Leto IV., štev. 261 V Lfubrfanf, sreda dne 7. novembra 1923 Poštnina pavšanrana. cena t Din lsh»|a ob » »|u«r»|. Stane mesečno 12-60 Din tt inozemstvo 25-— m teobvezno Oglasi po tarifo. Uredništvo: Uiklosičeva cesta st 16/L Telefon št. 72. Dnevnik za Upravnlštvo: Ljubljana, Prešernova ul. št. 64. Telef. št. 36. Podružnice: Maribor, Barvarska ul, 1. Tel. št. 22. Cclle, Aleksandrova e. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 6. novembra. Mnogi opozicijonalni krogi so pričakovali, da že ta jesen prinese preokret v SLS. Pričakovali so rošado od svtonomizma k samoupravi. SLS se igra z besedami, kjer bi bila popolna jasnost na mestu. Zaupniški zbor SLS e pokazal, da SLS sicer vidi, d.-i jo v »gati, da pa si ne upa odstopiti od demagoških gesel. Argumenti, ki so se navajali na iboru SLS, so oni, ki jih navaja vsak dan neavtonomistični demokratski tisk proti centralizmu in njega izrastkom, proti korupcijskemu sistemu. Argumenti so to za Jugoslovenstvo. Govorniki SLS tožijo, da je menta-flteta Srbstva nesposobna za pravično vodstvo države. Iz tega izvajajo, da ! moramo biti avtonomisti. Predvsem ni. resnica, da poedine beograjske klike, j cporodiea« pa tudi radikalska stranka . pomenijo Srbstvo. Široki sloji srbskega j plemena žele močno državo, no žele! pa hegemonije. Če so nezaupni,: imajo že nekaj vzroka za to, kajti Slo- j venci so zapravili Koroško, na Hrvatskem pa je šel Radič s svojo protidr-lavno akcijo predaleč. Greši pase tu in onstran Save in Drine 1 Kdo pa je glavna opora današnjemu flemenskemu režimu radikalske stran-re? Ali ni separatizem Hrvatov in Slovencev vzrok, da imamo homogeno vlado? Ko bi se jutri pojavilo 70 Hrvatov v Beogradu, mahoma bi nastopila ftisto nova situacija v vsej državi. Srbstvo, če že hočete tako razmotrivati, je vedno deljeno v več strank. Hrvati, fe hi jutri prišli v Beograd, bi bili pravi arbitri v parlamentu. In celo Slovenci sami, če bi opustili jalovo politiko avtonomizma, bi v vladi in skupščini bili sila, ki bi odločala. Pogreška mnogih naših ljudi je, da hočejo velesrbsko miselnost pobijati z enako mislijo Slovencev. Položaj Slovencev v naši državi, njihovo število in njihova gospodarska ekspanzivnost same od sebe nosijo za sabo, da nam ne more koristiti imitacija srbskih na-v formi lastne domišljavosti. Ha-eemonlstična mentaliteta se ne da uni-Šti z enako mentaliteto malega plemena. Nevarna ji more postati le d o -s I e d n a propaganda ju gosi ovenske misli. Ni res, da Šumadija ni sprejemljiva n jugoslovensko idejo. Da, bolj je (prejemljiva, ko marsikoja prečanska srbska grupa, ki živi še v starih tradicijah. Velika je moč idej in ž njo premaga tudi manjšina dozdevno večino. Je res, da radikalstvo brani na v=o moč. da bi »jugovina« ne udrla v Šu-tnadijo, a odziv sokolski in tudi orju-naški ideji priča, da jc ta trud zaman. Govori iti članki, kakor jih objavlja SLS, so tam glavni argumenti, ki ovirajo pohod jugoslovenski ideji, in ki rodijo nesrečno nezaupanje. Ne pobi-iajmo separatizma s separatizmom. Na zboru- SLS se je navajala Bavarska kot vzor Slovencem. Slab vzor, t.o moramo reči, Bavarska, ki hoče iz nesreče celokupne države izkuhati dobitek za sebe. Federalizem je celo narodu z zgodovino, tradicijo, knjiž?v-nim jezikom, slovstvom in gospodarsko eelokunnostjo. kakršna je nemška, skoro usoden postal, ko je prišel dan velike preizkušnje. Iu zgoditi se je moralo, da je v Draždanih nem-'ka vojska razrnpla nepokorno vlado, br je pravi krali federalizma. Tn če je Nemčija v federalistični obliki v nevarnosti, dn je Francozom na ljubo šla ikiro v kosce in s tem za 100 let na-taj v zgodovini, sli ni ta. nevarnost Iniiko večia. ee bi federalizem dopuščal razmah centrifugalnih moči v mladi iržavni tvorbi, kjer se edinstvo po tisočletnem razkosanju Šele ustvarja in » celiio stare rane? Nemški primer nam kaže, da niti stari narodi v težkih časih niso zreli za federalizem. SLS se še ni snokorila k ideji državnega, edin stva. Še tava v tem oziru v temi. in to daje moč velesrbsk^mu ke-Jpmonizmii. Dokler ne pride ta preokret. bodo Slovenci vsled lastne pasivnosti preživljali svetopisemska silita leta in nič iim ne bo nomagalo vpitje klerikalne hsandre. To na velja le. če bodo še nndal.ie prepuščali svoje zastopstvo SLS. poslanci te stranke so se vrnili med volilce praznih rok. a volilci imsiio vsak dan težje življenie. SLS je i-oerai priznala, da i m a v B e o g r a-dn 21 tigrov brez zob. Slabemu zastooniku treba odnovo-flsti pooblastilo. Odsloviti treba SLS in kmalu bo vidno, da se Slovencev, ki iskreno hočejo državno edinstvo. v tej državi prezreti ne da, ampak da jim treba dati vse ono. kar jim rrro 110 Titovi kulturni in gospodarski moči v DANES POTEČE 48-URNI ROK. — ODPOR BOLGARSKE ŠOVINISTIČNE JAVNOSTI. - VELESILE SVETUJEJO BOLGARIJI TREZNOST. Solija, 6. novembra, r. Jugoslovenska nota je vzbudila v javnosli veliko vznemirjenje. Pred jugoslovcnskim poslaništvom so ojačeno stražo, ker so bolgarska vlada boji incidentov, ki bi lahko imeli še hujše posledice, kakor jo bil napad na jugoslovcnskoga atašeja. Tekom današnjega popoldnova so se vršile po raznih delih Solijo demonstracije proti Jugoslaviji. Skupina demonstrantov je skušala prodreti do jugosl. poslaništva, kar pa jo preprečila policija. Na inieijativo make-donstvujuščih in bolgnrskih šovinistov jo sklicano za jutri dopohlnr, ko poteka rak jugosl. ultimata, veliko protestno zborovanje na trgu Aleksandra Novskcga. Vlada bo pozvana, naj odbije jugord. zahtevo. Makedonstvujušči in ostali bolgarski šovinisti so zlasti prolivijo točki 3., ki zahteva, da oddelek 250 vojakov izkaže čast jugosl. zastavi t Sofiji. Toilor Aleksandrov Je izdal poziv na četaše, da naj so zberejo r Sofiji. Položaj je resen. Tekom dopoldneva so zastopniki vele- sil obiskali min. predsednika Cankova ter nujno nasvetovali, da bolgarska vlada s koncilijontnim nastopam omogoči mirna likvidacijo opasnega incidenta. Beograd, 0. novembra, p. Sinoči je vlada prejela od poslanika Rakiča iz Sofijo obširno poročilo o izročitvi naše noto ter o zdravstvenem stanju podpu-kovnika Krstiča, ki sicer leži v bolnici, katerega rane pa niso resno. Danes dopoldno se jo vršila v ministrskem predsedništvu konferenca, katero so so udeležili Pašič, Ninčič in Perič. Po Informacijah, ki jih je vlada sprejela, je smatrati za gotovo, da bo bolgarska vlada sprejela zahteve naše ultima-tivr.e note, ako se v zadnjem trenutku no zgodi nepričakovan preobrat. Popoldne so prispele obširne šifrirano brzojavko poslanika Rakiča, ki javljajo, da se je položaj poostril. Bolgarski ministrski svet jo imel dopoldno