P« polti prejeman: ta celo leto naprej 26 K — h pol leta , 13 , — , detrt , , 6 , 50 , mesec , 2,20, V npravnittvii' prejemaš: za celo leto naprej 20 K — h pol leta » 10 , — , četrt , , 6 , - , mesec , 1,70, Za pošiljanje na dom 20 b na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnina in inserate sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Uredništvo je v Semenskih ulicah St. 2,1., 17 Izhaja vtak dan. izvzemgi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 184. V Ljubljani, v torek 13. avgusta 1901. Letnik XXIX. f Cm$pi. Včeraj je umrl Crispi po dolgi bolezni. Ta mož je ena najznačilnejših p-rikazni „mlade Italije", imel je skozi več nego pol stoletja svoje roke pri vsem, kar je razburjalo Italijo. Bil je naož, ki ni pozoel moralnih moj za svoje slavohlepje. Njegovo življenje je burno in polno raznih izpre-memb. iBismarck na severu in Crispi na jugu sta zastopnika isto ideje: Boj proti cerkvi in narodni šovinizem. Bismarck je bil želetni kancelar, Crispi je bil pa lisjak — to je razloček med obema. Umrla sta pa oba precej enako. Fran. tCrispi je bil rojen dne-4. okt. 1. 1819 v iRiberi na Siciliji, je študiral v Palermu pravoslovje in se nastanil kot odvetnik v Neapolju. Bil je potomec ene onih mnogoštevilnih rodbin, ki so se za časa Skenderberga naselile v južni Italiji. Svojo politično karijero je zače! kot revolucijonarec 1. 18&8. Takrat so Bourfconi vladali v južni Italiji. V Palermu se je osnoval revolucijski odbor, v katerega je vstopil Crispi. t Bil je izvoljen za poslanca in postal vojni minister revolucijonarne vlade. Pa Bourboni so napeli vse sile. (Ustajniki so bili 1. 1849. premagani. Crispi je bežal na Francosko, da uide ostri sodbi. Ko je .ferdinand II- delil amnestijo, bil je Crispi med onimi 43 Sici-lijanoi, ki so bili izključeni od vsake amnestije. Lrispi je živel zdaj kot žurnalist. Prišel je v Pijeisont, a .časnikarsko pero ga je tako slabo redilo, da je prosi! celo za službo občinskega pisarja v Virolangu, a zaman. Njegova nemirna narava ga je gnala zopet v revolucijo. V Milanu so .ga zaprli, nato pa pregnali iz Pijemonta. Sel je na Malto, v London in pribege! v Pariz. A iz Pariza so ga I. ¿1858 izgnali kot nevarnega revolucionarja. A ^es čas je imei skrivne zveze z • vsemi prekucijskimi elementi v Italiji. Vzdignil je novo vstajo na Siciliji in pridobil Ga-ribaldija 1. 1860., da mu je prišel na pomoč v Sicilijo. Tu sta oba delala skupno. Gari-baldi je z ognjem in mečem gospodaril v deželi, orispi je pa uredil novo ustavo in proglasil Viktorja Emanuela za sicilijanskega kralja, a Sicilijo za del Italije. Pri Calata-fimi se je boril na Garibaldijevi strani in z zmagovavci prodrl v Palermo. Garibaldi mu je ponudil mesto prodiktatorja sicilskega, a Crispi jo odklonil in kot državni podtajnik vodil vladne posle. Prišel je čas, ko se je Italija « zvijačo, z izdajstvom, s krvjo in z Judeževim denarjem »zedinila«. Crispi je vstopil takoj v prvi italijanski parlament in se vsedel na levico. Leta 1876. po porazu »consortorie* je pa prišel Crispi na vrh. Izvoljen je bil za predsednika zbornice. Depretis mu je sicer ponudil ministrski portefelj, a OplHi. Metlika, 12. avgusta. (Unijatska cerkev. Petdesetletnica.) V nedeljo popoludne ob 5. uri se je položil pri nas temeljni kamen grško-katoliške cerkve. Ker se je vršila malo preje procesija za sv. leto, se je zbralo na stavbinskem prostoru prav obilno ljudstva iz vseh slojev. V ta namen jo imel g. Ilija llranilovič, župnik iz Kašta, lep, slavnosti primeren nagovor in je izvršil tudi vsa opravila po grško-katoliškem obredu. Tudi zgovorni metliški župan se je oglasil, ko je bila cerkvena svečanost že končana, k besedi. Cerkev bode stala na nasprotni strani podružnice sv. Roka. Dolga bode 16, široka pa 8 m. Posvečena bode slovenskima blago-vestnikoma, sv. Cirilu in Metodu. Za zgradbo cerkve ima — kakor je povedal slavnostni govornik — največ zaslug tukajšnji vele-tržec g. Daho Mahar. Vse podjetje, katero bode še letošnjo jesen pod streho, vodi znani stavbinski mojster g. Jakob Franz. Pa tudi danes nismo brez slovesnosti v Metliki. Vpokojeni nadučitelj gosp. Š t u r m obhaja petdesetletnico svoje poroke v krogu svojih domačih. Zlatoporočencema kličemo: Bog Vama daj dočakati še šest-desetletnico ! Volivno gibanje. Liberalne spletke na Notranjskem. Iz Postojne se poroča, da je v Št. Petru imelo preteklo nedeljo shod liberalno »Politično in gospodarsko društvo za Notranjsko« in da so ondi liberalci postavili kandidatom za logaški okraj g. A r k o, za postojin8ki pa g. Ambrožiča. Premembe pri skladnih vol. okrajih. Poroča se, da P r e m ne bo več skladni volilni kraj za občine Prem, Čelj e, Janževo Brdo, Kilovče, Iiateževo Brdo in Smerje, ampak se za nekatere teh občin določijo Bitnje kot skladni volilni kraj. Isto tako ne bodo občine Slap, Lože, Goče in Erzelj volile v Vipavi ampak na Slapu. »Narod« je tega silno vesel, naSi somišljeniki pa naj bodo s tem opozorjeni k podvojeni pazljivosti. Novi nemški deželnozborski kandidat je na Kranjskem. Vodstvo nemške stranke na Kranjskem je imelo nedavno sejo, v kateri je sklepalo o kandidatih namestu odstopivših dosedanjih zastopnikov : veleposestnika Feliksa pl. L e n k h a in odstopivšega zastopnika Kočevja in Ribnice župana kočevskega Anton Loya. V veleposestvu bode namestu gosp. Lenkha kandidoval baron Oton Apfaltrern, sin bivšega vodje nemškega veleposestva na Kranjskem. Vodstvo nemške stranke je odobrilo to kandidaturo. Glede kandidature v kočevsko-ribniški mestni skupini pa še ni došlo do definitivnega sklepa. V prvi vrsti nagovarjajo tukajšnjega odvetnika dr. Ant. viteza pl. Schooppla, govori se pa tudi v kočevsko-ribniškem mestnem volivnem okraju o kandidaturah ravnatelja R i e g e r j a, uradnika Dzimskega in vladnega svetnika pl. T h o m a n n a. