesteca (komaj 3.000 prebivalcev) naredili res vse, kar je bilo mogoče, da bi se zimske olimpijske igre leta 1980 odvijale na najvišji tehnični in tekmovalni ravni. Delegacija Lake Placida je dala MOO predvsem dve zagotovili: finančno in vremensko. Financiranje iger je uradno že zagotovljeno. Kar se pa'tiče vremena, so predstavniki Lake Placida izjavili, da bodo za časa iger v njihovem mestu odlične snežne raz-
Brežanke so v Nabrežini doživele v mladinskem prvenstvo nepričakovan poraz. Proti razigrani šesterki Sokola njihov napad ni dosti zalegel, ker so domačinke znale dobro nveljaviti svoj blok, poleg tega pa so tudi «bele»
zaigrale zelo napadalno
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiuniiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMNiiiiiiiimniifimiNHiHiiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiNS
ODBOJKA
NAŠE EKIPE V MLADINSKIH LIGAH
Ekipa Sokola nepričakovano premagala šesterko Brežank
Slovenske ekipe so na najvišjih mestih lestvice obeh skupin prvenstva mladink
Mladinska odbojkarska prvenstva so v polnem teku. V dveh kategorijah se je prvi pokrajinski del prvenstva že končal, ker sta se ga udeležili samo dve šesterki.
MLADINKE
A skupina
V tej skupini se je končal prvi del spopadov za točke. Zaenkrat je še neporažena samo ena ekipa od štirih, kolikor jih je bilo vključenih v to skupino. Ta podvig je uspel Sokolu, ki je v soboto na domačem igrišču odpravil najhujšega nasprotnika, Breg, s prepričljivim 3:0. Nabrežinke so v tem srečanju zaigrale res odlično, kar pa ne moremo reči za Dolinčanke, ki so nekoliko razočarale. Glede na to, da sta Sloga in še veliko bolj Julia, izven boja za prvo mesto, bo slej ko prej odločilno povratno srečanje v Dolini.
Slogašice, ki so trenutno na tretjem mestu, so tesno zgubile s Sokolom, prepričljivo z Bregom, odpravile pa so " ('pd^šKrih 'setih) Julio. Slednje rl Š0n še ' vedno brez točk in s tem najbolj resne kandidatinje za zadnjo mesto.
IZIDI
Sloga - Breg Sokol - Julia Sloga - Sokol Breg - Julia Sokol - Breg
Tako je Jerkovič v 25. min. p.p. dosegel prvi gol za Hajduk v tekmi s St. Etiennom, veljavni za pokal prvakov
LESTVICA
Sokol	3	3	0	9	3	6
Breg	3	2	1	6	4	4
Sloga	3	1	2	5	7	2
Julia	3	0	3	3	9	0
Povratni del se bo pričel v soboto z derbijem Breg - Sloga v Dolini ob 20.30. Favoritinje so seveda domačinke.
B skupina
V tej skupini sta bili odigrani samo dve tekmi. Pretekli petek je odpadel derbi Bor - Kontovel (ker ni bilo sodnikov) in s tem neposredni obračun dveh šesterk, ki imata največ možnosti za končno zmago. Favoritinje so seveda borovke, toda trdožive Kontovelke ne bodo poceni prodale lastne kože.
Povratni del se bo pričel jutri s tekmo Kontovel - Bor na Proseku. V ponedeljek pa bosta ti ekipi odigrali še zaostalo tekmo in s tem bo praktično že vse odločeno. Tretji zastopnik FARIT pa je bil poražen od obeh slovenskih ekip. Za obe skupini lahko rečemo, da paše ekipe niso samo v številčni premoči, ampak tudi v kakovostni, kar je še veliko bolj pohvalno.
IZIDA:
0:3	Bor - FARIT			3:1
	FARIT - Kontovel			0:3
0.1	LESTVICA			
Zi.O	Kontovel	1 1	0	3	0 2
0.1 3:0	Bor	1 1	0	3	1 2
	FARIT	2 0	2	1	6 0
Kontovel in Bor igrata jutri na Proseku ob 20.00, v ponedeljek pa na stadionu «1. maj» pol ure prej. Za srečanji Kontovel FARIT in FARIT - Bor še nista določena datuma.
DEKLICE
Pri deklicah so končne zmago-
Delovanje ZSŠDI
Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sporoča, da bo urad združenja v petek, 25. oktobra, zaprt.
* * *
Združenje sporoča tudi, da je nudilo vsem društvom ua Tržaškem in Goriškem anketne pole, katere morajo društva vrniti do 10. novembra.
* * *
Združenje obvešča, da je najelo strokovne košarkarske filme. Zainteresirana društva lahko prosijo za projekcijo. Za vse informacije se društva lahko obrnejo na urad ZSŠDI v Trstu, Ulica Geppa 9, od 8. do 14. ure, tel. 31119.
valke igralke DMA, ki so tako postale pokrajinske prvakinje. V dveh srečanjih so vrstnicam od Bora prepustile samo set.
NARAŠČAJNICE
Tudi v tej konkurenci sta igrali samo dve ekipi in sicer Bor ter DMA. Če je DMA slavila pri deklicah zasluženo zmago, je pri na-raščajnicah naletela na enakovredne nasprotnice. Prvič so zmagale borovke z 2:0, v povratnem spopadu pa so jim nasprotnice vrnile milo za drago. Odločilne so bile to pot točke setov in OMA je samo za dve boljša.
G. F.
nogomet
POKAlna TEKMOVANJA Pokal prvakov
Atvidaberg (Šve.) —
3:0
Helsinki HGK Ruch Chorzovv (Po.) —
Fenerbahce (Tu. )
Ararat Jerevan (SZ) —
Cork Celtik (Ir.)
Hajduk (Ju.) —
St. Etienne (Fr.)
Leeds United (Ang.) —
Ujpest Dozsa (Mad.)