sejo, na kateri pa kakor izerleda. So ni prišlo do odločitve. ndvcanic se nc VAŽNA SEJA UPRAVNEGA ODBORA NARODNE BANKE. RESANTEN EKSPOZE FINANČNEGA MINISTRA. INTE- Bcograd, 6. novembra, p. Danes dopoldne in popoldne je zboroval plenum Narodne banke. Sklepalo sc je o tem, ali obstoji potreba, povečati obtok uovčanic. Po uvodnih formalnostih je povzel besedo član uprave Miroslav Kulmcr iu pojasnil stališča denarnih zavodov, ki so sc udeležili konference v Zagrebu dne 23. oktobra. Konfrcnca v Zagrebu se je v glavnem bavila s predlogom »Izvozne banke«, naj bi se od Narodne banke zahtevalo, da za jesensko kampanjo izda v obliki kratkoročnega meničnega posojila kredit do 500 milijonov dinarjev, kar naj sc potem na poletje ukine. Ta predlog je Zagrebška konferenca denarnih zavodov v celoti sprejela in g. Kultncr ga jc na današnji seji formalno stavil. Nato se je oglasil finančni minister dr. Stojadinovič. V dolgem govoru je pojasnjeval stališče vlade, ki ss protivl povečanju novčaničnega kontingenta. Navajal je številke, iz katerih sledi, da pride pri nas na vsako glavo 500 dinarjev, dočim pride na Češkoslovaškem 640 čK, na Francoskem 900 fr. Opozarjal je na različne razmere, ki vladajo v omenjenih državah in jih primerjal z našimi razmerami. Češkoslovaška potrebuje več denarja ker je industrijska država, nam tega ni treba kot agrarni državi. Finančni minister smatra, da je pomanjkanje denarja obči pojav in da povzroča prehodne krize, kakršne občutijo danes tudi Francija, Anglija, Amerika in Japonska. Na Japonskem je leta 1920 bankrotiralo 64 bank, vendar so preprečili denarni krah. Po mnenju ministra bi draginja lo naraščala, ako bi se tiskali novi bankovci. Ogroženo bi bilo ravnotežje državnega proračuna. Ker se gospodarsko stanje popravlja in ker je ustaljen budžet, preko katerega se ne bo šlo, je jasno, da se bodo morale vse postavke zmanjševati. Res je, da je naša industrija v krizi, ker je začela delati z nezadostnim denarjem. A kriza v Ansliji, kjer je poldrugi milijon delavccv brez posla, je še večja. Pri nas toga nI. Delati je treba stopnjema in se ne zadplževalL Situaciia jc opasna. Videli smo, kako so tuje valute skakale, ko smo m! denar tiskali. Vlada jc odločno proti povišanju kontingenta. Za finančnim ministrom jc govoril vi-ccguvcrner Narodne banke dr. Protič, ki je zastopal isto stališče. Izjavil je, da jc Narodna banka proti tiskanju novih nov-čanic. Potem je govoril minister trgovine in industrije dr. Kojič, ki Je naglašal, da naš izvoz narašča in da je prvo poio-vico tega leta znašal tri milijarde, do konca leta pa doseže 6 milijard, tako da se izvoz in uvoz izjednačita. Nastopil je proti izpremembam pravilnika Narodne banke. Nastopni govornik Miloš Savčič je ugotovil, da primanjkuje industriji kapitala in da bi bilo treba industrijo s krediti podpirati. Po njegovem mnenju denarna kriza še nI na vrhuncu, temveč bo še naraščala. Ko so govorili, še nekateri govorniki, je piemmi ugotovil, da ne vlada pomanjkanja denarja, temveč da sc krediti ne uporabljajo pravilno. Popoldne se je seja nadaljevala. Razpravljali so o raznih administrativnih vprašanjih. Nocoj je Narodna banka izdala nastopni komunikč: Glavni upravni odbor Narodne banke Je na današnji seji po dolgem pretresu o vprašanju kreditov ugotovil, da sedanja kriza ni izzvana vsled pomanjkanja denarja, temveč po napačnem uporabljanju kreditov. Leka za odstranitev te krize torej ni iskati v povečanju novčaničnega prometa, temveč v odstranitvi vzrokov, ki so izzvali krizo. Narodna banka meni, da obtoka denarja ni treba povečati, temveč da se mora ostati pri dosedanjem kontingentu uovčanic. Dcmlsifa velikega župana VPRAŠANJE NJEGOVEGA NASLEDSTVA. — UKREPI V MARIBORU, MUČNI PONOČNI PRIZORI V LJUBLJANSKEM BARU. (Gloj 2. bi 3. stran.) Mazmah republikanskega v KLJUB INTERVENCIJI VELESIL JE VEČINA STRANK ZA ODPRAVO MONARHIJE. Atene, 6. novembra, g. Republikansko gibanje na Grškem se kljub vsem zani-kujočim vestem nevzdržno širi. Iz številnih krajev prihajajo poročila, da zahteva prebivalstvo proglasitev republike. Vlada stoli na stališču, da ima odločati o tem samo parlament, vendar pa bo zavzela svoje defiiiiiivno stališče šele po povratku Otonalosa, ki je bil poslan v Pariz, da konferira z Veiilzclosom. Skoro vse politične stranke in skupine so se izrekle tekom zadnjih dni odkrito za republiko. Večina strani; zahteva ljudsko glasovanje, ki naj odloči o tem, vendar pa še nI znano, ali se bo vršil plebiscit pred ali po volitvah. Treba pa je seveda še počakati, kako stališče zavzamejo vc-levlasti v tem kočljivem vprašanju po svoji zadnji demaršt v Atenah. Preventivna cenzura in obsedno stanje bosta jutri preklicana iu ustavljeno bo tudi delovanje vojnih sodišč. Šef generalnega štaba, general Vkihopulos, ie bil vpokojen in imenovan za njegovega naslednika general Masariotis. Admiral G.t-das, minister v Gunarisovcm kabinetu, ja bil aretiran, V Berlinu plenifo pri belem dnevu NIHČE NI VAREN NA ULICI. — PRIPRAVE ZA DR2AVLJANSKO VOJSKO. — INTERVENCIJA ANTANTE? 8g vteelfs in parlamenta Beograd. 6. novembra, p. V političnih krogih se danes govori, da namerava minister agrarne reforme Simo-novič radi sporov z večino radikalske-ga kluba odstopiti. Sekcije finančnega odbora so danes nadaljevale svoje delo. Sekcija, ki razpravlja o proračunu ministrstva grad-jevin je odobrila 300.000 Din za geodetski kurz na ljubljanski univerzi, zvišala kredit za cesto in mostove v Sloveniji za 3 milijone ter odourila kredit za dograditev anatomskega instituta v Ljubljani. Prva sekcija je razpravljala o proračunu ministrstva vojne in mornarice ter so bili krediti za vojsko na kopnem odobreni. Sekcija za razpravo zakona o sodnikih je sprejela člene 7. do 15. z nekaterimi spremembami. Predsednik narodne skupščino Ljuba Jovanovfč je bil danes dopoldne na dvom, kjerje obvestil kralja o odhodu naših parlamentarcev v Varšavo. Carinska uprava objavlja, da so znašali dohodki carine v tretjem kvar-talu tega leta 446 milijonov dinarjev. V istem kvartalu prešlega leta so znašali 343 milijonov dinarjev, torej so se letos zvišali za 103 miliinne dinariev. MADŽARSKO IZZIVANJE. Beograd, R. novembra, p. .