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. avgusta. K cesarjevemu rojstnemu dnevu. 18. avg. priredila se bode v kopališču »Kamnik« povodom rojstnega dneva Nj. veličanstva cesarska slavnost. Ob 1. uri opoludne slavnostni banket, potem promenadni koncert ljubljanske meščanske godbe, zvečer umetni ogenj in plesni venček. Umrl je, kot se nam brzojavno poroča, včeraj zvečerob S.uri zlatomašnik č. gosp. Janez G e r m , župnik v Škocijanu pri Dobravi. Porodil se je pokojnik 7. aprila 1823, v mašnika bil posvečen 31. julija 1849. Pogreb bo jutri, v sredo dopoludne ob 9. uri. N. p. v m. 1 S pošte. Poštar v Zagorju, gosp. Jos. Modic je povišan v I. razred 4. stop. in premeščen v Litijo, na Rakek pa pride za poštnega odpravnika vpok. orožn. vodja g Jak. Gorup iz Gorice. Nesreča na Črni Prsti. Iz Bohinjske Bistrice. Dne 11. t. m. zvečer krog 8. ure podali so se štirje turisti z vodnikom in jednim nosačem na Črno Prst. Ob 10. uri dospeli so v Malnerjevo kočo ter ondi prenočili. Zjutraj ob 2. uri so šli od tod, ob pol 5. uri, pri solnčnem vzhodu, so dospeli na vrh. Imeli bo krasen razgled. — Ko si: ogledajo stvarstvo, prično iskati planinke in druge gorske cvetlice. Kakih 10 minut od vrha Črne Prsti na tolminski strani trgal je planinke g. Karol Odorfer, profesor na višji: realki v Požunu. — Kar mu spodrsne, pade ter se zavali v klopčiču z glavo napre} čez strmine v propad globok nad 300 m. Bil je takoj mrtev. Klobuk in havelok sta se vjela kmalu po padcu ponesrečenca. Groza in strah je spreletela njegove tovariše, ki so videli svojega prijatelja po strminah umirati. Ponesrečenec, protestanške kon-fesije, zapustil je vdovo in dvoje otrok. — Največ nesreč pripeti se pri hlepnem iskanju planink. Torej pozornost! Romarski vlak na sv. Višarje. Jožef Ipavec iz Most, Komendske župnije, jo v Kamniški okolici nabiral romarje za vlak na sv. Višarje, ki bi imel iz Kranja oditi na veliki Šmaren. Jožef Ijoavec je umobolen in bo vsled tega kmalo sod-nijBko preklican. Sedaj tudi ne bo mogel romarjev na sv. Višarje voziti. Pri kopanju utonil je v Reki pri Vremskem Britofu gosp. Vinko B r e n c e , uradniški aspirant pri južni železnici v Divači. 26 let stari uradnik je bil doma iz Velenja na Štajerskem, kjer je njegov oče nadučitelj. Vevško papirnico pojdejo v četrtek ogledat ljubljanski tiskarji in knjigovezi. Iz Cerkelj na Gorenjskem. (Igra iz življenja sv. Alozija) Nedeljo dne 11. avgusta so v Cerkljah v drugič predstavljali šolski otroci tridejansko igro sv. Alojzij. Uspeh je bil velikanski, tako da je celo krepkim možakom pogosto solza porosila oko. Bilo je res nekaj posebnega gledati navadne kmečke šolske otroke, ki so igrali tako navdušeno in tako naravno, da so osupnili tudi občinstvo, ki je navajeno na najboljše drame. Pokazalo se je tukaj, kaj se more izvesti tudi z navadnimi, preprostimi kmečkimi otroki, ako jih vodi neutrudljiva, požrtvovalna in spretna roka. Vsa hvala in čast torej vrlemu učiteljstvu, ki je tako sijajno izvedlo tako težavno nalogo, vsa hvala za izredni in preblagodejni užitek. Zlasti pa gre priznanje g. učitelju Lapajnetu, ki je s posebno trudoljubivostjo učil in vežbal mlade igralce in g. Ign. Borštniku, ki mu je pomagal pri tem s svojo znano spretno roko. Vse slavno občinstvo, ki je bilo pri igri navzoče, duhovščina, kakor tudi posvetno gospodo od blizu in daleč je prevzel in ganil globoki vtis, ki ga je igra napravila nanje, vsi so želeli videti še kaj podobnega. — Ker je bil pritisk tudi od strani domačega kmečkega ljudstva velikansk, in se zaradi pomanjkanja prostora ni moglo vsem ugoditi, se bo igra predstavljala še v nedeljo 18. avg. ob 3. popoldne. Cisti dobiček je namenjen ponekoliko »Marijanišču« in pa revnim domačim šolarjem. Potres. Včeraj zvečer tričetrt na 8. uro in zopet ob 8. uri je bil v Krškem, Leskovcu, Vidmu pri Krškem, Rajhenburgu močan potres s podzemeljskim bobnenjem. Dimniki so se majali. Delavci na njivah so bili zbegani. Škoda ni znana nobena. Ljudje so prestrašeni bežali iz hiš. Iz Rajhenburga se poroča, da je sunek imel smer od vzhoda proti zahodu. Ob istem času so tudi aparati v ljubljanski potresni opazovalnici zabeležili potres v bližini. „Proč od Rima" — za plačilo. »Siidsteierische Presse« poroča, da vsak katolik v Gradcu, ki je prestopil v luteran-stvo, dobi 16 gld., v Mariboru pa do 30 gld. po vrednosti osebe. Denar dajo »Gustav Adoll Verein«. Presneto nizko cenijo ti nemški junaki svoje osebe. 16 do 30 gld., toliko stane pri nas vsak — osel! Ljubljanske novice. Umrl je v Ljubljani železniški sprevodnik Janez Š e-tina. — Z rešilnim vozom so pre-ljali paznika pri justični palači Antona J a-v o r n i k a. Močno se je poškodoval na levi nogi. — S podaljšanjem Bleivvei-s o v i h u 1 i c so pričeli včeraj. — Z denarnim pismom vroki zaspalje vderaj na Vodnikovem trgu pod drevesom delavec Danijel- Sirovatka, ker pred 3. uro ni bila poštna filijalka odprta. Sirovatka je v senci spal jedno uro, ko se je pa zbudil, opazil je, da mu je nekdo denarno pismo, v katerem je bilo 10 kron, ukral. — Blagajno elektriškeželezniaeokral je na Reki Josip Stanislajevič V Ljubljani je bil prijet in odveden na Reko. — Kanal na Miklošičevi cesti se že izdeluje. Vojaška vest. Včeraj je lapustil hu-zarski polk štev. 6 Celovec in se podal k vojaškim vajam na Kranjsko. Šolstvo v Idriji. Učiteljem na c. kr. rudniški šoli v Idriji je imenovan učitelj g. Ivan Bajželj z Jesenic. Preložitev