Bayern (ZRN) —
Magdeburg (NDR)
Anderlecht (Bel.) —
Olympiakos (Gr.)
Pokal pokalov Eindhoven (Niz. ) —
Gwardia (Pol.)
CZ Jena (NDR) —
Benfica (Por.)
Malmoe (Šve.) —
Lahden (Fin.)
Dundee (Ang.) —
Bursapor (Tur.)
Liverpool (Ang.) —
Ferencvaros (Mad.)
Pokal UEFA
Raba (Mad ) — Fortuna (ZRN) Partizan (Jug.) —
Portadown (S. Ir.)
Rapid (Avs.) — Velež (Jug.) Dinamo (Rom.) — Koln (ZRN) Hibemian (Škot.) — Juventus Dinamo (NDR) —
Dinamo Moskva (SZ)
Dukla (ŠSSR) -Djurgaarden (šve.)
Grasshoppers (švi.) —
Real Saragozza (šp.)
Derby (Ang.) — Atletico (Šp.)
Ajax (Niz.) — Royal (Bel.)
Habrug (ZRN) — Brasov (Rom.) 8:0 Twentee (Niz.) —
Molenbeck (Bel.)	2:1
Napoli (It.) — Porto (Port.) 1:0
Srednjeevropski pokal
Fiorentina - Union Teplice 2:1 Rijeka - Innsbruck	1:3
2:1
2:1
4:1
2:1
5:1
1:1
00
1:1
5:0
1:1
1:1
2:4
2:1
2:2
1:0
	 Janko Perat UMIRAJ	OČI
L ČAS	8.
Našemu pogledu se je nudila nenavadna slika. Klet je bila velika, prostorna in močno razsvetljena. Levo od nas so bila velika dvižna vrata to vrsta zajetnih vinskih sodov. Na sredi kleti je bòia miza to okrog nje štirje nemški oficirji. Ob steni na desni strani so bile radijske in telefonske naprave, miza in za njo dva vojaka. Eden je imel na ušesih slušalke.
Ko sem vstopil, je eden od oficirjev ravno gledal proti vratom, najbrž tisti, ki je naročil čaj. Gotovo sd ni mislil da se bo za pladnjem pojavil med vrati počrnjen obraz z značilno hlebčasto čelado angleških vojakov, za njim pa še dva druga, nič manj grozOjiva obraza.
Nekaj drobcev sekunde ni dal oficir nobenega glasu od sebe. Le obraz se mu je spreminjal, najprej v osuplost, nato v nemo grozo Najbrž so po mimiki njegovega obraza drugi oficirji spoznali, da se nekaj dogaja. Eden od njih je namreč pogledal proti nam, že hip nato pa se je v strahu vrgel na tla.
Potem so se dogodki zvrstili v divji naglici. Izpustil sem pladenj, da je s treskom padel na tla, in skoro v istem trenutku je počil kolt. Streljal sem na oficirja, ki se je vrgel na tla. Taki so ponavadi najnevarnejši. Skoro istočasno sta zapeli brzostrelki Stanislawskega to Lamberta. Eden je streljal na oficirja, drugi na vojaka ta na radijske naprave. Oficirji so
s kriki lezli vkup.
Naenkrat je zunaj počila bomba, zatem pa je zarenčal nemški Šarec, Odgovorila mu je strojnica Jegorova.
«Brž bombe in umik!» je zavpil Stanislawskt.
Odvrgli smo vsak po dve bombi, eno za drugo, in planili na stopnice. Vzbuh zaporemih eksplozij ročmoh granat nas je vrgel po tleh.
Pobrali smo se in stekli ven. Ven, samo ven, čim hitreje, da se past ne zapre! Med vrati smo opazili, da je zunaj sve-tleje kot podnevi. Nemci so prostor že razsvetljevali z raketami In reflektorji. Toda notri ne smemo ostati! Planili smo skozi vrata, po čistini proti drevju In grmovju. Spet smo imeli srečo! Nekaj trenutkov nas niso zapazili, in ko so krogle za-brenčale okrog nas, smo že bili na tleh, med grmi ligustra in debli dreves.
Srojnica Jegorova se ni več oglašala. Streljanje pred glavnim vhodom je že ponehavalo, toda krogle so vse bolj nagosto sikale v naši smeri, v smeri umika, kjer bi nas morala čakati Kanadčana. Od tam pa so se naenkrat oglasili rafali naših brzostrelk. Hitro so jim odgovorile nemške. Te so imele bolj oster pok, naše pa zamolklega. Potem so naše brzostrelke naenkrat prenehale. Nemške so še nekajkrat zarenčale, nato pa je nastal trenuten premolk.
Seržantu so prišli Nemci za, hrbet, sem pomislil.
«Najprej, k zidu, takoj!» je ostro zašepetal Stanislawski.
Pognali smo se vsi trije hkrati. Planili smo med grme in se spet vrgli po tleh. Krogle so znova završale okrog nas. Nekaj raket je dogorelo. Za trenutek je postalo temneje. Hitro naprej! Rakete so vnovič zažvižgale v zrak. Zopet je bilo svetlo. Medtem pa sem bil že pri zidu, zakrit z zimzelenom ligustra. Toda kje je Bowman? Kje je De Coty? Bil sem že blizu. Vrh zida je bil razsvetljen in po njem so razbijale krogle. Umik prek zidu ni bil mogoč. In kaj je s Kanadčanom? Nikjer ju
ni. O, pač! Bowman je ležal na tleh ob zidu, z obrazom na zemlji, kot je bil padel z zidu — mrtev.
Stanislawski je bil takoj ob meni.
«Kje je Lambert?»
«Za mano je. Zvežimo vrvi! Skozi prepad moramo. Čez zid ne moremo več.»
Nemci niso več streljali po tleh, pač pa po zidu, da so drobci kamenja in malte padali po nas.
«Hitro, brž! Za nami so!»