-Pravda* doznava iz Subotice, da se po iniciativi madžarskih častnikov, ki pripadajo organizaciji »Probujajočih se Madžarov« vrše te dni veliki vojaški manevri v okolici Baktaja. Pri teh vojaških vaja1! sodeluje 12 baterij topništva, 5 eskadro-nov konjenice in 15 tisoč pešcev. Organizacija «Probujajočih so Madžarov« jo priredila to manevre, da pokažo sosednjim državam moč madžarske vojsko. SANACIJA MADŽARSKE. Budimpešta, 6. novembra, j. Danes ob 4-10 popoldne jo prispela v Budimpešto komisija Zveze narodov, ki bo izdelala sporazumno sanacijski program za Madžarsko. ČEŠKO ODLIKOVANJE MUSSOL1N1JA. Rim, 6. novemhra. j. O priliki včerajšnje proslavo »italijanske zmage« jo izročil češkoslovaški poslanik Mussolinlju in državnim podtajnikom Acerbu, Finzl-ju in Sardiju češkoslovaški vojni križ. SKLICANJE RIMSKEGA SENATA. Rini, '' novembra, j. Senat so sestane 12. novembra. V prvi vrsti bo razpravljal volilni zakon, ki ic že sprejet od do-slanske ».bortilce. Berlin, 6. nov i mbra. s. Ropanja po mestu so se danes nadaljevala. V Cliar-lottcnhurgu so brezposelni ustavili več privatnih avtomobilov In oropali potnike. Ljudstvo bedi po ulicah večinoma brez denarja in dragocenosti, ker so ropi pri belem dnevu na dnevnem redu. Več oseb je bilo na cesti slečenih. Policijski uradniki so v nekaterih primerih morali rabiti orožje, pri čemer sta bili dve osebi ubiti. Posebno ogorčena je množica na Žide. Za prihodnje dni je pričakovati važnih odločitev. Kaaeclarju Strescmannu pil-govarjajo od vceh strani, naj izroči oblast direktoriju, Ui edini da bi šc mogel vzdržati mir. Na vseh straneh Je opažati vojaške priprave proti zbiranju desno-radikalskili čet Berlinska varnostna straža je pripravljena proti četam generala von der Goltz, ki se zbirajo v okolici Berlina. Državno obrambno ministrstvo je prepričano, da ho moglo udušiti vsak poskus ptiča. Na turinško-bavarski moji so priprave za meščansko vojno v polnem teku. Demokratsko in soeialiio-deir.okratsko časopisje Je iztlalo razglase, v katerih označuje varnostne odrcabc- vlade za ne-dostatne. Zastopniki strank so včeraj izrazili državnemu kancclarju željo, iiaj pezove prostovoljne pomožne čete za ojačoiija državne brambe. Stresemann se za to za enkrat še ni mogel odločili. Kriza, ki jo nastala po izstopu social-no-deraokratskih ministrov, sa bo morala v doglednem času rešiti. Okrnjeni kabinet iz meščanskih politikov ne bi mogel v Ileichstagu dobiti večino. Tudi nl-kaka druga vlada nima izgledov za podporo v parlamentu. Vsled tega so govoii v političnih krogih z vso gotovostjo O razpustu državnega zbora. »LokalaJizeigcr« poroča, da so v tiska bankovci po 100 bilijonov mark, »Ber-liuor Tageblatt« poroča iz Poruhrja, da bo bržkone v 14 dneh uvedon v Pore-uju zlat denar, ki bo fundiran s francoskim, holandskim, angleškim iu nom, škirn kapitalom. Kolikor jo znano, b« nemški kapital v večini. Berlin, 6. novemhra. j. Pričakovanja, da so bo z znižanjem krušnih cen pi&i bivala t vo pomirilo, so ni urosuičilo. Ropanja so so danes v raznih mestnih okrajih ponovila. Večina trgovin jo biLi zaprta, tako da so kazalo glavne costa nedeljsko lice. Nekatero okraje jo vojaštvo zaprlo s kordoni. Množico no plenijo samo trgovin z živili, temveč, tudi ono s čevlji in oblekami. Večje trgovin no so nastavilo posebno varnostno straže, ki pazijo na bližajočo so druliali inr pravočasno obveščajo lastnika o nevarnosti. AN T ANT A ZASTRAŽI NEMŠKE 2S-LEZNICE» Dunai, 6. novembra, s. «Achtuhrblalt» prinaša brezžično vest iz Pariza, da so antanlne slie z ozirom na kritičen polo. žaj v Nemčiji razpravljale o t«n, da naj se inozemske misije v Nemčiji zavarujejo. Francoska vlada je predlagala, naj sc odpošlje v njih varstvo zavezniške čete. Tadi železnice naj bi prišle pod zavezniško vojaško varstvo. Pariz, 6. novembra. 1. Lisll poročajo, da je angleška vlada predložila Franciji kolektivno demaršo zaveznikov proti naselitvi bivšega kronprinca \VilheIma na Nemškem. $l^stfiiaska faSis&ovslka Dunaj, 6. novembra, s. Na današnji konferenci avstrijskih narodnih socialistov jo poročal predsednik o razmerju do bavarskih nacionalistov. Avstrijska vlada je odobrila pravila patriotičnega f, ni trgovec in njegova žena Marija Mul-Ier, stanujoča v Ljubljani, Poljanska <•«. sta št. 20, sta ogoljufala razne stranko za veliko vsoto, nakar sta v noči na 12. avgusta letos ubežala. iz Ljubljane, Obstoja sum, da sta ogoljufala tudi ^ druge osebe in so dotičniki poživljajo, da se zglasijo pri policijskem ravnatelj, stvu v Ljubljani, odnosno pri deželnem sodišču v Ljubljani, oddelek XL, Boba št. 94. Objave X Akademski demokratski klub «Ta-bora v Ljubljani ima svoj prvi redni sestanek v pondeljek dne 12. novembra ob 30. nri zvečer v »Kazini«. Predaval bo tov. Stojan Bajič: »O zunanje-poli-tičnem položaju«. X Otvoritvena plesna vaja Jugoslov. napr. akad. društva «Jadran» v Ljubljani se vrši v petek dne 9. novembra v dvorani napr. dijaškega doma, Toma-nova ulica 3. Pričetek točno ob 20. uri. X Veliki narodni kalendar cjugosla-vijas. Savez dobrovoljaca u Zagrebu izdaja svoj veliki narodni kalendar »Jugoslavija« za god. 1924. »Jugoslavija« je poznata najholja narodna knjiga, pa če i novo izdanje nadinašiti svojim sa-držajem ostale kalendare. Cijena jo po komadu 30 Din. Kadi ograničenog broja primeraka, oni koji ga žele kupiti neka požure s narudžboml X Dijaške gospodinje v Ljubljani imajo redni mesečni sestanek v četrtek dne 8. novembra ob 4. uri popoldne v restavraciji »Novi Svet» na Gosposvet-ski cesti 14. X Prvo predavanje v društvu «Soča» v Ljubljani za tekočo sezono so vrši, kakor že objavljeno dne 10. novembra ob pol 9. uri zvečer v salonu pri Levu. Predava g. prof. Martin Zgrablič o zelo aktualni temi: »Naši bratje pod faši-stovskim nasiljem v Istri«. Po predava-nju nastopi kvartet »Soča« (Črnko, Ra-dikon, Držaj in Kragclj). K vsem predavanjem, ki se bodo z malimi izjemami vrčila vsako soboto, uljudno vabimo vso našo člane in prijatelje društva, da redno in v obilnem številu obiskujejo te lepe in podučne prireditve v društvu »Soča«. Vstop vsem prost. X Dobrovoljci v Ljubljani! V sredo dne 7. novembra ob 8. uri zvečer so vrši sestanek v društvenih prostorih. Udeležba obvezna. — Odbor. X Šentpeterska ženska In moška podružnica CMD v Ljubljani priredi v nedeljo dne 11. novembra ob 8. uri zvečer v kolodvorski restavraciji M. Dolmčar-ja »Martinov večer«. (Martin Malonškof večer). Darujte za družbo sv. Cirila in Metoda, čo drugod ne — vsaj na Martinovem večeru. X I. debatnl večer J. n. a. d. »Jadranu v Ljubljani se vrši ? četrtek dno 8. novembra ob 20. nri. Predaval bo tov. Bajič Stojan, cand. iur. »O socialnih in političnih osnovah 20. stoletja*. X Ljudsko vseučilišče v Celju. Knjigovodstvom tečaj so otvori v sredo dno 7. novembra ob pol 20. mi v risalnim doške meščanske šole. Obsegal bo okoli 35 praktičnih ur. Vpisovanje je še mogoče. X Martinov večer. V soboto dno 10. novembra v zgornjih prostorih Narodnega doma v Ljubljani »Martinov večor«, katerega priredi pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« v