drž. cest» pri Trebnjem bodo gotova do 15 oktobra. Uboj pri plesu. Včeraj smo poročali, da je povodom nekega plesa delavec Franc Proscnc delavca Antona Majdiča težko ranil na glavi. Majdič je sedaj radi dobljenih poškodb umrl. Kug* v Trstu? Včeraj je bila po Trstu razširjena vest, da se je v Tirstu dogodil slučaj kuge. Uradne vesti javljajo, da dotiini mornar, o katerem se je govorilo, da ima kugo, ni obolel na kugi. Znani Krstič namerava se povrniti v Volosko in endi otvariti — tiskarno. Kalvinska agitacija na Hrvaškem toliko narašča, da se bodo ž njo v prihodnjem zasedanju bavil tudi hrvatski sabor. Dvorni pevec brez glasu. Na dunajskem dvornem opernem gledališču se je primeril pri prvi predstavi v letošnji sezoni predvčerajšnjim mučen prizor. V četrtem dejanju opere „Margareta« postal je operni pevec Reichenberg tako hripav, da mu je glas popolnoma odpovedal in je samo z gestami dovršil svojo ulogo. Pridobninsko zadrugo avstrijskih advokatov snujejo nekateri mladi dunajski advokatje. Konstituiranje ta zadruge se vrši baje že meseca septembra ali oktobra. Stavka pri ulični železnici v Rimu. Nastavljenci pri ulični železnici v Rimu so stopili v stavko. Zahtevajo povišanje plače. Ogerska vlada proti nemškemu gledališču. Ogerska vlada je ravnatelju gledališča v Požunu odtegnila drž. podporo, ker se je polovica predstav v gledališču vršila v nemškem jeziku. K atentatu v lvovski katedrali. Napadalca na sivolasega prelata llausmanna Bazila \Vasylczyszyna so spoznali za blaznega ter so ga oddali v deželno blaznico. Župnik rešitelj. V Sitzenbergu so realca Fr. Angererja v vodi prijeli krči. Župnik iz Reidlinga P. Imo Sulterer je nezgodo realčevo opazil in skočil za njim. Posrečilo se mu je, dečku rešiti življenje. Novi Karlovi vari. V Bolgariji so našli „nove Karlove vare". V bližini mesta Slivno so dobili zdravilne toke, ki imajo 52 stopinj gorkote. Bolgarska vlada bode ondi ustanovila moderno kopališče z vsem kom-fortom. /■a hlad v železniških vozovih so izumili inženirji francoske drž. železnice neko napravo, ki se je že dobro obnesla na progi Pariz-Royan. Na konceh koridora v vozu je odprtina, ki ima v sebi pripravo za led. Okna so odprta, in tako nastane nekak prepih, pri katerem pride zrak v dotiko z ledom. Francoski listi pravijo, da se na ta način zrak v železniških vozovih znatno ohladi. Tolstoj ozdravel Neka vest iz Moskve javlja, da je Tolstoj popolnoma ozdravel in je pričel zopet Bvoje literarno delovanje. Tunel se je podrl. V Avenenu (Grau-biinden) se je podrl tunel Albuske železnice. Zemlja je zasula 14 delavcev, ki so takrat delali v tunelu. Zveza katoliških trgovcev v Nem čiji je imela 10. t. m. v Berolinu svoj občni zbor. Vseli članov šteje zveza 13.074. V preteklem letu se je število članov pomnožilo za 858. Zveza je ustanovila razne za trgovstvo koristne posredovalne urade in bolniške ter penzijBke blagajne. Zaroka ruskega prestolonaslednika? Iz Petrograda prihajajo vesti, da se utegne ruski prestolonaslednik zaročiti s princezinjo Connaught, nečakinjo angleškega kralja. Želodec angleškega parlamenta. Kako marljivo dela angleški parlament, kažejo nam naslednje številke: Tekom zadnjega zasedanja pojedli so poslanci 22.000 obedov in 33.000 žemelj, 7000krat so se gg. poslanci poslužili samo mrzlega buffeta. Vojaki za svojo čast. V Kristianiji se je nedavno predstavljala neka igra, katero so smatrali vojaki za svoj stan jako razž&ljivo. V igri je namreč ta-le prizor: Na klopi sedita vojak in dojka. Mimo pride častnik. V zadregi vojak zagrabi otroka in prezentira z otrokom v roki, dojka pa zagrabi puško. Ker se je t* igra vedno ponavljala, sklenili so vojaki, narediti takemu blatenju vojaške časti radikalen konec. Prišlo je nakrat k predstavi par sto vojakov. Ko se je doigral označeni prizor, tedaj so vojaki poskakali na odor in zaprli vse izhode. Dva vojaka sta igralca, ki je predstavljal vojaka, za ušesa pripeljala na sprednji del odra, kjer je bil igralec od vojakov strahovito pretepen. Obleko so vojaki igralcu strgali raz telesa. Policija je napravila kravalu konec s tem, da je ugasnila luči. V temi so vojaki postali mirnejši. Poroča se, da je vojaška oblast pričela strogo preiskavo. Zveza slovanskih ognjegasnih društev v Avstriji. O ustanovitvi take zveze so se nedavno v Prerovu na Češkem posvetovali. Navzoči so bili »Zviazek ocho-tniczych stražy požarnych v Galiciji«' »Lu-domeric z Wielkoksiestwie Krakowskiem« in češke gasilne zveze s češkega, Morav-skega in Slezije. bklenilo se je, da se tako zvezo ustanovi. Tej osrednji zvezi bodo pristopile vse slovanske gasilne deželne zveze. Tudi Slovenci so poslali shodu pismo, s katerim izjavljajo, da se strinjajo z ustanovitvijo osrednje zveze avstrijskih slovanskih gasilnih društev. Predsedstvo in odbor bode vsako leto prevzela druga deželna zveza. Uradni jezik v osrednji zvezi bo oni jezik, v katerem bode navadno uradoval odbor tiste deželne zveze, ki bode stal na čelu osrednje zveze. V pravilih se bo iz-rečno povdarjalo, da je v zvezi politika izključena. »Zemska ustfedni hasicska jednota kralovstvi Češkeho« je bila pooblaščena v tem smislu izgotoviti pravila in jih tekom štirih tednov izročiti v odobrenje, oziroma dopolnjenje vsem slovanskim gasilnim de želnim zvezam. Velemesta v Avstriji. V Avstrijskem ces. se je pomnožilo število mest, ki imajo več kot 100 000 prebivalcev in jih je sedaj osem. So sledeča: Dunaj 1,675.000, Budapest 781.000, Praga 472 000, Trst in okolica 179 000, Lvov 160.000, Gradec 138.000, Brno 109.000 Segedin 101000. Za temi pride Krakov, ki ima sedaj 91.000. Koliko je ljudi na svetu? Po najnovejši