Culi so se koraki in nemški vojaški ukazi, že čisto blizu so bili. Vrvi smo le spojili. Stanislawski je pritrdil en konec na vejo cedre, tik nad prepadno steno.
«Brž!»
Stanislawski me je porinil k vrvi. Ni bilo časa za plezanje. V eno roko sem stisnil robec, drugo pa sem vtaknil za torbico za naboje in se prilepil na tanko vrv. Potem sem se naglo spustil navzdol. Ker ml je vrvi zmanjkalo, sem padel, preden sem bil na tleh. Nagonsko sem pričakoval, da st bo to zgodilo, zato sem se pri spuščanju napravil mehkega. Zvalil sem se torej po tleh in se hitro pobral. Za mano sta se privalila Lambert in Stanislawski
«Je kdo polomljen?» je zaskrbelo Stanislawskega.
«Ne!» sem odgovoril.
«Hurry up, hurry up, Francois!» je zavpil Lambert. Niti v najhujši nevarnosti ga ni zapustila šaljiva žilica.
Pognali smo se v vinograde.
V tem trenutku se je z naših položajev zabliskal topniški ogenj. Čez drobec sekunde so se po vinogradu, vse okrog nas, že zvrstile eksplozije. Kot nori smo se pognali v levo in se zvalili v globačo, v kritje. Bill smo na koncu svojih moči. Toda zdaj smo bili rešeni, vsaj na varnem pred topniškim ognjem.
Medtem je vse naokoli zadivjal peklenski trušč od eksplozij
granat. Ni bilo več mogoče ločiti eno eksplozijo od druge. Naši so z baražnim topniškim ognjem {»magali pešakom v napadu. Kmalu bodo tu!
Mi trije smo se stisnili v globači, tesno pod izpodjedeni rob. Bili smo varni tako z nemške strani kot pred eksplozijami naših granat. Gledali smo se in zasoplo dihali, oči pa so se nam svetile v čudnem, skoro hudomušnem blesku. Najbrž preprosto zato, ker smo bili še živi.
«Najbolje bo, če naše počakamo kar tu. Upam, da ne bodo mudili.»
«Ne, ne bodo. Poslušaj, artilerija tolče že ostran vasi. To pomeni, da se s te strani že bližajo naši.»
«Da, toda slišiš kako streljajo ti prekleti Švabi iz vasi? Trdo delo bo!»
Poslušali smo, kako se iz vasi besno oglašajo težke strojnice in lahki brzostrelni topovi. Po ognju in eksplozijah smo sklepali, kaj se dogaja okrog nas.
«Le zakaj ne tolčejo vasi s topovi?»
«Obljudena je. Si slišal otroka, ki je ponoči jokal?»
«In kaj zato? Mar misliš, da bi bili Švabi tako obzirni?»
«Oni ne. Toda mi zmagujemo. Civilisti naj raje sovražijo Nemce, ne nas. Italijani morajo videti v nas rešitelje.»
Medtem se je popolnoma zdanilo. Na jasnem vzhodnem nebu se je izza gričevja že pojavilo sonce. Najbrž smo vsi trije hkrati pogledali v sonce, kajti v en glas smo kriknili:
«Pazi, letalo!»
Proti nam so le dobrih sto metrov nad zemljo leteli štirje spitfireji. Eden se je v elegantnem loku ločil od ostalih in se usmeril naravnost proti nam.
Prilepili smo se k tlom, saj drugega nismo mogli napraviti. Tuljenje motorjev se Je zlilo z rafali strojnic in topov iz letala, potem pa se je oglušujoče grmenje zgubilo proti zahodu.	(Nadaljevanje sledi)
79 46 38 7*9 58 23 76 14 70 GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej! polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 150 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.—
letno 180.— din za organizacije in podietja mesečno 22.— letno 220.______ din
Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Žiro račun 50101-603-45361 «ADII» - DZS - 61000 Ljubljana,
Gradišče 10/II nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I,
Stran 6
24. oktobra 1974
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
ZTT - Trst
NA SEJI OBRAMBNE KOMISIJE POSLANSKE ZBORNICE
Andreotti bo popoldne poročal o zarotniških poskusih v Italiji
Sindikalna federacija CGIL-CISL-UIL zahteva, naj sejo komisije oddajata radio in televizija v neposrednem prenosu
RIM, 23. — V popoldanskih urah se bo v palači Montecitorio sestala poslanska komisija za obrambo, kateri bo obrambni minister Giulio Andreotti poročal o «pobudah v zvezi z dogodki decembra 1970 in naslednjih let, ki zadevajo državno varnost». Skratka namerava minister informirati parlament, kot zahtevajo vse demokratične stranke, o tem, kar se je zares zgodilo v noči med 7. in 8. decembrom 1970 (poskus državnega udara Junia Valeria Borgheseja), v januarju letos (alarm v italijanskih vojašnicah) in sredi avgusta. O tem je bilo slišati veliko govoric, ki pa so bile vse nepotrjene zaradi preiskovalne tajnosti. Poslance zanima, poleg vsega, v kolikšni meri je državna varnostna služba SID vedela za zarote proti demokratični republiki, zakaj njeni voditelji niso informirali vlade in parlamenta ter, končno, če so ljudje iz vojske in državne varnosti bili tudi osebno vpleteni v katerem izmed teh prevratniških poskusov.
Dogodki zadnjih tednov, predvsem izročitev «dosjeja SID» rimskim sodnikom, nadalje polemika med bivšim načelnikom varnostne službe generalom Micelijem in obrambnim ministrom Andreottijem, so zaostrili občutek negotovosti in izzvali pri strankah zelo odločna stališča in pozive k budnosti.
Andreotti bo torej moral končno povedati, kar ve in kar so mu povedali voditelji vojaške varnostne službe SID. Poslancem pa bo končno dana možnost, da postavijo ministru vprašanja, ki zaskrbljajo javno mnenje in ki zadevajo v prvi vrsti vprašanja o možni soodgovornosti ali kakršnikoli krivdi ljudi iz državnega aparata.
