PAMHotJ&g_____________ URADNE OBJAVE
OBCiN
ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER, PIRAN. POSTOJNA IN SEŽANA
KOPER. 13. APRILA	Št. 7
VSEBINA:	
Občina Postojna: -	ODLOK o spremembi odloka o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV in o merilih za uporabo sredstev sklada -	ODLOK o pogojih in kriterijih za podeljevanje varstvenega dodatka za kmete - borce -	ODRL DBA o določitvi ulic v naselju Prestranek	Občina Sežana: -	ODLOK o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj -	ODLOK o obvezni udeležbi občanov pri reševanju ob naravnih in drugih hudih nesrečah in varstvu pred njimi -	SKLEP o izvolitvi predsednika občinske skupščine -	SKLEP o izvolitvi podpredsednika občinske skupščine
NOVICE
74
"URADNE OBJAVE*
St. 7 — 13. aD.
aprUa
! .
' '





. '




*














!









'








'






'

gt 7 — 13. aprila 1973
URADNE OBJAVE
75
0Bč!NA POSTOJNA
Na podlagi 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O	SPREMEMBI ODLOKA O USTANOVITVI SKLADA ZA REŠEVANJE STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA UDELEŽENCEV NOV IN O MERILIH ZA UPORABO SREDSTEV SKLADA
1.	člen
Naslov odloka o ustanovitvi sklada za reševanje stanovanjskega vprašanja udeležencev NOV in o merilih za uporabo sredstev sklada (Uradne objave št. 12/69) sc spremeni in glasi:
„Odiok o merilih za uporabo dela sredstev stanovanjskega solidarnostnega sklada namenjenega za udeležence NOV".
2.	člen
Členi od 1. do 11. se črtajo.
3.	člen
24. člen se spremeni in glasi:
„Listo o prednostnem vrstnem redu na podlagi določb členov 16. do 23. pripravi komisija iz 26. člena.
Lista mora biti javno objavljena na običajen način najmanj 15 dni. Upravičenec, ki se z vrstnim redom ne strinja, lahko vloži ugovor v 1$ dneh od dneva, ko je bila lista zadnji dan objavljena na komisijo, kije vistni red pripravila. Odločitev komisije je dokončna."
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa sc od 1. januarja 1973 dalje.
St.: 010-1/69
Postojna, 30. marca 1973	Predsednik
MIRAN ! AJDIGA.l. r.
Na podlagi 53. člena zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni list SRS, št. 13/72) in 86. člena statuta občine Postojna je skupščina občine Postojna na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
0 POGOJIH IN KRITERIJIH ZA PODELJEVANJE VARSTVENEGA DODATKA ZA KMETE - BORCE
1.	člen
Pravico do varstvenega dodatka ima kmet — borec s priznano ude-'cžbo v NOV v dvojnem trajanju pred 9. septembrom )943 oziroma °<* 13. oktobra !943 neprekinjeno do !5. maja )945 v smislu 35.
člena zakona o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja s stalnim prebivališčem v občini Postojna v primeru, če dohodki od kmetijske dejavnosti in drugi redni dohodki kmeta -borca in njegovih družinskih članov ne presegajo mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, kot ga vsako leto določa skupščina skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja.
2.	člen
Varstveni dodatek je enak razliki med mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, kijih za tekoče leto določi skupščina skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter seštevkom starostne pokojnine kmeta in deležem dohodkov, ki odpade na kmeta -borca.
Varstveni dodatek lahko znaša najmanj 10 dinarjev.
Varstveni dodatek sc zaokroži tako, da sc znesek 50 par in več zaokroži na 1 dinar, znesek pod 50 par pa sc zanemari.
3.	člen
Za družinskega člana kmeta - borca, katerega redni dohodki vplivajo na pravico do varstvenega dodatka in na višino dodatka sc štejejo: zakonec, otroci in starši, ki živijo s kmetom - borcem na kmetiji.
Delež dohodkov, ki pride na družinskega člana, sc dobi tako, da sc vsi redni dohodki seštejejo in delijo na kmeta - borca, na prej naštete družinske člane in člane njihovih družin, katere preživljajo oz. sc preživljajo od dohodkov iz kmetije. Dohodki sc delijo tudi na prc-užitkarje, ostarele ali delanezmožne sorodnike kmeta - borca in njegovega zakonca, če so brez dohodkov in živijo na kmetiji.
4.	člen
Za redne dohodke od kmetijske dejavnosti sc šteje katastrski dohodek iz prejšnjega leta, povečan za dvakrat.
Cc je na kmetiji več kmetov - borcev s pravico do starostne ali družinske pokojnine po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, če je borec nepokreten in stalno rabi tujo pomoč, če boluje za aktivno tuberkulozo ali če je samohranilec, sc vzame katastrski dohodek v nepovečanem znesku.
Za samohranilca velja kmet - borec, ki živi sam oz. živi z dela-nezmožnimi sorodniki, pa tudi sicer nima ožjih družinskih članov, ki bi imeli redne dohodke.
Za delanezmožnega se smatra oseba, ki je stara nad 60 let. otroci, ki sc šolajo, vojaški vojni invalidi od L do V. skupine in tiste osebe, ki dokažejo delanezmožnost z izvidom in mnenjem zdravnika zdravstvene službe.
.	5. člen
Za osebni dohodek iz delovnega razmerja družinskega člana sc šteje poprečni mesečni osebni dohodek iz prejšnjega leta, zmanjšan za 67 %.