statistiki je vseh ljudi na svetu 1„558,100.000. Ako se oziramo na posamezne dele sveta, tedaj je v Aziji 838,852 000 in na 1 km2 jih stanuje 19 1. Evropa ima 391400 000 preb. in na 1 km' jih pride 404. Afrika ima 177.479.000 in na 1 km' jih stanuje 5 9. V Ameriki je 144 063.000 in na 1 kmJ jih je 3'7. Avstralija šteje 6,224.000 in na 1 km2 je 0"7. prebivalcev. Popa so umorili. Pred nekaterimi dnevi je v Černivoru 18 letni Fjodor Rus s pomočjo avojega prijatelja Kristina odpeljal kmečko deklico Marijo Boico. Peljala sta jo k popu Eli|i Vujo z zahtevo, da jo poroči s Fjodorjem Rusom Stari pop tega ni hotel storiti, kar je prijatelja tako razjezilo, da sta popa podrla na tla in ga ubila. Shod čebelarjev se vrši v Vratislavi v času od 17. do 26. avgusta. Zastopani bodo na njem avstrijski, ogerski in nemški čebelarji. S shodom bo združena razstava, za katero sta dovolila pruska vlada ter mesto Vratislava po 3000 mark. Na grobu sinovem zblaznela. Na pokopališču Szelevenyerskem se je te dni izvršil pretresujoč prizor materinske ljubezni. 2 lletni sin vdove Csurai utonil je pri kopanju konj. Ko je mati zvedela o nesreči svojega sinu, jo letela k reki in ondi je čakala, da je voda priplula mrtvo sinovo truplo k bregu. V nedeljo je bil pogreb ponesrečenega sina. Ko so pogreznili krsto v jamo, je mati ob grobu zblaznela. Skočila je na grobokope, ki so jo le s težavo premagali. Tiček v pasti. Iz Hamburga se poroča, da so na ondotnem kolodvoru prijeli trgovca Levyja, ki je pred letom poneveril v Budimpešti 100.000 kron in ubežal v Ameriko. Levy se je sedaj vrnil v Evropo po svojo ljubo, katero je hotel vzeti seboj v Ameriko, pri tem se je pa za njim zaprla past in tiček je vjet. Za izvoščke. Neki Friderik Philippi iznašel je napravo, s katero je možno konje takoj v hipu izpreči, kadar preti nevarnost. Da se konji v trenotku ločijo od voza, zadošča, ako se potegne za jermen, ki je zvezan z dotično napravo pri konjski upregi. Šolske deklice tihotapke. Pri Masli-ancu na laško švicarski meji so carinski uradniki odkrili ccl penzijonat, ki se je bavil s tihotapstvom. Mlada dekleta so napravljala izlete preko meje. Ko so se zadnjič dekleta od takega izleta zopet vračala, so jih nakrat prijeli carinski uradniki. Pri preiskavi dobili so pri dekletih množico cigar in cigaret. Vrednost vsega blaga, ki so ga pri kratkem svojem „delovanju" utihotapile preko meje, znaša 12 000 kron. Krotilci konjev pred parlamentom. Pred avstrijsko državno zbornico postavijo še tekom tekočega meseca sohe štirih krotilcev konj. Nekateri poslanci se po nemških listih kregajo, češ, da je s tem simbolično predočeno, kako naj se ukroti v drž. zboru obstrukcijske poslance. Revni vladarji. Portugalski kralj je brez dvoma eden najrevnejših evropskih vladarjev. Ima dobiti sicer na leto skoraj 2 milijona kron, toda trdi se, da nekaj časa ne dobiva sploh ničesar, zato, ker je prazna državna blagajnica. V žalostnem stanju je tudi civilna lista turškega sultana. On ima velikansko privatno premoženje, in ako bi tega ne bilo, bi ne mogel opravljati svojega »posla«. Več let je preteklo, kar ni dobil ničesar od državno blagajne, dasiravno se Turki baliajo, da dobiva sultan 19 milijonov na leto. V istini opravlja svojo službo Abdul Hamid brezplačno. Kralj dahomejski dobiva od francoske vlade 24 kron na> teden. Ta kralj živi v pregnanstvu na otoku Martinique. V zadnjem času je prosil za poboljšek in so mu primaknili 5 frankov. Benetke vojna luka. Laski vojni minister bode v eni prihodnjih sej vojnega sveta predložil projekt, naj so Benetke iz-premene v vojno luko. Tudi utrditev Ankone Brindisija in Barija se pomnoži. To je pač znamenje, da se je laška zunajna politika znatno izpremenila. Stavko mesarjev imajo v Lvovu. 500 mesarjev stavka radi povišanih pristojbin v mestni klavnici. Srbija in Rusija. Ruski vojaški agent je predlagal svoji vladi, naj daruje Srbiji 70.000 Bordanovih pušk in 77 milij. patron. V slučaju vojne Srbija lahko postavi na bojno polje 250.000 mož. Mater umoril. V občini Peteri je nek vaščan umoril svojo mater in jo potem obesil, da bi odvrnil sum od sebe. Izdal ga je njegov petletni otrok, ki je gledal nečloveško dejanje svojega očeta. Kvirinal v Rimu v nevarnosti. Nedavno so pod Kvirinalom pričeli zidati velik tunel, ki veže notranje mesto s cen tralnim kolodvorom. Zadnje dni pa so se na kraljevi palači vsled te^ja pokazale razpoke, ki poBtajo nevarne. Neki inžener iz javlja, da se bo velik del Kvirinala podrl, ako bodo nadaljevali s podzemeljskimi deli. Z električne železnice. Gospod v vozu električne žcleznice je videl, da hoče v voz vstopiti debela dama. Grdo skremži obraz gospod in pravi: „Mislim, da ta že leznica ni za slone". Dama pa odgovori: „Dragi gospod! Električna železnica je kakor Noetova barka. Tukaj je tudi prostor za vse živali od slona do — osla". Neizmerna beda. V Sv. Ivanu na Ogerskem je pal neki krovec s strehe in se ubil. Njegova vdova je služila kot dnina-rica, a s svojo revno plačo ni mogla pre skrbeti svojih pet otrok. Pred nekaj dnevi je zapovedal njen hišni gospodar, naj zapusti stanovanje, katerega ni mogla plačati. Zvečer je prišel sam v njeno sobo in je znosil stvari na dvorišče. Drugo jutro so že stale vse stvari na dvorišču, poleg pa je ležala mati s svojimi peterimi otroki — mrtva. Zastrupila je v bedi sebe in svoje otroke. Vaščani so hoteli neusmiljenega hišnega posestnika linčati, a rešil se je s hitrim begom. »Nove« bankovce po lOOO kron je te dni temeljito spoznal gališki kmetič Demeter Potoczny iz Storzave Na sejmu v Przemyslu dno 19. junija je na daljše prigovarjanje zmenjal nekemu