Diskusija seveda zanima vse italijansko javno mnenje, zato je povsem upravičena zahteva, ki so jo tajniki sindikalne federacije CGIL -CISL - UIL Lama, Storti in Vanni posredovali z brzojavko predsedniku poslanske zbornice Pertiniju. V brzojavki je rečeno, da bi sejo poslanske komisije o obrambi morali oddajati v neposrednem radijskem in televizijskem prenosu, ker to zahtevo «čutijo italijanski delavci, ki so zaskrbljeni zaradi stalnih napadov na republiške ustanove» in menijo, zato. da bi taka oddaja «zadovoljila splošno zanimanje pri javnosti, ki terja najširšo in naj-objektivnejšo informacijo o preteklih dogodkih».
Na brzojavko sindikalnih tajnikov predsednik poslanske zbornice še ni odgovoril, vendar so v palači Montecitorio pripravili, zaenkrat, samo oddajnike v notranji televizijski mreži, preko katere bodo lahko časnikarji (domnevajo, da jih bo zelo mnogo) sledili delu komisije.
Glede poteka same seje obrambne komisije je predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini poslal pismo predsedniku komisije, socialistu Guadaluoiju. V pismu ga obvešča, da je seja «informativnega značaja», kar pomeni, da bodo poslanci lahko vprašali ministra samo za informacije in se okoriščali pravice do replike, ki jo določa previlnik. Pri tem na se bodo morali izogibati vprašanjem o ocenah politične ali upravne dejavnosti vlade, ki je v krizi in torej minister nima pravice nanja odgovarjati.
Prav tako ne bo smela komisija glasovati ali zavzemati posebnih stališč, ker je tudi to nemogoče zaradi odsotnosti «sogovornika», resnične vlade.
Vsekakor pa je Pertini prosil Gua-dalupija, naj go obširno informira o delu komisije, da bo lahko o tem poročal, po potrebi, predsedniku republike in predsedniku vlade, podobno kot leta 1968, ko so v komisiji razpravljali o dogodkih v Avoli.
chia, ki je bil tajnik misovske «fronte della gioventù», je zagrabil samokres in izstrelil najmanj štiri naboje. vendar mu je uspelo prelisičiti policiste, katerim je prvotno izročil zračno pištolo, češ da je imel v rokah samo to, ki ni nevarna. Sploh je čudno, da ga niso tedaj preiskali, saj je pozneje odšel na očetovo posestvo in samokres skril pod neko drevo.
Preiskovalci so pozneje ugotovili, da sta fašista izstrelila med ljudi kar 13 nabojev, kar je bil matematični dokaz, da sta streljala z dvema samokresoma. Zato so Porchio obtožili poskusa umora, kljub temu, da je v začetku krajevni kvestor skušal zadevo minimizirati.
Proces proti morilcu karabinjerja Maritano
MILAN, 23. — Pred porotnim sodiščem, ki ga je že danes zastra-žila policija, se bo pričel v dopoldanskih urah proces po hitrem postopku proti 21-letnemu «brigadi-stu», ki je pred dobrim tednom dni ( ubil karabinjerskega podčastnika j Feliceja Maritana. Roberto Ognibe-ne, tako je ime pristašu samozvanih «rdečih brigad», doslej ni hotel odgovarjati na vprašanja preiskovalcev, vendar ni izključeno, da bo skušal v dvorani izzvati incidente.
TRETJI TERORISTIČNI IZPAD V PIČUH DVEH TEDNIH
Bombni atentat v zasebnem londonskem «Brook’s club»
Eksplozija hudo ranila tri natakarje - Bomba namenjena predsedniku britanskih sindikatov Murrayu ?
LONDON, 23. — Močna bombna i nov ton plinskega olja ter štiri mi-
Preostali dokumenti varnostne službe SID izročeni sodstvu
RIM 23. — Preiskave o «črnih mrežah» se nadaljujejo v prestolnici, kamor je prispel padovanski sodnik dr. Tamburino, ki je zaslišal generala Micelija, ki je do julija načeloval državni varnostni službi SID. Tamburino se je verjetno oglasil tudi v uradih rimskega državnega pravdni štva, kamor so danes dospeli dokumenti iz «dosjeja SID», ki jih minister Andreotti prvotno ni nameraval izročiti sodnikom. Tamburina zanimajo predvsem vesti o civilno - vojaški zaroti, znani pod geslom «Vetrovnice».
Preden je odpotoval v Rim je dr. Tamburino odredil, iz zdravstvenih razlogov, izpustitev na začasno svobodo starega genovskega industrijca Andrea Piaggia. Slednjega je dal zapreti pred nekaj meseci in ga obtožil, da je finansiral «Vetrovnico».
V Lamezia Terme se medtem nadaljuje preiskava o umoru mladega levičarja Adelchija Argade. Preiskovalci so obtožili tudi drugega fašista, 17-letnega sina znanega zdravnika Porchia. Mladi fašist. Oscar po imenu, je bil skupaj z morilcem, Michelejem De Faziom, ko je ta začel streljati proti Argadi. Tudi Por-
iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiliiiniiiliiiiiiiiiiiiiiiifuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii,|||,|,„||,|
PETROLEJSKE DRUŽBE PONOVNO V SREDI ŠKANDALA?
«Lažji» bencin oškoduje vsakega avtomobilista
Gorivo, ki naj bi bilo redkejše kot predpisuje zakon, naj bi dalo motorju večjo moč, a terjalo tudi večjo porabo - Z «lahkim» bencinom naj bi družbe zaslužile 1.125 lir več na stot
RIM, 23. — Rimsko državno pravdništvo je poverilo namestniku dr. Luciu Del Vecchiu preiskavo o «lažjem» bencinu, ki naj bi ga že nekaj časa prodajali v nekaterih črpalkah. Dr. Del Vecchio je sodnik, ki vodi tisti del preiskave o petrolejskem škandalu, ki si ga ni prisvojila parlamentarna preiskoval na komisija.