Za pokojnino družinskega člana sc šteje pokojnina za mesce december prejšnjega leta, zmanjšana za 70 %.
Za osebni dohodek od samostojne poklicne oz. gospodarske dejavnosti in za redni dohodek od stavb sc šteje dohodek iz prejšnjega leta, ki je bil podlaga za odmero davka.
76
URADNE OBJAVE«
St 7 — 13. aprila 1973
6.	člen
Med redne dohodke sc ne štejejo invalidski prejemki po zakonu o vojaških vojnih invalidih, otroški dodatek, dodatek za nego in tujo pomoč, invalidnina po predpisih o invalidskem zavarovanju, družbena materialna pomoč, prejemki iz naslova odlikovanj, nagrada učencev v gospodarstvu, štipendija in katastrski dohodek od zem-tjišča, ki leži v !V. skupini katastrskih občin.
7.	člen
Novi redni dohodki v gospodinjstvu vplivajo od prvega dne naslednjega meseca po nastanku.
8.	člen
Kmetu - borcu, ki prejema varstveni dodatek, sc lahko dodeli občasna družbena pomoč, če je zaradi bolezni, elementarnih nesreč ali drugih okoliščin začasno v težkem materialnem položaju.
Občasna denarna pomoč še lahko podeli največ dvakrat v koledarskem letu.
Občasna denarna pomoč lahko doseže znesek enomesečne pokojnine in varstvenega dodatka, kije priznan kmetu - borcu.
9.	člen
Cc sc vloži zahteva za priznanje varstvenega dodatka do 30. junija 1973, gre pravica do varstvenega dodatka po določbah tega odloka od 1. januarja 1973. če pa sc vloži nova zahteva pozneje, gre pravica do varstvenega dodatka od prvega naslednjega meseca, ko je bila zahteva vložena.
10.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah, uporablja pa se od 1 . januarja 1973.
St.: 191-3/72
Postojna, 30. marca 1973	Predsednik
MIRAN ! AJDIGA.l.r.
Na podlagi 7. člena zakona o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš (Uradni list TRS. št. 10/68. 8/49 in 20/50) ter 3. člena odloka o prenosu zadev iz pristojnosti skupščine občine Postojna v pristojnost ustreznih svetov (Uradni glasnik Koper. št. 14/64) in na predlog Krajevne skupnosti destra nek je svet za splošne zadeve skupščine občine Postojna na seji dne 22. februarja 1973, sprejel
O D R E D li O
O DOLOČITVI ULIC V NASELJU PR! STRAN! K
1.
V naselju Prestranek je zaradi intenzivnega razvoja novogradenj urediti namesto dosedanjega načina numcracijc, numcracijo hiš. upravnih in drugih poslopij po uličnem sistemu.
11.
Določijo se naslednje ulice v !*rcstranku:
!. RUŠKA CESTA. ki poteka od meje naselja Matenja vas po cesti T reda !/6c do meje naselja Selce:
2.	ULICA 25. MAJA, ki poteka od ceste 1. reda !/6c do prvega cestnega odcepa na Grad v smeri Orehka:
3.	NA GRADU, ki vključuje \sc hiše v neposredni bližini gladu:
4.	ULICA PADLIH BORCEV. ki poteka od ulice 25. maja do poti pod mostom:
5.	ULICA IVANA VADNALA, ki poteka vzporedno levo ob ulici 25. maja od hiše Škorcnjšck do ulice Padlih borcev:
6.	POT POD MOSTOM, ki poteka od ceste L reda !/6cod železniškega mostu do meje naselja Koče:
7.	GLOBOKA POT, ki poteka od osnovne šole proti naselju Koče.
IH.
Numcracija po tej odredbi sc mora izvršiti najkasneje v šestili mesecih po njeni uveljavitvi.
IV.
Ta odredba stopi v veljavo osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Št.: 015-1/73
Postojna, 22. februarja 1973
Predsednik sveta EDVARD REBULA, dipl. ing. gozd., 1. r.
' OBčtNA SEŽANA
Na podlagi !., 3. in 5. člena zakona o ugotovitvi vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj (Uradni list SRS, št. 50-378/72) in ! 19. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni sej! občmskcgu zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O UGOTOVITVI VREDNOST! STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ
1.	člen
Na območju občine se mora ugotoviti nova vrednost stanovanjskih luš m stanovanj, k! se oddajajo v najem po merihh m postopku, k! jih določa ta odlok.
2.	člen
Nova vrednost stanovanjskih hiš in stanovanj sc ugotovi po stanju na dan 31. decembra 1971.
3.	člen
Kot merda za ugotovitev vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj sc določajo:
-	vrsta in kakovost konstrukcije zgradbe
-	.funkcionalnost stanovanj
-	opremljenost stanova!!j položaj stanovanja v zgradbi
-	starost in obrabljenost zgradbe
druge elemente, k! vplivajo na uporabno vrednost stanovanja.
4.	člen
Vrednost stanovanja se ugotovi na podlag! točkovanja ob upoštevanju men! iz 3. člena.
Točkovanje se opravi na podlagi priročnika za ugotavljaj!je vrednosti stanovanj, ki je sestavili del tega odloka.
Vrednost stanovanja se ugotovi za stanovanje kot gradbeno celoto ne glede na število uporabnikov.
5.	člen
Vrednost enega stanovanja se izračuna tako. da 'C število kvadratnih metrov uporabne tlorisne površine stanovanja pomnoži s seštevkom točk. ki ustreza temu stanovanju m z vrednostjo ene točke.
Za uporabno tlorisno površino stanovanja se šteje čista tlonsna površina sob. predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopahliec. stranišča, shrambe, vzidanih omar in drugih zaprtih prostorov stanovanja.