korist društvenemu fondu za izdajo novih skladb. Na sporedu koncertno točke, nato razna razvedrila in ples v znamenju krizantom. X V kavarni Leon v Ljubljani, Kolodvorska ulica, vsak dan koucert. X Prodaja vojaških objektov v Mariboru. V pipami inženjerskoga oddelka Dravske divizijsko oblasti v Ljubljani, Kongresni trg 1 se bo vršila dno 15. novembra ob 11. uri dopoldne ponovna javna ustna dražba za prodajo barake »Dunaj« v Mariboru, dne 1(1. novembra ob 11. uri dopoldne tretja javna ustna Povišanje vplačil za po« kojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev cUradni list» št. 99 objavlja uredbo ministra za socialno politiko, s katero se visoko povišujejo vplačila za prispevke k pokojninskemu zavarovanju zasebnih nameščencev. Zavarovani prejemki znašajo od 1. ja. nuarja 1924. naprej v L razredu 1800 dinarjev (dosedaj 150), v II. razr. 3600 Din (300), v III. r. 6400 Din (600), v IV. r. 7200 Din (900), v V. r. 9000 Din (1200), v VI. r. 10.800 Din (1500), v VIL r. 12.60(1 dinarjev (2250), v VIII. r. 14.400 Din (30C0), v IX. r. 16.200 Din (3725) ia v X. r. 18.000 Din (4500). Mesečno premije, ki jih morajo plače, vati pokojninskemu zavodu službodajoi-ki in nameščenci skupaj so povišane takole: V I. r. od 1.5 Din na 18 Din, v II. r. od 3 Din na 36 Din, v III. r. od 6 Din na 54 Din, v IV. r. od 9 Din na 72 Din, v V. r. od 12 Din na 90 Din, v VI. r. od 15 Din na 108 Din, v VII. r, od 22.5 Din na 126 Din, v VIII. r. od 30 dinarjev na 144 Din, v IX. r. od 37.5 Din na 162 Din in v X. plačilnem razredu od 45 Din na 180 Din. Od teh zneskov odpade plačila na službodajalca v I. razredu 18 Din, v II. 36, v III. 45, v IV. 64, v V. 60, v VI. 66, v VIL 72, v VIII. 78, v IX. 84, v X. plačilnem razredu pa 90 Din; ostali dol premije morajo plačali službojemalci. Za to velikansko povišanje premij pa dobe uslužbenci povišane rente, katerih višina zuaša sedaj povprečno v X. plačilnem razredu v dinarjih to, kar je prejo znašala v kronah. Nižjim razredom ji rentnina povišana v nekoliko večji meri, kakor onim v X. plačilnem razredu. Nova uredba plačilnih razredov, zavarovanih prejemkov, rent ter premij bo zelo neprijetno iznenadila tako službodajalcc kot službojemalce. KONGRES ZA ITALIJANSKO GO. SPODARSKO IN TRGOVINSKO EKSPANZIJO V INOZEMSTVU. V nedeljo 4. t. m. sc je otvoril v gledališču Verdi v Trstu kongres za italijansko gospodarsko in trgovinsko ekspanzijo v inozemstvu, za katerega so se vršile precejšnje priprave. Delo kongresa je razdeljeno na 6 skupin: 1.) finance, 2.) industrija, trgovina in poljedelstvo, 3.) prevez iu občila, 4.) izseljevanje, 5.) kolonije, 6.) organizacija propagande v inozemstvu. Kongres je otvoril v Imenu pripravljalnega odbora prof. dr. Livio Livi, ki je obrazložil pomen in program kongresa. Za njim je povzel besedo tržaški župan dr. Piiacco, ki jc govorii o tem, kako si Trst prizadeva priboriti si nazaj svoj nekdanji pomen. Zavzemal se je za gradnjo predelskc železnice, ki bi racio-nclnejšc vezala Benetke, Reko in Trs!-S tem bi si Trst znatno opomogel, ker bi postal most med vzhodom in Srednj'.> Evropo. Izvozni in uvozni promet Trsti v prvih 9 meseeih kaže napram isti dobi lanskega leta 26 odst. povečanja in dosega 69 odst. vsega predvojnega prometa v enakem razdobju. Koionijalni minister Fcderzoni Je gc-voril, da potrebuje Italija odprtih poti za svoje naraščanje in ekspanzijo. Zdi sf nam, povdarja govornik, kakor da izven ozkega ozemlja, ki ga je določila Italiji priroda, ni prostora za delo Italijanskih sinov, za proizvode italijanske umetnosti in vede ter za produkte italijanski zemlje in industrijo. Kolonije so se zanemarjale. Potrebno je, da dobi Italija izven mej svoj pomen v razmerju s tem, kar je ona danes v kulturnem in političnem oziru. V Trsta vidi Italija solifl '' temelj za svojo ekspanzijsko akcijo napram vzhodu in na vsa morja. Končno Je govoril šo proi. Aifredo Ro> co, ki je izvajal, da je ekspanzija Italijo življcnska potreba. Pomanjkanj sili prebivalstvo, da se izseljuje. Izšel''-vanje pa ni idealna solucija nacionalnega italijanskega vprašanja. Treba je velikega Izvoza blaga in ven uaj se pošiljajo ne samo nezavedne delavske mne-žice temveč tudi kapitalistični podjetniki V kolonije naj so okrcne del izseljence^ Italijo poziva na ekspanzijo vsa njen-1 zgodovina, značaj ljudstva in zemljepisni položaj. Dvakrat se Je v dveh tisočletjih ustanovil imperij, najpreje rimski Imperil. potem imperij obmorskih republik. Preden poteče tretje tisočletje, je lahko Italija tretji imperij. S tem je bila otvoritev končana In st je popoldne pričelo delo kogresa v dvorani višjega trgovskega zavoda. Delo i-razdeljeno na 6 skupin, kakor smo .ii'1 gori našteli. Trajal bo kongres po načrtu do 8. t. m. Domače vesti * Odhod našib parlamentarcev na poljsko. Naši parlamentarci odpotujejo obisk poljskega parlamenta v soboto in prispejo v Varšavo v pondeljek. K udeležbi jo povabila vlada tudi jovinarje, a kakor od sedanjega režima ni bilo drugače pričakovati, lo beograjske radikalne novinarje s popolnim ignoriranjem novinarskega udruženja. In tako bodo na Poljskem zastopali ju-»oslovenske novinarje bržčas gospodje 5d »Balkana!«, »Tribuno in kar je še prodnih žurnalov. * Razsodba v procesu proti zagrebškim Orjunašem. Včeraj je končala v Zagrebu teden dni trajajoča razprava proti zagrebškim Orjunašem, juristu (justafi Kapidu, trgovskemu sotrudni-Icu Ljubomiru Beloševicu in zasebnemu nameščencu Marku Katavidu, ki so bili obtoženi, da so 2. julija pri spopadu s Hanaovci na llioi streljali in iri tej priliki dve osebi težko ranili, iled razpravo, za katero je vladalo v Zagrebu veliko zanimanje, jo prišlo poaovno do jako ostrih konfliktov mod obtoženci in pričami, kakor tudi med pričami in branitelji obtožencev. Dra-konična obsodba je izzvala med zagrebškim nacijonalnim občinstvom veliko vznemirjenje. Beloševid ja bil namreS obsojen na 5, Katavid pa na 2 led težke ječe, dočim je bil Kapic »oroščen. * Jugoslovanski orkester na turneji v novem svetu. V Ameriki se je ustanovila družba pod imenom »Chautau-ijuas, ko pod ogromnim šotorom prire- zabave po celi Ameriki. Mod točkami sporeda zavzema odlično mesto ju-»oslovanski tnmburaški orkester, kl ■iroizvaja jugoslovanske, slovanske in uneriške popularne komade s petjem. 