prekanjenemu živinskemu kupcu »nov« bankovec za tisoč kron ter ga varno vtaknil v žep poleg 68 kron, ki jih je dobil za prodano kravico. Ker denarja ni takoj potreboval, ni šel menjat svojega bankovca in ga je še le te dni hotel vložiti v dobromilako hranilnico. A kako se mož prestraši, ko mu povedo, da »novi« bankovec ni nič druzega, nego — reklamni listek neke specerijske trgovine, vreden komaj pol vinarja. Naš kmetič je si cer takoj hitel k sodišču, toda prepričan sme biti, da zvitemu goljufu ne pride na sled. Santos Dumontov zrakoplov je provzročil minuli četrtek svojemu gospodarju veliko nevarnost. Dumont se je dvignil s svojim zrakoplovom ob 6. uri zjutraj v parku v St. Cloudu pri Parizu ter je dvakrat obšel Eiffelov stolp. Potem se je obrnil zopet proti St. Cloudu. Kmalu pa je veter potisnil njegovo ladijo za 50 metrov nazaj, balon se je nagnil in ko je Dumont ustavil motor, je balon padal navpično proti tlom. Priletel je na šestnadstropno hišo ter eksplodiral. Spodnji del je obvisel na nekem zidu in Dumont je moral pol ure na nekem zidu stisnjen čakati, predno je prišel neki tesar in ga rešil. Ko je stopil Dumont na tla, rekel je okolu stoječim: »Svojo rešitev zahvaljujem temu-le !« Pri tem je pokazal na svetinjico sv. Benedikta. «Podarila mi jo je grofinja Eu.« Velikanski tek pri jedi je imel umrli mažarski politik Desider Szilagyi. Na jedi je na dan zapravil poprečno 30 gl. Njegov obed je obstal iz desetih porcij, katero je vse pojedel in povrh še izpil par steklenic vina. Večkrat je za večerjo pojedel tri por-cije bržole, nakar se je šel izprehajat, skoro pa je začutil zopet lakoto in potem je pojedel še petnajst porcij šunke za šest goldinarjev. Tako poročajo ogerski listi. Krüger na plesu. Iz Krilgerjevega življenja se poroča nekaj prav zanimivega: Pred štirimi leti je francoska kolonija v Jo-hannesburgu prin-dila ples o priliki lrancoske narodno svečanosti. Vabilu francoskega kon zula se je Krüger udal in je obljubil priti na ples Za ples so se delale velike priprave Krüger je res prišel na svečanost, a ob prvem pogledu po dvorani je obstrmel. Vse gospe in gospodične bile so — dekoltirane. »Kaj sem storil,« vzkliknil je Krü/er, »da sem došel sem Gospe se niso oblekle !« — Krüger se je na to obrnil in odšel hitrih korakov iz dvorane. Aranžerji so hiteli za njim. »Vrnem se zopet v dvorano, kadar bodo gospo pošteno oblečene,« odvrnil je Krüger in nihče ga ni mogel pripraviti od tega sklepa. 121etna samomorilka. V Budimpešti se je zastrupila 12letna Margareta Fuchs, ker ji neki mlad mož ni hotel vračati njene »ljubezni«. Taki so »napredni« otroci! Umor v bolnici. V bolnici v Genevi so ležali v sobi trije bolniki. Elen bil jo starček Nallet in drugi 291et. piamon. Novel. Starček je po noči vedno stokal, kar je končno Novela tako razburilo, da je skočil k starčkovi postelji in starčka zadavil. Morilec skrit v ženski obleki Iz Little R ck v Ameriki se poroča: Pred nekaj dnevi je prišel detektiv iz Texasa v sosedstvo Rings Riverja in je tam aretiral mlado damo, ki je bila učiteljica na tamošnji šoli. Pozneje se je pokazalo, da je bila mlada ženska preoblečen moški, ki je bil pred sedmimi leti umoril v Texasu svojega prijatelja in potem pobegnil. Igra in resnica. V Darmstadtu so to dni predstavljali igro, ki je silno »krvava«. Skoro vsi sodelujoči pred koncem igre umro, naposled se pa hisina Iloza obesi. To hišino pa je igral neki moški, ki se jo naposled tako trdno obesil, da mu je naposled res pošla sajia in je pričel capljati. Občinstvo je mislilo, da igralec tako naravno igra in je ploskalo. Ko je bil igralec že ves moder v obraz, spoznali so sodelujoči, da je n|ihov tovariš reanično obešen. Bil je tudi 7adnji čas, kajti ako bi rešitev prišla par trenotkov pozneje, bilo bi propozno. Postava za ženske klobuke. Vse pride na vrsto, tako tudi pretirana nečimer-noat ženskih klobukov, ivcer bi Angleži poatavoda|alci, kateri se sedaj bavijo s tem vprašanjem, prav nič ne imeli pri tem govoriti ako si ena ali druga dama lahko omisli fin in z dragocenim ptičjim perjem okrašen klobuk, toda ravno ptičje perje je isto, kar bode v oči dotično kroge. Zato so izdelali načrt, po katerem naj bi, ako pride v postavo, morala plačati vsaktera dama, ki nosi perje ptic pevk na klobuku, pet šter-lingov kazni; ravno tako bi zadela kazen vsakogar, ki bi prodajal klobuke s ptičjim perjem ali sploh pospeševal, da se na ta način vničuje na milijone koristnih ptic in prevaža cele vozove raznih peres in nakitov te vrste po svetu. Da bi bila ta ne samo za angleško temuč tudi francosko. Nič več? V Cassel so je pripeljal z brzovlak^m elegantno oblečen popotnik ter šel v restavracijo I. razreda. Natikar mu ponudi jedilni listek. Popotnik ga vpraša, ima-li kak poseben prigrizek. Natakar jih našteva celo vrsto, a kako se začudi, ko čuje iz ust gospodovih: »Nič veöy« To mu je bilo vendar od sile: »Blagovolite dovoliti, jaz sem stregel že visoki gospodi in je bila z našimi jedili zadovoljna, zato menim, da bi smeli biti zadovoljni tudi vi«. Tujec je odgovoril: »Ali veste s kom govorite?« »Ne vem!« »Jaz sem bolgarski knez«. »Nič več? . . .