Sodno preiskavo je sprožil rimski prefekt Napoletano, ki je s poročilom sodstvu, medministrskemu odboru za cene CIP in ministru za industrijo dosegel to, kar je skušalo zaman že nekaj, mesecev doseči združenje sindikatov uslužbencev bencinskih črpalk CINB.
CINB v poročilu, ki ga je prefekt priložil dokaznemu gradivu
HAMBURŠKI KRVOSES
Hamburški agenti so včeraj aretirali mladega «krvosesa», ki je vso noč trpinčil moškega, katerega je s silo zvlekel v stanovanje.
Mladi «krvoses», Walter L., je živel v podstrešni sobi, ki jo je opremil po svojem okusu: spal je v krsti, na stenah pa je imel izključno posnetke iz filmov o «Draculi». Predsinoč-njim je fant, ki je bil že dalj časa brezposeln, napadel na u-lici neznanca in ga prisilil, da mu je sledil v sobo. Tu ga je privezal k rakvi, ga mučil in nato izpil kri, ki je žrtvi curljala iz ran. Ob koncu je zahteval, naj si prereže še žile na rokah, da bo videl še več krvi.
Blazneš je nato zvlekel svojo žrtev na predmestno pokopališče, kjer je hotel v miru premišljati ob odprtem grobu; neznanec pa si je medtem že nekoliko opomogel, pobegnil krvniku in obvestil policijo. Mladi «krvoses» bo odslej premišljeval v manj mrtvaški, a brez dvoma toplejši umobolnici za kriminalce.
BRAZILSKA POLICIJA
Brazilsko policijsko poveljstvo je odredilo preiskavo, da bi pojasnilo okoliščine nezaslišanega ukrepa paznikov kaznilnice za mladoletnike v Sao Paulu. Tu so prejšnji teden osvobodili stotino mladih tepis-tov starih od 11 do 17 let. Pazniki so fante slekli do golega, jih odpeljali v gozd in jih pustili tam brez hrane, ko je divjalo močno neurje. Da bi si priskrbeli hrane in oblačila, so dečki oropali vrsto gostiln in zasebnih stanovanj, od koder so odnesli tudi zavese.
Polemika, ki jo je vzburil nezaslišen sklep paznikov iz Sao Paula, je prisilila policijsko poveljstvo, da je odredilo preiskavo. Agenti so doslej našli 41 od sto osvobojenih mladih jetnikov.
večjo porabo, kar se pri današnji ceni bencina pozna tudi v žepu potrošnika (dodatni strošek naj bi znašal okrog osem lir na liter).
Kar pa zadeva proizvodni davek na bencin, naj bi družbe z «lahkim» gorivom zaslužile 1.125 lir več na stot, ki bi seveda ne bil obdavčen.
Petrolejske družbe se branijo, da strogo spoštujejo predpise CUNA (tehnična komisija za avtomobile) o številu cktanov in o gostoti (720-770 gramov na liter), ne pa predpisa CIP o 740 gramih na liter, ki naj bi bila le srednja vrednost predpisanih gostot.
Tudi predstavnik zakupnikov bencinskih črpalk je poudaril, da so v I slednji že pred enim letom zahtevali strožje nadzorstvo pristojnih organov nad proizvodnjo bencina. «Ce bi nas CIP poslušal — je pribil — bi danes lahko vedeli, če gre res za namerno potvorbo, »h pa za o-bičajne razlike v proizvodnji, ki so odvisne od temperature in kvalitete surovega petroleja.»
Sodnik Del Vechio bo začel jutri preučevati dokazno gradivo in pričakovati je, da bo v kratkem odredil vrsto kemijskih analiz bencina, ki ga prodajajo na itaijanskih črpalkah.
bistvu trdi, da nekatere petrolejske družbe že nekaj časa goljufajo državo in potrošnike s proizvajanjem «lažjega» bencina. Da bi prikrile goljufijo, naj bi omenjene družbe pripravile sistem, obračunavanja, ki je različen od tistega, ki ga predpisuje zakon. Bencin naj bi bil znatno redkejši (720 gramov na liter) od norme (740 gramov na liter), ki jo predpisuje zakon.
«Lahek» bencin proizvajajo z novim sistemom destilacije z vnašanjem utekočinjenega propana. Gorivo naj bi imelo isto ali celo večje število oktanov kot predpisuje zakon, toda je redkejši in ima zato manjšo specifično težo. Gorivo ne povzroča posebnih okvar na motorju, nasprotno dalo naj bi mu celo večjo moč, kot protiutež pa terja
eksplozija je sinoči okrog 22. ure razdejala zasebni «Brook’s club» v londonski četrti St. James, eni najbolj ekskluzivnih četrti britanske prestolnice. Bombo sta vrgla skozi okno mlada terorista, ki sta pobegnila preden je policiji uspelo obkoliti četrt. Tako se je že ob prvem poskusu izjalovil nov načrt, ki ga je britanska policija pripravila za boj proti terorizmu.
Obračun atentata so trije ranjeni, od katerih se dva borita s smrtjo, lahko pa bi bil še veliko težji, če ne bi sinoči po naključju predčasno zaprli restavracijo. To je že tretji atentat proti nekemu zasebnemu klubu v Londonu v zadnjih 11 dneh. Pred nedavnim so se neznanci znesli proti dvema družabnima krožkoma, kjer se zbirajo bivši častniki in premožni trgovci ter bančniki.