1'odja orkestra je Ivan Gajski. Ta jugoslovanski orkester se je podal nejavno na veliko turnejo po celi Ameriki, Avstraliji in Novi Zelandiji, zlasti v krajih, kjer ee nahajajo jugoslovanske naselbine. * Invalidska zadruga. Te dni so Ma odobrena pravila za ustanovitev invalidsko zadruge v Beogradu. Glavnica bo znašala 1 milijon dinarjev; trajanje pa jo predvideno na 25 let. Zadruga so bo v prvi vrsti bavila s posli, ki so tičejo interesov invalidov in njihovih rodbin. * Lep uspeh mariborskega mizarja, Mariborski mizar Ivan Safarič, ki se peča z izdelki v narodnem stilu in je tudi na zadnji mariborski obrtni razstavi izložil lepo zibelko iz lesa stare-pi dravskega mostu, jo dobil te dni na ročila z dvora, da izdela podobno zibelko v narodnem stilu, namenjeno za prestolonaslednika kraljeviča Petra. 4 I« dežele 2000Ietne kulture. Po uradnih podatkih italijanskega ministrstva za prosveto je v posameznih italijanskih pokrajinah ljudi, ki ne znajo ne pisati no čitati. kakor sledi: falabrija 70 odstotkov, Basilicata 05, Puglie 59, Molise 59. Abbruzzi 58, Sicilija 58, Sardinija 58, Camnania 51, IJmbria 40, Toskana 37, Emilia 35, .azio 33. Veneto 25, Liguria 17, Lom-lurdija 13 odstotkov. Najbolj prosvit-Ijena italijanska pokrajina je Pijo-mont, kjer je samo 11 odstotkov anal-fabetov. Izkaza o slovenskih analfa-hotih ministrstvo iz razumljivih razlogov ni objavilo. Dejstvo je namreč, da je v takozvani deželi dvatisoč-letne kulture najmanj analfabetov ravno med »barbarskimi» Slovenci, namreč največ 4—5 odstotkov. * Imenovanje. Dosedanji okrajni gla-car v Novem mestu vi. ev. dr. Voneina jc imenovan za okrajnega glavarja v Mariboru. Njegovo mesto prevzame vladni svetnik dr. Rajko Svotek od pokrajinske uprave. Osebna vest. Ostavko na državno službo je podal poštni oficijal g. France Korak iz D. M. v Polju. 1 Podelitev lekarniško koncesije. Ministrstvo za narodno zdravje je podelilo g. pharm. Andreju Posavcu koncesijo M vodstvo lekarne v Celju, ki jo je kupil »d lekarnarja Ruperta Gaserja. * Sprejem gojencev t mornariško strojniško šolo. Meseca januarja 1924. se sprejme v mornariško strojniško in elek-Iričarsko šolo v Gjonoviču (Boka Kotor-sba) do 75 mladeničev iz civilnega prebivalstva ln iz kadra za gojence, ki se uvr-»to v dva vzporedna razreda, in sicer v strojniški in elelttričarski razred, izmed katerih bo trajal vsak 12 mesecev. Sposobni kandidati se uvrste v eden ali dra-5i tečaj po prijavi posameznih kandidatov. Interesente opozarjamo na tozadevni razpis v štev. 102. cUradnega lista>. * Strokovno šolstvo r Celju. Po večjih '"zkočah so je otvorila zopet v Celju obrtnonadaljevalna šola. Stoje 4 deške, 2 dekliška razreda ter 3 deške pripravnice. V kratkem se otvori v Celju na novo tudi strokovna šola za hotelirje, ka-varnarje in gostilničarje. Obisk je za vajence v mestu obvezen, iz okolice se ga l'a lahko udeležujejo, ker se vrši lo dvakrat na teden. * Preureditev selske službe pri pošti Tržič. Dne 1. novembra 1923. prične dostavljati selski pismonoša iz Tržiča poštno pošiljke tudi v vasi Zvirče, Brezovo, Loka, Snakovo, Sebenje, Ziganja vas in Dreg. Dostavljal bo vsak dan razen nedelj. * Zdravstveno staujo r Ljubljani. Gladom uradnega zdravstvenega izkaza so jo Prešli teden rodilo v Ljubljani 22 otrok, ined temi 8 mrtvorojene!, umrlo pa jo '4 moških in ravnotollko žansk. toroi skupaj 28 oseb, ni sicer: 4 osebe za jedko, 2 za pljučnico, 1 za škrlntico, 1 za grižo, 1 za možgansko kapjo, 1 za srčno hibo, 1 za rakom, 17 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Na nalezljivih boleznih je obolelo 5 oseb: 2 na škrlatici, 1 na davici, 1 na trebušnem le-garju in 1 na dušljivem kašlju. Smrtna kosa. V pouedeljck dopoldne jo v Beogradu za škrlutico umrl g. Božo Filipovič, urednik beograjskih «Novosti>. * Ustavitev živinskih sejmov radi sli-novke je odredilo celjsko okrajno glavarstvo za okoliš. Radi tega so živinski polni listi do preklica no izdajajo. * Izgnani so iz naše državo: Zardi Re-migio, strojni ključavničar, njegova žena Frančiška in Roza Pascoletti, vsi pristojni v Pulj. Slovo našim krajem bo moral dati za vedno tudi neki Ziltan Suro-vy iz Kisbera na Madžarskem. Pomanjkanje takta. Ugledna ljubljanska gospa nam poroča: Ko sem se mudila na Vernih duš dan malo dalje na pokopališču pri Sv. Križu, sem opazila, kako pobira neka redovnica v družbi strežnice po grobovih ša nedogorele sveče in jih spravlja v žakelj, ki ga je nosila služkinja. Tudi z našega groba jih je hotela pobrati; šele ko 6em jo opozorila, da so sveče moja last, jih jo pustila iu šla dalje. * Novice iz Kranja. V petek je reševalni oddelek gasilnega društva odpeljal na opazovalnico deželne bolnice gospo Rožo Doln, vdovo po poštnem uradniku. — Trgovec z usnjem, Ivan Štele, je kupil od gospe Leskovec (Marenčič) v savskem predmestju enonadstropno hišo, ki jo sedaj prezidava. Napravil bo v pritličju lep trgovski lokal, pred hišo pa prav čeden hodnik. — Izvošček Leopold Lenardič je kupil od Ivana Zabreta bivšo Kilarjevo hišo poleg Wcinbergerja, ki jo namerava popolnoma prenoviti, čevljarski mojster Fran Spenko pa polovico hiše od gospodično Tiringer. — V nedeljo v Kamni gorici umrli vodja podružnice Jadranske banke, Ivan pl. Koppus, je bil tudi občinski odbornik Kranjske mestne občino in zvest pristaš demokratske stranke. * Posledice komunistično vzgojo. Poročajo nam: Na odhodnici prožnega mojstra Juha v Korbarjevi gonilni v Zagorju so nekateri mladi, boljseviško navdahnjeni rudniški delavci izzivali s prepovedanimi pesmi. Ker kljub opominom gostilničarja in Juha niso mirovali, je bil najhujši sitnež postavljen na hladno. To pa jo ostale tako ujezilo, da so šli po pomoč, nakar so se zopet vrnili in izzivali splošen pretep, tekom katerega je neki Iliršel zabodel Juha od zadaj med pleča in mu zadal smrtnonevarno poškodbo. Glavno krivce, Iliršla, čiča, Popotnika in Primožiča so odpeljali orožniki v zapor v Litijo. * V alrri Iselli-Carlier so sodna preiskava normalno nadaljuje ter se obtožbe-ui materijal proti Carlieru čim dalje bolj kupici. Razen ugotovitve, da je bil Iselli zastrupljen, je sedaj tudi že dokazano, da je municija, s katero jc bil Iselli obstre-ljen, franeosko provenijence, in sicer iz tvomice • t-m.) Pšenica: baška, 79 — SO ks, 2 odst., ponudba 325; 79 — 80 kg, 100 odst. kasa, 1 vagon 320.50. Ječmen: baškl, ponudba .'55; baški, 68 kg, duplikat kasa 255. Oves: baški, Beograd, 7 vagonov 230. Turščica: baška, Subotica, 3 vagoni 203 — 208; baška, stara, 1 vagon 240; Januar, 100 odst. kasa, 3 vagona 205; za februar, duplikat kasa, 0 vagonov 232.5 — 235; za marc, 3 vagoni 320; upril-maj zuban, 10 vagonov 255. Fižol: beli, baški, duplikat kasa, 1 vagon 530. Moka: baza 0», ponudba 520; »0. s, ponudba 525; baza «0., duplikat kasa, 2 vagona 527.50; «0. s, duplikat kasa, 3 v agoni 520 — 525 «2., 2 vagona 470 — 475; »5», duplikat kasa, 1 vagon 425; »6., 3 vagoni 350. Otrobi: v Jutinih vrečah, 