« je na to krepko odgovoril natakar. Knezu je odgovor tako dopadel, da je natakarja sprejel v svojo službo. Društva. (Slovensko pevsko društvo »VranskaVila« priredi dne 15. avgusta t. I. popoldan korporativni izlet v Šoštanj in tam v hotelu »Avstrija« koncoit s sledečim vsporedom: 1. H. Sattner : »Naša pesem«, mešani zbor; 2. A. Foerster : »Planinska«, moški zbor; 3. II. Volarič: »Grajska hči«, mešani zbor s tenor, sopran in alt samospevi; 4. A. Sochor: »Nočna rosa«, možki zbor ; 5. A. Dvofrlk: »Kmetovalčeva himna«, mešan zbor s spremljevanjom gla-sovirja; 6. Ivan pl. Zijc: »U boj«, možki zbor; 7. J. Žirovnik: »Kukavica«, mešan zbor. — K obilni soudeležbi vabi vsa bo-Bedna društva in prijatelje petja najuljudneje odbor. Narodno gospodarstvo. Druga dnevna poštna vožnja med Črnomljem in Metliko se je vpeljala. Ob istem času se je izpre-menil vozni red poštnih voženj Kočevje-Črnomelj inStariTrg priKočcvju-Nemška Loka vsled razpisa c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 1. julija t 1. št. 25.627. Novi vožnji red stopi v veljavo s 16. avgustom t. 1. Med Črnomljem in Metliko bo sedaj vsakdanji poštni vožnji red sledeči: Odh. 6 — dop. Črnomelj, prih. 8-05 zvečer » 7 05 » Gradac, odh. 7'05 » doh. 8-05 » Metlika, » 6'— pop. Z istim dnem premeni se vozni red poštnih voženj Kočevje - Črnomelj in Stari Trg pri Kočevju - Nemška Loka na sledeči način : Odh. 11 — ponoči Kočevje, doh. 3 45 zjut. » 1210 • Mozelj, odh. 2 35 » » 2 10 » Nem Loka » 12-60 » doh. 450 zjutraj Črnomelj » 9'— zvč. in odh. 6'— pop. Stari Trg p. K. doh. 8'— dop. doh. 7 15 » Nem. Loka odh. 7-— » Lanska letina na Kranjskem. — Potreba zadrug. Od vso sedaj za pridelovanje sposobne zemlje v Cislitaniji odpade na njive 10,636.872 ha in od te za pridelovanje pšenice, rži, ječmena, ovsa in koruze 6,235.329 ha prostora. V letu 1900 se je na teh zemljiščih pridelalo: a) pšenice 14 741.763 hI, rži 19 905.608 hI, ječmena 20.525.032 hI, ovsa 37,021.412 hI in koruze 5,426.116 hI Od te množine so je pridelalo na Kranjskem: a) pšenice 258.731 hI v vrednosti 3,171 031 K; b) rži 158.774 hI v vrednosti 1,543.256 K; c) ječmena 175.778 hI v vrednosti 1479.603 K; d) ovsa 382.560 hI v vrednosti 1817.391 K in e) koruze 260.878 hI v vredn. 2,385.730 K; skupna vrednost 9.997.011 K. Slamo se je pridelalo 1,936.974 kvintalov v vrednosti 7,747.896 K, vsa vrednost žita in slame 17,744.907 K. Lanu pe je pridelalo 6519 kvint.. predi va 4373 kvintalov v vrednosti 218.543 K. Konoplje se je pridelalo in sicer 1334 kvintalov semena in konopnine 1097 kvintalov v vrednosti 67.445 K. Krompirja so jo pridelalo 1,693.415 kvintalov v vrednosti 5,080.245 K. R e p e in p e s e se je pridelalo 1,165.338 kvint dov v približni vrednosti 1,864 540 K. Zelja se je pridelalo 22.187 kvint. v približni vrednosti 443.740 K. Sočivja (fižol, grah) se je pridelalo 62.004 kvintalov v vrednosti 1.240.080 K. Ajde se je pridelalo 225.645 hI v vrednosti 1 353.570 K. Sadja se je pridelalo 327.220 kvint. v vrednosti 3,272 000 K. Vina se je pridelalo 175.299 hI (1 hI po 40 K) v vrednosti 7,011.196 K. Vrednost dosedaj naštetih pridelkov znaša 38,296,266 K. Statistične podatke vzeli so iz statističnega letnika c kr. poljed. ministerstvo za I. 1900 cena posameznim pridelkom je posneta po tržnih cenah objavljenih v „Kmetovalcu". Že iz tega so pa lahko razvidi, kolika vrednost obstoji v kmetovalčevih pridelkih, kako visoko bo ta vrednost more z intenzivno kulturo, s pravim teženjem in shranjevanjem povzdigniti, kako globoko more na drugi strani vsa vrednost pasti, ako se naša polja ne obdelujejo marljivo, se ne pazi na čistost, dobroto pridelkov, se jih ne varuje pred poškodbo proti toči, proti raznim zajcdavcem, se jih ne shranjuje na pravi prostor in se jih ne zna po pravi ceni spraviti v denar! Ti podatki, akoravno le aproksimativni in deloma morda nenatančni, kažejo vso težavo našega poljedelčevega stanu in zahtevajo neizprosno osnovo in delovanje — zadrug, katere bi te po vsej deželi raztresene pridelke zbirale v k u p č i j-s k o blago, ki hi potem sililo posameznike in vse skupaj, da bi se vodno bolj trudili, pridelovati le najboljšo pridelke. S tem bi se najbolj povzdignil kmetovalčev stan in narodno blagostanje v deželi! Stanje vinogradništva na Kranjskem. Iz poročila o razširjenju trtne uši v Avstriji posnemamo sledeče podatke: Na Nižje Avstrijskem je od 39.713 ha vinograd, okuženih po trtni uši 24 960 03 ha (62%), na Moravskem od 12.119 h» 2.284 36 ha (18%), na Štajarskem od 34.056 16.219-73 ha (47%), na Kranjskem od II.631 ha 10.649 30 ha (91%) v Istri od 47 060 ha 29.889-35 lia (63%) v Trstu in okoliči od 1.244 ha 1 244 ha (100%) na Goriškem in (Iradiščanskem od 6 965 ha 3.279 66 ha (47%) v Dalmaciji od 81.852 lia 13 97608 ha (17%). Po tem izkazu so nahaja v teh kronovinah 234.650 ha vinogradov in od teh je okuženih in uničenih 102.502 lia ali 4368% in je razširjenje trtne uši v 1. 1900. napredovalo za 5.995.53 ha ali zi 2 5% Za našo ožjo domovino Kranjsko se glasi poročilo tako: V krškem okrajnem glavarstvu je od 4.520-96 ha okuženih ali sumlj. 4.520 96 ha, v novomeškem okrajnem glavarstvu od 2.972-76 ha 2 972 76 ha, v črnomaljskem okrajnem glavarstvu od 2189'29 hs 2 189 29 ha in v postojinskem okrajnem glavarstvu od 1.20203 ha 966-29 ha. Edino vinogradi, ki se nahajajo v kočevskem okrajnem glavarstvu, to je v Ma-vrlu in Poljanah pri Toplicah, niso še okuženi ali sumljivi. Za povzdigo novega vinarstva je država vzdrževala v I. 19(0 6 drž. trtnic, ki obsegajo 16 86 ha. V spomladi tega leta ■e je v teh trinicsn 576.000 ključev, 165.000 bilf in 4426 cepljenk pridelalo, katere so se deloma (50 9%) za lastno ceno in deloma (49-1%) brezplačno oddale kranjskim vinogradnikom. Poleg teh je država iz druzih vinorodnih kronovin upeljala že toliko, da je faktično razdelila 392.000 ključev, 403.100 bili' in 2052 cepljenk. V od države in dežele subvencioniranih petih podružničnih trtnicah v obsegu 6 2 ha se je v tem letu pridelalo 97.840 cepljenk in 108.000 ključev in v od države in dežele podpiranih 17 trtnicah kmetijskih podružnic v obsegu 8'25 ha se je pridelalo 540.000 ključev, 80.000 bili in 18.000 cepljenk. Poleg teh se nahaja na Kranjskem več privatnih trtnic, ki prodajajo ključe, bille in cepljenke, in sicer se je v tem letu pride lalo 155.000 ključev, 150.000 bilj in 88.000 cepljenk. Ker vinogradniki ne morejo vedno sami iz lastnih sredstev na novo nasaditi vinogradov s cepljenimi amerikanskimi trtami z ozirom na velike stroške rigolanja vinogra dov, zato sta od leta 1894 nadalje država in in dežela sklenili, da dajete za to delo brezobrestna posojila. Do konca leta 1900 se je v ta namen izposodilo 2344 strankam 820.398 K za 774 92 ha vinogradov in se dosedaj na Kranjskem nad 3000 ha na novo s cepljenimi trtami zasajeni vinogradi na hajajo. Zoper pretečo nevarnost uničenja proti toči so Be vpeljale strelne štacije, in teh šteje kranjska dežela 230; v 1. 