V klubu, kjer je počila bomba, je včeraj večerjal predsednik britanske sindikalne federacije Len Murray, v bližnjih dveh klubih pa sta bila bivši britanski premier Heath in bivši minister za Ulster Whitelaw. Po mnenju preiskovalcev so vsi trije atentati zadnjih dveh tednov povezani in so delo sever- j noirske katoliške iredentistične or-1 ganizacije IRA. Vprašanje, ki je še I brez odgovora, pa je, če je bila j bomba namenjena eni od treh o-sebnosti (Murray, Heath, Whitelaw), ali pa je šlo le za navaden podvig teroristov, ki naj bi skušali povzročiti kar čim več žrtev. Mnenja preiskovalcev so v tej zvezi deljena: eni trdijo, da je bil atentat le sad brezumnega terorizma, drugi pa menijo, da je bila bomba namenjena predsedniku sindikalne zveze Murrayu. Heath in Whitelaw namreč ne prideta v poštev kot domnevni žrtvi, saj ni nihče vedel, da bosta večerjala v klubu. Ostane torej le Murray. Vprašanje pa je, kdo in zakaj je hotel ubiti sindikalista, ki je podnisal z vlado «družbeni dogovor»?
Eksplozija je ranila tri uslužbence kluba. Ob uri atentata v klubu skoraj ni bilo več članov, med redkimi, ki so se zadržali za kavo, je bil tudi predsednik sindikatov Murray.
lijone ton kurilnega olja. Te podatke bodo na ministrstvu primerjali s proizvodnimi podatki, ki so jih poslali petrolejski industrijci in ugotovili, ali so potrebni novi ukrepi. Zdi se, da glede potrebnih količin ne bo prevelikih težav, pač pa bo nastala zmeda z dobavo kurilnega o-Ija javnim ustanovam (predvsem bolnišnicam in šolam), ker zahtevajo industrijci takojšnje plačilo, javna u-prava pa trenutno nima denarja in se je doslej okoriščala s plačilnimi odlogi.
Ministrstvo za industrijo priznava tudi, da bodo določene težave zadevale distribucijsko mrežo. V ta namen bo ministrstvo mesečno sledilo dogajanju s pomočjo prefektur in sprotno ukrepalo.
Tovarna Leyland - Innocenti je v teh dneh predstavila svoj nov model avtomobila, ki je označen le s številko 90 ali 120. Vozilo bo imelo ista motorja kot mini (1.000 in 1.300 kubikov), nudilo pa bo brez dvoma večje udobje za štiri potnike, seveda če so normalne telesne rasti. Z novo karoserijo, ki jo je narisal znani stilist Bertone, so tudi rešili vprašanje prtljažnika, ki je bilo pri starem mini ju največja hiba. Cene? Dokončne še niso znane, napovedujejo pa 1.800.00 0 lir (vključno IVA) za model s 100 O-kubičnim motorjem in 2.250.000 za
model z močnejšim motorjem
IIIIIIIIIII......im..........Ulil.........................................................................................................................................................................................................................................
Letošnjo zimo bomo porabili 12 milijonov ton plinskega in kurilnega olja
RIM, 23. — Ministrstvo za industrijo že pripravlja načrt razdeljevanja plinskega in kurilnega olja za ogrevanje v letošnji zimi. Trenutno | preučujejo podatke iz vseh italijanskih pokrajin, ki kažejo, da bomo i letošnjo zimo porabili (od oktobra do | konca marca) najmanj osem milijo-
KO SE JE MALO PRED 13. URO VRAČAL IZ SOLE
V Milanu ugrabili B-letnega sina znanega industrijca A. Alemagne
Banditi omamili otrokovega spremljevalca z etrom Doslej še niso stopili v stik z otrokovimi starši
MILAN, 23. — Skupina zakrinka- nekoga za hrbtom. Neznanec s temnih mož je okrog 13. ure napadla nozeleno krinko na obrazu ga je
in ugrabila 6-letnega sina znanega milanskega industrijca Alberta Alemagne, lastnika istoimenske industrije slaščič. Ugrabitelji so napadli otroka in spremljevalca, ko sta se vračala iz šole: medtem ko je en bandit skušal uspavati spremljevalca z etrom, sta druga dva zagrabila otroka, ga naložila na avto vrste «giulia», ki je takoj odbrzel proti avtocesti za Parmo.
Osebje vile Alemagna je nemudoma obvestilo policijo o ugrabitvi. Agenti in karabinjerji so1'pòsta vili cestne bloke okrog četrti San Siro, kjer stanuje družina Alemagna, a bilo je že prepozno. Ugrabitelji so izginili z mladim Danielejem, kot da bi se vdrli v zemljo.
šofer in zaupnik družine Alemagna Luigi Coletti je v pogovoru s časnikarji podrobno opisal dogodek. Dejal je. da je kot običajno tudi danes odšel po malega Danieleja v šolo v Ul. Paravia in ga počakal v veži. Prijel ga je za roko, odšel po stranskem vhodu in se odpravil peš v vilo Alemagnovih, ki je oddaljena le slabih 200 metrov. Ko je prišel do mejnega zidu vile, se je ozrl, ker mu je zdelo, da ima
................
Narasla Sava še vedno besni
ZAGREB, 23. — Stanje na poplavljenem področju na Hrvaškem in v severni Bosni od Save in njenih pritokov se je v teku današnjega dne poslabšalo. V Bosanski Gradiški je Sava danes ob 15. uri dosegla najvišji nivo 8,96 cm. Pri hotelu «Kozara» in v fizkultumem domu je voda za 30 cm višja od obalnih nasipov. Ogrožen del mesta se brani pred vdorom vode z zajčjimi nasipi, istočasno pa se prebivalci bojujejo proti podtalni vodi, ki je v središču mesta in naselbini Hiset zalila več sto hiš. V mestu je zgrajenih več sto zajčjih nasipov, v glavni ulici pa je postavljena tretja obrambna linija.