2.5 vagona 130. Tendcnca nestalna. Celjski trg. (1. t. m.) Govedina: v mesnicah L 25, II. 20, na trgu 20 — 22, II. 17.50. Telctina: L 35, II. 30. Svinjina: prašičje meso I. 35, II. 32.50, slanina L 42, II. 40, mast domača 43, amerikanska 39, šunka 55, prekajeno meso I. 45, II. 40. Mleko 3.50 — 3.75, surovo maslo 50, čajno 76, jajcc 2 — 2.25. Moka In kruii neizprcmenicno. Zelje 1, krompir 1 1-5, Velika državna solarna. V seji Uprave državnih monopolov se je dne 5. novembra razpravljalo o zgraditvi ve like solarno v Ulčinju, kar bi stalo 40 milijonov Din. Solarna bi mogla dobivati po 35 tisoč metrskih stotov soli ter bi lahko začela delati v letu 1926. Ako so to vprašanje povoljno reši in ako so obonem uredi dobra že), zveza za solni rudnik v Kreki, bi naša država lahko dobila vso potrebno sol doma ter bi jo celo mogla izvažati. = Za uklnjenje monopola na petrolej. Iz Beograda javljajo: Tretja sekcija fi nančnega odbora, jo v razpravi o izdatkih monopolov bila za tot da se ukino monopol na petrolej. = Nabava petroleja Iz Rumunlje. Komisija, katero jo poslala uprava državnih monopolov v Rumunijo v svrho nabavo petroleja, se jo vrnila v Beograd in bo o pogojih nabavo poročala na pri hodnjl seji upravnega odbora samostal-no monopolsko uprave. = Jugoslovcnsko-bolgarska agencija v Sofiji. Nedavno se je osnovala v Sofiji Jugoslovcnsko-bolgarska agencija, katero svrha je pospoševanjo trgovinskega promota med obema sosednima državama. Agoncija tudi daje interesentom potrebna pojasnila v gospodarskih razmerah v eni ali drugi državi. = Letina krompirja v naši državi znaša po podatkih ministrstva za polje delstvo in vodo 10 milijonov metrskih stotov, kar se jo pridelalo na jHivršini 206.000 ha. Od vseh pokrajin jo dala naj več Hrvatska iu Slavonija in to 4 milijone metrskih stotov. = Težkoče Bosanske depozitne ban ke v Sarajevu. Sarajevsko časopisje po roča, da jo tamošnja Bosanska depozit na banka morala ustaviti plačanja zaradi pomanjkanja denarja. Banka je vso svojo glavnico vložila v industrijo. — Tudi v Rumunijl pomanjkanje denarja. V svrho olajšanja denarno krize na Itumunskem namerava rumunska Na rodna banka polagoma povečati obtok banko c-cev. Da co prepreči padoc loja bo vsaka nova emisija pokrita z devizami in industrijskimi papirji. Rumunija torej opušča svojo strogo deflaeijsko politiko, ki jo je vodila žo dvo leti. — Edini italijanski premogovnik usta vi delo. Te dni ustavi delo promogovnili Raša d. d. v Erapanu pri Labinju v Istri. Produkcijski stroški so previsoki, storilnost dolavccv prenizka, kor izdelajo samo 60 odst. one količine kakor pred ojno. Delavcev v tom rudniku je 10 tli soč, po večini istrskih Jugoslo vonov. S( ašistovsko strani so skuša prikazati,ka* kor da jo vzrok ur>tavitvo dela naoionai len, odnosno, da so je hujskanje zane. slo med to delavstvo. Krivo je pa sevei da vse kaj drugega: stagnacija vsega laškega gospodarstva. V Krapanu leži 0.000 ton nakopičonega premoga, odja-maleov ni iu transport od tod j« drag, Izdaja rentne marke. Iz Berlina poročajo: Izdaia rentne marko so izvrši ustavitvijo stroja za tiskanje bankovcev dno 10. novembra. Državno finančno ministrstvo jo izdalo naredbo, po kateri so izplača dno 8. novembra pri de« lavskih niozdali in 0. nov. pri uradniških plačah 10 odst, zneskov v stabilnih plačilnih sredstvih. ; Gigantsko naraščanje obtoka bankovcev v Nemčiji. V tretjem oktoberi skem tednu so jo povočal ohtok bankovcev v Nemčiji za. 101 bilijona na 524.331 bilijonov mark. Ta poiodenj bankovce^ bo popolno katastrofo marko pač le po. s I ie sila. Domače borze 6. novembra: T'\ ZAGREB. Na tržišču z efekti j» vladala zelo slaba tendenca v.aradi tl.v bih vesti z dunajsko borzo. Podoba je, da bo slaba tendonca trajnejša, ke» ni izgledov na skorajšnjo zboljšanja dunajske borze, kjer vlada baisse. — Na tr-Eišču " devizami so v početku bili tečaji čvrsti, dočim so proti koncu borzo lahno popustili. Na tržišču jo bilo mnogo blaga. Tudi Narodna banka je intervenirala. Poslovalo so jo največ v devizah Švica, Italija in Praga. Promet jo bil srednji. Notiralo so d o v i z e: Amsterdam :tS70 — 8390, Dunaj 0.1225 dol 0.12325, Budimpešta 0.47 — 0, P.ukaro-šta 0 — 42.23, Italija izplačilo 387—389, Italija čok 886.5 — 387.5, Ixmdon tzpla-ilo 387 — 388.5, Newyork ček 86—86.75 Pariz 500 — 505, Praga 245.5 — 255, Stockholm 2270 — 2280, Švica 1550 da 1555, ček 1543.5 — 1546.5; valute: dolar 85 — 85.5, avstrijsko krone 0.123 do 0.121, češko krone 210 — 252, švi-, carski franki 0 — 1515, Uro 381 — 381; ofekti: Hrvatska eskomptna 158 du 162.5, Kreditna Zagreb 150 — 152.5, 111. potekama 98 — 102.5, Jugoslavenskai 145 — 150, Ljubljanska kreditna 207 do 212, Praštediona 985 — 1000, Slavcnskat 103 — 110, Kksploatacija 220 — 225, Sečerana Osijek 2390 — 2400, Narodna šumslca 150 — 160, Nihag 187.5 — 192.5 Gutmann 1600 — 10-15, Slaveks 800 d« 825, Trbovlje S60 — 870, 7 % investi. cijsko 67 — 70. BEOGRAD. Tendenca čvrsta. Vsi za. ključki so na bazi 6.45 — 6.475 za Bco-i grad v Curihu. Blaga jo bilo premalo iif ni bilo vso povpraševanje krito. Narodi na banka jo intervenirala v vseh pozi. cijah. Notiralo so devize: Amsterdam 8S35 — 3365, Dunaj 0.1224 — 0.1227, Bruselj 430 — 440, Budimpešta 0.15 do 0.48, Bukarešta 41.50 — 41.75, Zenevai 15-13 — 1545, London 386 — 386.25, Italija 3S7 — 387.50, Newyork S6.25~86.50 Pariz 503 — 501, Praga 253 — 253.50, Solun 128 — 132, Sofija 80; valute/ leii 70, leji 42. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani* Lastnik In Izdajatelj Konzorcij »Jutra., Odgovorni urednik Fr. BrozovIC, Pisalni stroji, potrebščine Mehanična delavnica (nonravljalnica) LJUBLJANA Šeiaiiiiiirpa ulica 6/1 L. BARAGA. ¥x>emensko Ljubljana S. novembra 1923. popočilo. Ljubljana 206 nad morjem Kraj opazovanja ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 761-4 760-3 76C-0 761-3 761-5 7o8-5 7567 768-5 Zračna temperatura 7-3 9t 9-8 9-0 80 50 20 10 Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj , . Hraga . . Inomust . V Ljubljani barometer nižji, ternpor. nižja. Solnce vzhaja ob 6'49, zahaja oh 16'38 Vctor vzbod jug. zap. sov. zapad brezvetra Jug vzhod Oblačno 0—10 oblačuo pol obl. . oblačno jasno več jasno več obl. pol obl. Padavine mm 23 1-0 1-1 10 Dunajsko vfemensko poročilo 6. t. m. V Avstriji je vladalo danes na pol vedro vreme. V severnih alpskih deželah je bilo jasno. Temperatura ja nekoliko padla. Pričakovati Je 5c slabšega vremena. Napoved za jutri; Oblačno, semintju deževno. Rabljene pisalne stroje » THE REX C0., LJUBLJANA." GJ FGZOBI Staro, priznano solidna trgo-H vina t oblekami J. MAČEK so je