1900 se je porabilo v ta namen 6300 hg. smodnika in se je 78.000krat ustrelilo. Vspeh te akcije pripoznava se ugodnim. Ker se pri novih zasaditvah vinogradov zelo na to gleda, da se le dobre in priporočljive vrste trt uporabljujejo, ker so se naši vinogradniki z vso vnemo poprijeli tega dela, upati je, da nam bode novo vinograd ništvo dalo obilen in prav dober prihodek, kar je z narodno-gospodarskega stališča našega prebivalstva le želeti in Be mora pri vsaki priložnosti na to delovati, da se to hvalevredno delovanje podpira. P o v o 1 j n i vspeh se kaže i vtem, da se je v letu 1 900 že z o pet pri de1 a 1 o 1 7 5.2 99 hektolitrov vina, kire-prezentira vrednost nad 7 milijonov kron, vrednost novih vinogradov pa se ceni nad 14 milijonov kron. Darovi. Za pogorelce v Podlipi: Gosp. Mat. Slak, župnik na Brdu 15 K. — G. dr. Ign. Žitnik, v Ljubljani, 10 K. Bog plačaj ! Telefonska in brzojavna poročila. Trst, 13. avg. Tržaški iredentovci so o priliki Crispijeve smrti brzojavno izrekli sožalje Crispijevi rodovini. Fožun, 13. avgusta. Trgovec Viljem Giinther je določen za liberalnega kandidata namestu Szilagyja. Rim, 13. avgusta. Crispi je zapustil v oporoki svoje premoženje svoji sedanji „ženi". Od njega ločeni ženi je zapustil rento s 300 lir na mesec. Rim, 13. avg. Pogreb Crispija se vrši 15. avgusta. Truplo prepeljejo na parniku „Varese-1 v Palermo. Neapolj, 13. avg. Kralj je v svojem in v kraljičinem imenu izrazil sožalje vdovi Crispijevi. Carigrad, 13. avg. Sultan je naznanil francoskemu poslaniku, da vzdržuje svoj sklep glede vračevanja dolga francoskima bankirjema. Zofija, 13. avgusta. Pred porotniki se je pričela obravnava proti Sa-rafovu in Stojanovu radi sokrivde na Dn4 13. avgusta. Skupai državni dolg v notab ... Skupni driavni dolg ▼ «rebru...... Avstrijska zlata renta 4°/0...... avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . Ogerska zlata renta 4°/0....... Ogerska kronska renta 4°/0, 200 ..... Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . . Kreditne delnice, 160 gld....... London vista .......... Nemški dri. bankovci za 100 m. nem.drl. vel) 99 96 98Č5 118-65 95-76 118-60 93 25 1670-639 75 23965 117-15 umoru Citkovskega, proti Ivančevu in Trolevu pa radi sokrivde na umoru profesorja Michaileanu. Sarafov je izjavil, da je o umoru zvedel še le iz časopisov, Citkovskega še poznal ni, in je še le potem cul, da je bil špijon. Obtoženec taji. da je niacedonski odbor sklenil vse turške ogledube umoriti. V istem smislu zagovarjajo se ostali obtoženci. Carigrad, 13. avg. Včeraj je bila za dobo petih let definitivno podpisana turško-rumunska trgovinska pogodba. Troyes, 13. avgusta. V tukajšnji cerkvi St. Nizilo eksplodirala je bomba. Klopi, izpovednice in mnogo oken je razbitih. Nihče ni ranjen. Newyork, 13. avgusta. Ouje se, da je drugi kolumbijski upad v Venezuelo odbit. 22.000 vojakov je branilo mejo. Domneva se, da je ustanek s tem končan. London, 13. avg. „Times" poročajo, da Anglija radi tega ne podpiše mirovnega zapisnika glede Kine, ker hočejo ostale velesile biti enako zastopane v mejnarodni komisiji za reformo carinskega tarifa, kakor Anglija, ki je najbolj interesirana. London, 13. avgusta. Iz Pretorije poročajo „Standardu": Udalo se je 12 Burov in Angleži so jih oborožili, da čuvajo živino blizo Volksrusta. Tedaj so jih obkolili ostali Buri in morali so se jim udati. Pet izmej njih je bilo pozvanih pred vojno sodišče in pod predsedstvom Bothovim so bili 4 obsojeni v smrt. Middelbnrg, 13. avg. Kruitzingerja so Angleži pregnali proti severozahodu. Ostavil je na mestu 100 konj. Polkovnik Crabbe je bil z njim zapleten v dve-urni boj in ga sedaj zasleduje. Umrli ho: 10. avgusta. Angela Riolini, kurjača hči, 2 leti, Trnovski pristan 4, škrofuloza. — Adolf Fritz, dimnikarja sin, 17 dnij, Poljanska cesta 64, božjast. — Frane Kljun, mizar, 30 let, Radeckega cesta 11. caries križne kosti. V bolnišnici: 8. avgusta. Matija Semee, gostač, 72 let, emphysema pulm. — Ivan Pirnat. dninar, 64 let, osUrelost. 9. avgusta. Marija Snoj, dninarica, 39 let, dementia acquaesita. — Anton Sever, ubožec, 63 let, carcinoma desophagi. 10. avgusta. Marijana Hvastja. uboga, 69 let, osta-relost. — Peter Ahčan. ubožec, 80 let, naduha. — Fran Polak, veletrJ.ec, 26 let, srčna hiba, hydrops universalis. Žitne cene dn<5 12. avgusta 1901. (Termin.) Na dunajski borzi: Za 60 kilogramov. Pšenica za jesen.......K 8-25 do 8 26 „ „ pomlad 1902 . * . . „ 8-64 „ 8 65 Rž za jesen........„ 7-08 „ 7-09 „ „ pomlad 1902 .....„ 7-37 „ 7-38 Koruza za avgust........5 46 „ 5 47 „ „ september-oktober . . „ 7-57 „ 7-68 , maj-junij 1902 , . . „ 5-46 „ 547 Oves za jesen.........6'61 , 6 62 „ » pomlad 1902 . . . „ 6-96 „ 6 97 Na budimpeštanski borzi: Pšenica za oktober......K 8 05 do 8 06 „ „ pomlad 1902 . . . . „ 844 „ 8-45 Rž za oktober.........6 70 „ 6-71 Oves za oktober......» 