V občini Bosanske Gradiške je poplavljenih nad 500 hiš in se je izselilo več kot 150 družin. Prebivalci mesta in okoliških vasi so resno zaskrbljeni, ker Sava stalno
narašča. Danes so bili podvzeti novi ukrepi, da bi se preprečilo rušenje nasipov in poplave večjega obsega. Poplavljena področja je danes obiskala komisija zveznega izvršnega sveta pod vodstvom člana zveznega izvršnega sveta Boška Di-mitrijeviča in se z razgovorom z zastopniki prizadetih občin podrobno seznanila s stanjem v poplavljenih krajih, kjer je pod vodo o-krog 400 tisoč ha polj, njiv in gozdov.
Zastopniki občin so v razgovoru s člani komisije odgovorili na dejstvo, da je v zadnjih letih na tem področju bilo 10 poplav, od katerih so tri povzročile tako škodo, ki jo kmetje še danes čutijo. Oni so zato poudarili kot neobhodno, da se čimprej začne izvajati načrt o dokončni ureditvi Savske doline, ki je bil izdelan skupno s strokovnjaki svetovne organizacije. Res je,
da bi z izvedbo tega načrta, ki obsega ne le regulacijo reke pač pa tudi gradnjo več energetskih objektov, bilo potrebno okrog 56 milijard dinarjev. Toda, če se bodo tudi v bodoče poplave tako vrstile kot zadnjih 10 let, bodo prizadele večjo škodo od omenjenega zneska. Poplava je danes zajela tudi Sarajevo in okoliške vasi. Reka Miljačka, ki teče skozi mesto, je v mestu narasla skoraj do vrha obale in grozi s poplavo okolnih vasi.
Zaradi poplav je stanje kritično tudi na Slovaškem, kjer so prestopile bregove skoraj vse reke. Iz poplavljenih vasi so izselili številne družine, vojska pa je začela deliti živež, pitno vodo in zdravila prizadetemu prebivalstvu.
Na sliki: prizor iz poplavljene slovaške vasi.
napadel in ga skušal omamiti z etrom.
Coletti je padel na pol onesve-ščen, a je kljub temu opazil, kako sta druga dva neznanca zagrabila otroka, ga naložila na avto in kako so ugrabitelji nato odbrzeli. Čeprav omamljen, je razbral evidenčno tablico avtomobila (Parma 182-016) in začel klicati na pomoč. Slišalo ga je osebje vile, ki je obvestilo policijo. Colettijeva žena pa je ustavila fanta, ki sta privozila mimo s «volkswagnom»1 svetle barve, in ju prosila naj zasledujeta ugrabitelje, a bilo je že prepozno.
Po prvih rezultatih preiskave kaže, da omenjena tablica ni tablica ukradenega avtomobila. Po mnenju
NIKAR V ZAKON
«Zaročenec me je porinil, da sem padla z okna na di;oriš-če!» Tako trdi 28-letno dekle Nunzia Mercurio, ki so jo prejšnjo noč našli okrvavljeno in potolčeno na notranjem dvorišču starega stanovanjskega bloka v Sestri Ponente. Zaročenec pa zavrača vsakršno obtožbo in trdi, da se je dekle samo pognalo skozi okno po ostrem prepiru.
Nunzii, ki je padla z višine desetih metrov, je prva priskočila na pomoč soseda, ki je o dogodku obvestila policijo. Dekle se bo moralo zdraviti v bolnišnici dober mesec zaradi prask in podplutb po obrazu in telesu. Zaročenca bi se morala poročiti sredi novembra, če pa se nameravata še v naprej tako prepirati (pa naj jo je on porinil z okna, ali naj je ona sama skočila na dvorišče) je bolje, da ne rineta v zakon.
zloglasne fašistične organizacije M AR. Daniele Alemagna in Cannava-lejev sin sta obiskovala isti zavod, še več, bila sta celo skupaj v razredu.
Z ugrabitvijo malega Danieleja A-lemagne so trenutno v Lombardiji štiri ugrabljene osebe, ki so še v rokah banditov. Prvi je bil ugrabljen 7. oktobra inženir Alfredo Pa-rabiaghi, lastnik tvrdke za prodajo goriva na debelo. Govori se,- da je njegovo ugrabitev odredil iz zapora znani mafijec Luciano Liggio.
Ostali dve ugrabitvi sta se pripetili i v noči od 14. na 15. oktober pri Vareseju in pri Leccu: v prvem primeru je bil ugrabljen 17-let-ni Emmanuele Riboldi, v drugem in-dustrijec Giovanni Stucchi. V vseh treh primerih so svojci zahtevali prekinitev preiskave in prosili tisk, naj ne poroča o morebitnih stikih z ugrabitelji.
Na Sardiniji sta v rokah ugrabiteljev dve osebi in sicer sin bivšega predsednika Alisarda Puccio Carta, ki je bil ugrabljen 17. marca, in Cesare Luigi Daga, ki je bil u-grabljen 17. avgusta. V Kalabriji pa je v rokah banditov 74-letni Giuseppe Cali, za katerega so ugrabitelji zahtevali milijardo lir odkupnine.
OZN obsoja režim čilskih «goril»
NEW YORK, 23. — Socialna ko: misija OZN je sklenila predlagati skupščini svetovne organizacije, naj ostro obsoui Čile zaradi vztrajnega kršenja svobode državljanov in mučenja zapornikov. Za to so glasovali predstavniki 83 držav, proti pa 9 (Čile in osem «gorilskih» latinskoameriških režimov), medtem ko se je ameriški zastopnik vzdržal glasovanja. Pred tem je delegat ZDA, Tapley Bennet, zatrjèval, da je v Čilu «položaj ugodnejši», češ da so zadnje čase izpustili več političnih jetnikov.
Ameriškega delegata je, iz Ženeve, demantiralo mednarodno združenje juristov, ki je objavilo zadnje podatke o preganjanju v Čilu. «Za vsakega izpuščenega jetnika so v Čilu zadnje mesece aretirali dva druga», poudarjajo in navajajo številke: v avgustu najmanj 700 aretacij, samo oktobra (od 5. do 15. oktobra, se pravi v pičlih desetih dneh) pa so v Santiagu zaprli 600 državljanov, medtem ko se jih je 107 zateklo pred aretacijo v italijansko veleposlaništvo.