pro-I selila na Aleksandrovo oesto 12 t (biča Pokojninskega zavoda), kjer pro-8 daia če nadalio.po znatno znižanih cenah. G) •8 5 0OTI r* (0 N BI U O X © w sr ■a« 6 © Naznanjamo, da smo otvorill trgovino z usnjem na debelo in nakup vseh vrst sirovih kož. Priporočamo se cenjeni naklonjenosti ter zagotavljamo najsolld-nejSo postrežbo. s 8pogtovanjem BGaschke & Komp. Cesta na Juž, železnico, za vojašnico vojvoda Mišica, nasproti špediterju Ranzingerju. ■mnciniciMBiei 58 »Odzdaj naprej mi boste stregli pri ledi vi, Mina?» «Da, gospa, in tudi salon vam bom odslej pospravljala jaz,» odgovori Mina in zarili, ko pristavi: »Gospa bo gotovo nezadovoljna z menoj, nisem £e nikdar stregla in pospravljala ... in ... in ...» Beseda ji zastane. Laurence se ji nasmehne in jo z roko bodri, naj nadaljuje. Mina povzame šo vedno v zadregi: «ln ukazano mi je, naj bom po ve-Serji vedno pri vas, dokler ne greste spat . . . Gospa mi bo morala opto-etiti, da ne znam lrpo govoriti, da ne poznam glasbe in da ne znam gladko in glasuo Citati... Kmetica sem pač .. Toda potrudila se bom, da bom gospoj ugajala... in da ji bom vedno postregla ... kar najbolje ... in ljubila Tjom gospo ... 5e mi bo dovolila ... in ... bom ...» Dalje ne more. Z obema rokama tgrabi predpasnik in skrije v njem Žkrlatnordeči obraz in ihtenje ji strese telo. Z automaticnimi kretnjami opravlja- V JZ-S&ši -afaMii u« vidita in ne slišita nič. Devojki sta mladi, stari komaj osemnajst do dvajset let, krepkega in lepo raslega telesa, velikih oči, doma iz lucernskega kantona. Ko je vse pripravljeno, odstopita od mize, se postavita druga polog drugo, povesita roke in čakata ... Brez zanimanja in mrtev je njun obraz ... V primeri s tema močnima ženskama izgleda Mina kakor malce debelolična punčka iz saškega porcelana — hipoma ji roke popuste predpasnik in omahnejo kakor mrtve, telo ji postane nekam okorno, trdo, solze še ji ustavijo: postala je nema, oka-menela kakor nepremična lutka brez last,ne volje, ki živi in dela le, kakor hoče tajinstvena volja, ki ji ukazuje iz dalje. Laurence je poslušala Mino malce začudena. lii ko vidi, da je tudi ona okamenela kakor obe Švicarki in kakor poprej vedno tudi Italijanka, je razumela takoj. V času namreč, kar je bila Laurcnce zaprta na gradu Schvvalz-roek, je naletela na neštevilno znče. 111TG Gostilničarji! Proda se več belih namiznih prtov, servftov, vrčkov, čas, jedil, orodja, pip za vino in pivo in nekaj porcelana prekaiev. Stražišče pri Kratiju 13711 Stroj za nosokovr.uje vodnih žag in £e nerabljpn 150 kg težak bni3ilni stroj, ee proda. — Dopise Je nasloviti na: Kre-gf»r Fajdiga, Kamnik. 14227 Jezice Prodam 8 vagonov lepih Io. Ježlc (Knoppern). — Matej Zorko, trgovcc, Sv. JuriJ ob juž. žsl. 14181 KonveTzac, leksikon Brokhausov. 17 zrezkor. Se popolnoma lep, se proda. — Ponudbe pod ..leksikon" na upravo „.Tutra". 1422S Krompir in jabolka. Prodam 2—3 vagone krompirja in pol vagona Jabolk. Jakob Belec, posestnik. Zg. Otok St. 3, pošta Radovljica, Gorenjsko. 14122 En vagon r.adja divjih kostanjev, se proda. Pojasnila daje št. 33, pošta Rogaška Slatina. 14103 Seno! Prodam več vagonov sladkega sena. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod ..Ceno". 13885 Vila s pre.rtim stanovanjem 6 sob. se proda. Dopise pod ,,Vlla" na upravo ,,Jutra". 14157 Hotel moderno zidan, z velikimi gospodarskimi poslopji. Je na Gorenjskem skupno z inventarjem naprodaj. Vprašanja pod ..Letovišče" na upravo ..Jutra". 13501 Encnadstr. nova hiša z lepimi kletmi ter precejšnjim vrtom v VII okraju v Mariboru ob železnici, se zamenja, eventualno proda. Natančnejša pojasnila daje ga. Franja Cizel Maribor, Slovenska ulica 26, 12525 4 vinski sodi od 15—25 M, v dobrem sta- Enodružinska hiša z vrtena. elektr. razsvetljavo in vodnjakom, blizu železnice, sc takoj proda. Naslov pova uprava ..Jutra". 14189 Zidana hiša s 5 sobami, kuhinjo, gospodarskim poslopjem, s hlevi, Mesnico in klavnico v prometnem kraju, se žel! vzeti v najem. Naslov povo uprava ..Jutra". 14039 Gostilna ▼ prometnem kraju na deželi, nami. — Cenjene dopise po možnosti s sliko, ki se ua željo vrne, nasloviti na upr. ..Jutra" pod šifro ,.Triglav". 14151 Dopisovanja z dobro situlrano ln Inteligentno gospodično od 19 do 22 let, želi gospod resnega značaja. ženltcv nI izklju- se odda vestni in pošteni čena. Nennonlmnl dopisi natakarici. — Ponudbe na sliko, katera so vrne, naj upravo ,.Jutra" pod ..Gostil- so naslovijo pod ,,Ehrllch na". 142011 606" na upravo „Jutra". --13916 Trgovino . jr— vzamem v najem v promet- I rvuiti« nem kraju. Ponudbe Je po- ! samostojna, mlada in slm-slati na upravo ..Jutra" pod patlčna gospica si želi v svr-..Trgovina v najem". 14140 ho krajšanja prostega časa, ___,__________znanja z istotaklm, osamljenim gospodom? — Dopise s Lokal | »liko prosim pod ..Dufeslav" 2 m na GUncah ob glavni n» uPrav0 »Jutra". 14222 cesti, se odda v najem. —' Polzve se na GUncah št. 28 pri LJubljani. 14224 6000 Din posojila išče privatni nameščenec s 3500 Din mesečne plače. Vračljivo v mesečnih obrokih najkes-neje v 1 letu. Obresti poljubne. Ponudbe pod ,.Takoj 6000" na upravo „Jutra". 14161 Do 50.000 Din posojila iščem proti prvovrstni slgur-nob*tl in visokim obrestim. — Ponudbe pod ,,Garancija 50.000" na upravo „Jutra". 11145 Posojilo ali družabnika z 15.000 Din za razširjenje dobičkanosnega podjetja, išče i , agllen podjetnik. — Ponudbe 2 vrtorna. sadonosnikom in p0(J 6ifro f,Tnkoj dobiček" n -i Krn »n i* r n l np.^k.i.1 Itt.A ni*n . .... - . - .. ^ njivo, pe radi preselitv. pro- Vtdbo zahtevkov jb staviti ' Prrdvojno blago. Istotam f« na pisarno dr. Fran Novak- | prodajo novi, neprcmofljivi, J- 1-.V.1 visoki «merlk. Čevlji na la- dr. Alojzij Ketal, odvetnika T Ljubljani. 14221 Kontoristinla smožna korespondence, stenografije v slov. in nempkem Jeziku ter strojepisja, se takoj sprejme. — Fonudhe po? Ali no veš, da se kupi najboljše pri V I c e 1 n u, Maribor, Glavni trg! 101 Umetniške razglednice Znižana cc-na: 100 komadov .'.0 Din. PriporoCa M. TiCnr, Ljubljana. 231 ..Mehek les '. Knjiga PuSktn-PrlJatclj: Kapltanova hči, kl jo svoj Cas IzSla v Sloranaki knjižnici, sb kupi, ozir. zamenja za novo izdajo, ki v kratkem izide. Ponvdbe na Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova ulica. Postelja, 2 omari, umivalnik, nočna, omara z zrcali ln kamnitimi ploščami, vse v dobrem stanju, se ;rprosT"pod "poštena"'".!! I Ogleda se med 1.-2. v ' ■ ---— I uro v Slomškovi ulici St. 6. pritličja levo. 14102 upravo ,,Jutra". Majhen štedilnik Boljša natakarica dobra računarlca, vešča flo- renščlne In nemSčlne. Seli litega, železa in zimska premenltl mesto, najraje v »""U? ra sr^injevellko ose -......... - no, ODOji Ljubljani ali Zagrebu. Cenj. ponudbe se prosi pod šifro ..Natakarica" na upravništvo „ Jutra". 