6.	člen
Vrednost ene točke znaša za celotno območje občine 25,00 dmar-jsv glede na kalkulativno gradbeno ceno enega kvadratnega metra uporabne tlorisne stanovanjske površine, ki se je oblikovala 1971 /1972.
Kalkulativna gradbena cena vsebuje stroške, ki so načeti v 6 členu zakona o ugotovitvi vrednost! stanovanjskih hiš in stanovanj.
7.	člen
V rednost stanovanjske hiše sc ugotovi tako. da sc seštejejo po
merilih iz 3. člena ugotovljene vrednosti stanovanj, ki se nahajajo v zgradbi.
gt 7 — 13. aprila 1973
URADNE OBJAVE«
77
Če so v isti zgradbi tudi poslovni prostori, ki sc oddajajo v najem, sc ugotavija njihova vrednost po enakih meriiih in na isti način, kakor je doiočen za najemna stanovanja.
Vrednost ene točke posiovnega prostora je enaka vrednosti ene točke za stanovanje, povečane za 30 %.
8.	člen
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji organizira in izvaja postopek ugotavljanja vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj. Stroške za opravljeno delo krije iz sredstev sklada stanovanjskih hiš in stanovanj.
9.	člen
Vrednosti stanovanjskih hiš in stanovanj se ugotavljajo na naslednji način:
1.	upošteva sc izvršeno točkovanje stanovanj s stanjem 1. avgusta 1965 in izvedejo popravki v skladu z določili iz 4. člena:
2.	upoštevajo se vse spremembe, ki so nastale po izvršenem točkovanju na dan 1. avgusta 1965 in ki vplivajo na vrednost stanovanja (dodatna opremljenost stanovanja, sprememba namembnosti prostorov. izvršena modernizacija m revitalizacija) ne glede na to. na čigave stroške so bile izvršene.
10.	člen
Vrednost stanovanj v etažni lastnini občanov, ki sc nahajajo v družbenih stanovanjskih hišah ravno tako ugotavlja organizaeija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji..
Vrednost stanovanj v družinski stanovanjski hiši v lasti občana in stanovanja, ki je posamezni del stavbe v lasti občana, ugotavlja v skladu z določbami prejšnjega odstavka lastnik družinske stanovanjske hiše oziroma stanovanja najpozneje do 31. decembra 1974.
11.	člen
Nosilec stanovanjske pravice, etažni lastnik in najemnik poslovnega prostora morajo omogočiti osebi, ki ugotavlja vrednost stanovanj in poslovnih prostorov vstop v stanovanje ali poslovni prostor.
č) klet ali drvarnica v stavbi, velikost od 5 do 10 m2	4
d)	klet ali drvarnica vstqvbi, velikost 10 do 20 m-	5
e)	solidno zgrajene drvarnice na dvorišču se točkujejo kot kleti
v stavbi z odbitkom ene točke	'
3-Pralnica
a)	ni pralnice	0
b)	pralnica zunaj stavbe	1
c)	pralnica vstavbi	2
č)	mehanizirana pralnica v stavbi ali zunaj stavbe	3
4	- Sušilntca
a)	ni sušilnice	o
b)	sušilnica vstavbi	1
c)	mehanizirana sušilnica v stavbi ali zunaj stavbe	2
5	- Skupni prostor v kleti ali na dvorišču
a)	ni skupnih prostorov v kleti ali na dvorišču	0
b)	so skupni proston v kleti ali na dvorišču	1
6	Skupni prostori v pritličju aii v nadstropjih
a)	skupni	prostori v	pritličju ali	v nadstropjih	do	10	m2	0
b)	skupni	prostori v	pritličju ali	v nadstropjih	od	10	do 30	m-	1
c)	skupni	prostori v	pritličju ali	v nadstropjih	od	30	do 50	m2	2
č)	skupni	prostori v	pritličju ali	v nadstropjih	nad 50 m2	3
7	- Balkoni, terase, lože
a)	balkon do 5 m2	2
b)	balkon nad 5 m2	3
c)	terasa do 5 m2	4
č)	terasa nad 5 m2	6
d)	loža do 5 m2	6
c)	loža nad 5 m2	8
8	- Višina sobe
a)	<10 2,20jm	0
b)	nad 2,20 do	2.40 m	1
c)	nad 2,40 do 3.20 m	2
č)	nad 3.20 m	1
12.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan
Št.: 36-3/73-3 Sežana. 30. marca 1973
po objav* v Uradnih objavah.
Predsednik RUD! KODRIČ. 1. r
PRIROČNIK
ZA UGOTAVLJANJU VRUDNOST1 STANOVANJ PO ODLOKU SKUPŠČ1NU OBČINE, SUZANA O UGOTOVITVI VREDNOST! STANOVANJSKIH HIŠ IN STANOVANJ. SPRI JUT NA SI J! SKUPŠČ1NU. DNU 30. MARCA 1973
A)	TABELA ELEMENTOV STANOVANJA. ZA KATERI SE UGOTAVLJAJO POZITIVNE TOČK!
Število točk
1	- Gradivo in konstrukcija
a)	kohbe
b)	stavbe iz slabega gradiva
b)	stavile iz mešanega gradiva (slabo *n trdo gradivo)
c)	stavbe iz trdega gradtva
d)	kvalitetne stavile
O izredno kvahtetne stavbe H potresno varno zgrajene stavbe
20
25
35
42
46
50
55
2	- Klet ali drvarnica
a)	ni kleti, ne drvarnice
b)	drvarnica na dvorišču (slabša)
O klet ah drvarnica v stavbi, velikost do 5 m2
9	- Vrata glede na izvedbo kril
a)	vrata slabe izvedbe
b)	vrata z gladkimi krili
-	iz mehkega lesa
-	furnirana ali obložena s plastiko
-	iz trdega lesa
c)	vrata s polnili
-	iz mehkega lesa
furnirana ali obložena s plastiko
-	iz trdega lesa
1Ò Okna glede na izvedbo
a)	okna slabe izvedbe
b)	enojna okna
-	lesne izvedbe
-	kovinske izvedbe
c)	vezana okna
lesne izvedbe
-	kovinske izvedbe č) dvojna okna
lesne izvedbe
-	izvedba \ kombinaciji s kovino
d)	uporaba posebnih zaščitnih steke! (Termopan, barvna stekla)
c)	zasenčitev
platnene zavese, ali drv oni tke plastične ah lesene rolete te* vetrnice ^lu\afle\rolete
11	Obdelava sten v sobah
a)	neometane stene
b)	slabo ometane stene
c)	dobro on*etanc stene
2
4
5
6
5
6 7
2
4
6
6
8
7
9
2
4
5
0
1