V AMERIŠKI DRŽAVI GEORGIA
Vlak v šolski avtobus
ARAGON, 23. — V mestecu A-ragon, v zvezni državi Georgia (ZDA) je sedem otrok izgubilo življenje, 24 pa je bilo težko ranjenih pri trčenju vlaka s šolskim avtobusom, ki so se mu kolesa zagozdila v tračnice na odprtem železniškem prehodu. Tedaj je iz bočne strani ritensko privozil vlak z bližnje postaje. Trčenje je bilo močno in vlak je zmečkal avtobus. Šofer šolskega avtobusa je v bolnišnici zaradi močnega šoka.
policije je možno, da se je Coletti v zmedi zmotil in napačno razbral številko, ali pa da gre za tablico, ki so jo banditi sestavili iz dveh drugih tablic.
Popoldne sta se s časnikarji sestala oče ugrabljenega otroka Alberto Alemagna in Giuseppe Prisco, podpredsednik industrijske družbe in star prijatelj družine Alemagna. Moža, ki sta prebila ves popoldne na milanski kvesturi, sta prosila za srečanje z novinarji. «Nesmiselno bi bilo — je dejal Prisco — da bi se izogibali stiku z vami, čeprav je na dlani, da sva zmedena. Povedala bova, vse kar bo potrebno, prosiva pa vas, da od jutri dalje ne kličete več vile Alemagna. Potrebno je, da so vse linije proste, da vzpostavimo čimprej stik z ugrabitelji.» Dr. Prisco je prosil časnikarje, naj priobčijo opozorilo vsem sorodnikom družine Alemagna, naj po nepotrebnem ne kličejo vile, «Res je, da bi vsi ti ljudje potrebovali informacij in tolažbe — je dodal Prisco — res pa je tudi, da je potrebno, da stopimo čimprej v stik z ugrabitelji in rešimo malega Danieleja.»
Alberto Alemagna je na kratko govoril o svojem najmlajšem sinu (i-ma namreč še tri otroke: 26-letno Roberto. 22-letnega Gina in 10-letne-ga Emanueleja). Povedal je, da je živahen, a marljiv deček, ki poleg domačih nalog in igre s prijatelji, nima drugih skrbi. Dodal je tudi, da doslej ni nikomur od družine padlo na um, da bi lahko ugrabili Danieleja.
Družina Alemagna živi v razkošni vili v četrti San Siro. Nedaleč je vila arhitekta Cannavaleja, industrijca, ki je bil ugrabljen po naročilu Carla Fumagallija, načelnika
ARETIRANI ČLANI BIVŠE FAŠISTIČNE VOJAŠKE VLADE
Papadopulos in sodelavci deportirani na otok Zea
Evropski svet za ponoven sprejem Grčije v organe skupnosti
bivšega podpredsednika in desno roko diktatorja Stilianosa Pattakosa, generala Makarezosa, bivšega načelnika tajne obveščevalne službe KYP generala Roufogalisa ter bivšega policijskega ministra Ladasa. Vsi bodo odslej okusili usodo, ki so jo skozi dolgih sedem let mračne diktature namenili vsem grškim pro-tifašistom.
Obtožujejo jih, da so skušali tudi pred kratkim zrušiti režim predsednika vlade Karamanlisa, vendar se javno mnenje v Grčiji zavzema, da bi jim sodili zaradi veleizdaje, ker so pred sedmimi leti z zaroto pokopali grško demokracijo.
Medtem pa je v Strassburgu ministrski odbor evropskega sveta sklenil, da povabi grške predstavnike na sejo evropskega sveta, ki bo konec novembra v Parizu. Tedaj bo Grčija imela že nov izvoljen parlament in bo torej izpolnila pogoje za vstop v evropsko skupnost. Iz te je bila namreč izključena decembra 1969. Pravila evropske skupnosti namreč ne dopuščajo, da bi v njej bili zastopani režimi, ki niso neposredno in demokratično voljeni.
Zaradi tega je evropski svet odložil sklep o ponovnem sprejemu Grčije, ko je v njej vladala začasna, a ne izvoljena Karamanlisova vlada, medtem ko je sedaj to možno, saj bodo 17. novembra volitve za novi parlament.
Georgios Papadopulos
ATENE, 23. — Trije najvidnejši predstavniki odstavljene vojaške hunte, ki je 21. aprila 1967 zrušila demokratični režim v Grčiji in ji sedem let vladala v vzdušju nebrzdanega terorja in fašističnega brezpravja, so bili v prvih jutranjih u-rah aretirani in nato deportirani na otok Zea, v Kikladskem otočju.
Agenti varnostne službe so namreč ob zori obkolili vilo v kraju Lagonissi in aretirali bivšega predsednika vojaške hunte generala Gior-giosa Papadopulosa. Tu je odstavljeni diktator živel v hišnem priporu vse od 25. septembra dalje in je svoj dom zapustil samo enkrat, ko se je moral pred atenskim javnim tožilcem zagovarjati zaradi pokola na atenski univerzi, ko je vojska s tanki zatrla upor študentov v krvi. Tedaj je bilo ubitih več kot sto študentov.
Papadopulosa so, kot poroča «Atenska agencija», deportirali na otok Zea. Z njim so deportirali še štiri osebnosti odstavljene vojaške hunte:
Sporazum
med ZDA in Islandijo
WASHINGTON, 22. - Ameriški državni departma je sporočil, da sta Islandski zunanji minister Einer Austsson in ameriški veleposlanik v Reykjaviku Frederik Irving podpisala danes sporazu, po katerem se bo NATO lahko še dalje posluževala vojaške baze v Keflaviku. O vsebini sporazuma še ni vesti, sta islandski zunanji minister Einer