13060 Carinski uradnik s pravico na posredništvo, žfcll vstopiti v Špedicijsko tvrdko. Cenjeno ponudbe na upravo ,,Jutra" pod „Carin-ski posrednik". 13951 bo, oboje dobro ohranjeno, se ceno proda. — Poljanska cesta 60, II. nadstr. 14148 Gospodična srednje starosti, z dobrimi »pričevali, zmožna sloven. in nemškega jezika, ki Je že vodila samostojno podružnice slaščičarne (na račun), ieli službo. Ponudbo pod šifro ..Marljivost" na upravniSt.vo Jutra". 13894 Smoking in oble* o prodam. Ogleda se pri krojaču Plller, Prečna ulica-14094 Kot pisar tkfadiŠČnik aH Špedltnrsk! odpravnik, iščem službe. — Ponudbe pod šifro ..Pisar" na upravo ..Jutra", 14172 Otroški vozički, dvolcolesa. mali motorji, £i-va-lni stroji, pneumatika, po znižani t. v o r n i 5 k i coni. ..Tribuna", F. B. L., Ljubljana, Karelovska cesta ftt- 4. 14021 Hmeljske droge dolžine 6 m. naprej, kupi vsako množino tvrdka Ivan Erlnovc, Gdmilsko pri Celju. 14000 Bukova drva in oglje. Kupim tal oj vsako množino lepih suhih bukovih drv in bukovega oglja, vilaaega za eksport. Ponudbe z navedbo cene franko vagen na upravo ..Jutra" pod šifro ..Takoj plačilo". 14197 Kostanjev les in jabolka kupim. Matej Zorko, trgovec Sv. Jurij ob juž. žel. 14182 Lepo posestvo oddaljeno £0 minut od postajo Mokronog-Bistrica. njive, travnike, gozd, pašnike, vinograd !n s celim gospodarskim poslopjem in nado-nosnim vrtom, se proda. Posestvo Je tik Mokronogq. Kupec prevzamo lahko takoj. Pojasnila daje Anton Bule v Mokronogu. 14219 na upravo ..Jutra". 14080 Krojaško delo oddam na dom. Naslov povo uprava ..Jutra". 14229 Dnižabnika(co) sprejme dobro vpeljano pod-jotje v Ljubljani. Osebno sodelovanje možno. Dober dobiček. Cenjene ponudbe pod ..Solldnost" na upravništvo ..Jutra". 14205 Klavir zslo pripraven za začetnike, se proda po zelo nizki ceni radi pomanjkanja prostora. Naslov pove uprava „Jutra" dov srednjih šol. 14129 pove uprava ,,Jutra' Dotično mlado , . . srčkano črnooko blondlnko v zeleni čepici, drap plašču in v lakastih čeveljčkih, kl se Je peljala v nedeljo okolu pol 4. popoldne s tramvajem proti Juž. kolodvoru, se naproša, da Javi nujno svoj cenj. naslov pod ..Akademik" na upravo „Jutra". 14214 Ruske hlevne pinče (čuvaje), čistokrvno pslco z mladiči oddam poceni v dobre roke. Koutny, LJubljana-šlška, Kolodvorska cesta 149 14223 Dohermana 35 mesecev starega, čistokrvnega. nekaj dresiranega, radi preselitve takoj prodam. Cena 1000 Din. Naslov pove uprava „Jutra". 14211 vil izd&Ski Is Rogaške Slatine direktna detajlna prodaja v parni pikami V0U£M ŠH3ZJAK OozpesveSska cesta. Z\ jugoslovanski patent št. 906 od 1&. avgusta 1910 nt ,,PivoMeža| za parne iii plinske turbine, zvrčne pumpo i stično strojevo, koji je siodinjen sa nosečim ležajem neodvisnem od kučlce" Cenjeno ponudbo na inž. Milan Sablje, patentni iuženjer, Ljubljana, Rntarjeva ulloa 8. (751 Najugodnejšo ceno in ugodne takojšnje plačilne pogoje za 67ii les nudi lesna tvrdka ERNEST MARINC, Celje, Zrinsko Frankopanska 4. Sprejme se tudi več nakupovalcev v raznih krajih. Novi vinski sodi (bačve) v vseh velikostih, so dobe in popravljajo pri Fran R e p 1 č u , Ljubljana, Trnovo. 12773 Instrnkcijo dajem dijaku nižjih razro- rabljeni, čišJeni in desin-ficirani, več vrst, za različno uporabo, po ugodni ceni na prodaj na debelo in drobno. Poizve se v trgovini V. Panholzer, Ljubljana, Pražakova ulica. 6737 IIIIIHHIII Za izdElosaiije usnjenih oblek se priporočam si. občinstva. Imam vedno v zalogi usnjene suhnjiče. Gg. trgovcem pri večjem naročilu popust. Lastna de« lavnica. 5703 Kristjan Premru ■7 Kranju (Slovenija). Naslov 14204 Pletilne stroje vsakovrrttne s poukom, nudi t^Tdka Fran Kos, Ljubljana. Židovska ulica. , 14101 Salonska obleka nova. črna. Je poconl naprodaj. — Kje, pove uprava ,,Jutra". 14225 Bordonale snrehovo tn boi-ot-ff, fct/p'.w. Smrekove od 30/30 cm dalje in v domini od 0 m naprej. Borove pa v dimenziji 28/28 cm in od 8 in dolžine naprej. Blago mora biti prvovrstno ter po možnosti sveže. — Ponudbe jo poslati pod šifro ,,Italija" na upravo „Jlltra" 14216 Kupim tesan les v?.ko rrnožino v dimenzijah /3. 3/4, 4/4. 4/5, 6/8 ter Sobo - dvema posteljama !n kuhinjo, iSCam. Plačam celo leto naprej, za časa šolo v Ljubljani. Naslov povo upr. ..Jutra". 14137 Opremlic.ia soba s 2 posteljama, električno r&rsvetljavo ln uporabo kuhinje. se odda takoj zakonskemu paru bTez otrok. — Ponudbo pod Slfro .Zakonski par" na upravo „.Tutra". 14113 Na dobro domačo brano se sprejmeta dva boljfia gospoda. Pozneje tudi soba na rnspolago. Kje, pove uprava ,.Jutra". 14101 Sobo z dvema posteljama, c posebnim vbodom in hrano, oddam dvema gospodoma. — Naslov povo uprava „Jutra" 14109 Opremljena soba ! posebnim vhodom, se odda takoj enemu ali dvoma go- i spodoma z zajtrkom. Nar.iov; pove uprava ,,Jutra". 14173 Soba v dolžini 4—8 n. — Cenjene se ISče s 15. novembrom. — ponudb*. Jo poslati na ur»rnvo ("enjona ponbudbe so prosijo ,.Jutra" pod Slfro ..ttaleji" na upravo „Jutra" pod elfro 14217 | „V. D.". 14174 zastonj = ne, ampak po izredno nizkih cenah mr vse vrste sukna, hlačevin, žameta, bcrhenti, flanele, klota, platna, trikotaže, jopic, pletov, ogrinjal!:, nogavic, prvoui-stnlli nshritnlkcv v vseh velikostih (domač izdelek) In najrazllč-— nejie drugo blago ===== v novootvorjeni irgoviisl Bc Rajšelj LJUBLJANA, Turjaški trg 1 (islvda ..Proskrbovalnlca") Samo dobro solidno blago. Postrežba točna. Cene konkurenčne. &608 Istotam se otvori v kralkem oddelek za usnje vseh vrst. — Vsak si naj ogleda, Mlkdo nI prisiljen kupiti. Na drobno Na debelo se sprejmejo pri industrijskem podjetju v Sloveniji. Ponudbe s prepisi izpričeval je poslati na upravo „Jutra" pod „Kovači". m B766 Podpisani se iskreno zahvaljuje vsem gospodom tovariSem kakor tudi vsem prijateljem iu znancem, ki so moji ljubljeni soprogi, gospej ELIZRBETI ZORKO povodom njene smrti izkazali zadnjo čast. Posebuo zahvalo pa če izreka rodbini gospe Fikove, ki mu jo za časa bolezni, posebno pa ob smrti, radevolje in požrtvovalno prišla na pomoč. Bog plati t V Ljubljani, 4. novembra 1923. Anton Zorko ravnatelj pom. uradov. Delniško olaica: Din 25,0^0.000-SkUEine rezeme: nad Oin 2K.HB.no— Centrala: «« LJUBLJANA — DUNAJSKA CESTA Podružnice: BreSice, Celje, Goric«, Kranj, Maribor, Metlto«», Wo«i Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. Brzojavni m\w. B^n^a Ijijaisa Tel. šl. 231,413, S&2,503 lil m Izvršuje vse bančne posle najkulantmeje. Basa