6-28 „ 6-29 Koruza za avgust......, 5-20 „ 6-21 . „ september.....„ 5-27 , 5'28 „ maj 1902 .....„ 518 „ 5-19 (Effektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaška.......K 7 80 do 8 40 južne žel.........8-10 „ 8 40 Rž „ „........7-15 , 735 Ječmen „ „........» 930 „ ob Tisi.........6-80 „ 8-50 Koruza ogerska.........5-60 „ 6-70 Cinkvant , .......„ 6-75 „ 7-10 Oves srednji..........7-60 , 7-75 Fižol............7-76 „ 10-00 Meteorologično poročilo. fiSina nad morjem 306-8m. srednji zračni tlak 736-Umn> Ca« opa-ivvania Stanje barometra v tam. Temperatura j P» f.liijo 1 Vatrerl !í¡ i-« 12[ 9 zve».'I 734 2 [ 17 8 | si. szaHT .JI zjutr. I 733 6 ¡2. popol. J 733 1 58 17 3 1 brezvetr. 27 11 si. jug. Srednja včerajšnja temperatura 20-0'. normals: 19 1' Sinoči se je močno bliskalo. dež megla del oblač, 790 1-1 Podpisani naznanjamo tužnim srcem, da je vč. gospod Janez Cerm župnik v Škocijanu pri Dobravi po težki in mučni bolezni, večkrat previden s sv. zakramenti v ponedeljek dne 12. avg. ob 8. uri zvečer izdihnil svojo blago dušo. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo dne 14. avgnsta ob 9. uri dopoldne. £nfon Bojanec, Jakob Benedičii, anion Abram, kapelani. TivOn2fl tekoia' v Po|juljn' boji, je najboljše UIlsZU, ¡n najpripravnejše sredstvo za po-zlačenje in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl prašek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 228 2 12—2 priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. Izjava. Podpisani izjavlja, da za svojo ženo Marijo Krsnik roj. Kocjan ni več plačnik. 788 3-1 Ant. Kranik, posestnik in mlinar v Lešah št. 3. Na prodaj je pod ugodnimi pogoji lepo posesfvo ob izlivu kamniške Bistrice, obstoječe iz hiše, gospodarskega poslopja, skladišča in dobro ohranjenega mlina. Okrog mlina jo skupaj ležeča zemlja, katera obsiga 5 oralov njiv, 10 oralov pašnikov, 5 oralov gozda, vse v prav dobrem stanu. Za mli-narski obrt je zelo pripravno, ker je mlin ob stanovitni vodi. 762 6—6 Vtč so izve pri upravništvu „Slovenca". Katoliška Bukvama v Ljubljani priporoča: Svefo lefo 1901. Molitve za odpustke sv. leta. Sestavil Andrej Zamejic, stolni dekan Drugi pomnoženi natis. Cena 35 h, po pošti 40 h. Razlaga velikega katekizma ali krščanski nauki za cerkev. Sestavil Ant. Veternik, župnik na Dolu. Prvi zvezek: o veri in apostolski veroizpovedi. Broširano 2 K, s pošto 20 h več. Zaročenca (I promessi sposi). Milanska povest iz 17. stoletja Laški spisal Aless. Manzoni, poslovenil I. B—č. Broširano 2 K, po poši 20 h več. St. 3062. Razpis natečaja. 787 1-1 Na petrazredni c. kr. rudniški ljudski šoli v Idriji je stalno popolniti z dohodki IV. plačilnega razreda idrijskega učnega osobja, t. j. z letno plačo 1000 K, aktivitetno doklado letnih 200 K in b pravico do 6 petletnic po 100 K. Prosilci nnj lastnoročno pisane prošnje z dokazom učne sposobnosti za ljudske šole z nemškim in slovenskim učnim jezikom predpisanim službenim potom do dne 31. avgusta 1901 pri podpisanem c. kr. rudniškem ravnateljstvu vlože. €. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji, dne 10. avgusta 1901. Stenografi zanesljiv z lepo pisavo dobi takoj Stalno službo v tukajšni odvetniški pisarni. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod 779 3—2 i t$ v Ljubljani ustanovljenem leta se prične pouk clixe X. oktobra 1901. Pojasnila in programe pošilja Arfur A\ahr, 750 3-3 lastnik zavoda in vodja. ^ ggWS I > u n a j k a borza. 20 mark.............23-45 20 frankov (napoleondor).......19 04 Italijanski bankovci.........9120 C. kr. cekini........................1132 Dn6 12. avgusta. 3-2°/„ državne srečke 1. 1864. 250 gld.... 188 50 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 170 25 Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . . 20?-- 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron . 95 35 Tišine srečke 4°/0, 100 gld..............144 60 Dunavske vravnavne srečke 6°/„ 256'76 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . . 105-— Zastavna pisma av. osr.zem.-kred. banke 4°/0 . 94-26 Prijoritetne obveznice državue železnice . . 430-— » » južne železnice 3°/0 . 343- — » » južne železnice 6°/„ . 121*— » » dolenjskih železnic 4°/0 . — " — Kreditne srečke, 100 gld..............389 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 510- - Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. . 47-76 Ogerskega > , » 6 » . 24 60 Budimpešt. bazilika-srečke, 6 gld.....16-25 Rudolfove srečke, 10 gld. .....68-— Sa'move srečke, 40 gld................204-— St Gendis srečke, 40 gld................234 — Waldsteinove sretfke, 20 gld..............390 76 Ljubljanske srečke....................60 — Akcije anglo-avstrijske ban&e, 200 gld. . . 269-— Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. «t. v. . 5790— Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld..........860 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 91-— Splošna avstrijska ¿tavbiuska družb» . . . 144-— Montanska družba avstr. plan............424-— Trboveljska premogarcia družba, 70 gld. . 430 — Papirnih rubljev 100 ..................253 — Nakup ln prodaja vsakovrstnih driavnih papirjev, «rodk, denarjev itd. Zavarovanja za zgabe pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - Promeae za vsako žrebanje. Kulanlna izvriitev narodll na borzi. Menjarnicna delniška družba „M E II C II St" I., Wollzeiln 111 in 13, Dnnaj, I., Strobelgasse 2. &JT Pojasulla *%x& v vseh gospodarskih in llninčnih atvarok, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulacljskih vrednestalh papirjev in vestni -