78
-URADNE OBJAVE«
St. 7 — 13. aprila 1073
č) stene fino zglajene ali obdelane z dodatnimi oblogami
(mavčne plošče)	;	3
d)	stene gladko obdelane ali obložene s tapetami	5
12	- Obdelava sten v kuhinji in kopalnici
a)	oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici
do 20 m2	,	1
b)	oljnata barva ali emajliran lesonit v kuhinji ali kopalnici
nad 20 m2	2
c)	brez oljnega opleska ali emajliranega lesonita	0
13	- Tla v sobah
a)	zemlja	0
b)	opeka ali beton	1
c)	navadna (lesena)	2
č)	boljša lesena (ladijski pod)	3
d)	ksilolit ali plastične mase (juta, file, vinaz, podolit ipd.)	4
e)	parket (bukov, hrastov, lamelni)	5
f)	moderni podi (tapisom ali podobno)	6
14	- Tla v kuhinji in kopalnici
.a)	zemlja	0
b)	opeka, beton ali navadna tla iz desk	1
c)	boljša tla iz desk (ladijski pod) ali tcraco	2
č)	keramične ploščice, ksilolit ali plastične mase	3
d)	parket, topli pod	4
15	- Plinske napeljave v stanovanju
a)	ni plinskih napeljav	0
b)	so plinske napeljave	2
16	- Tovorno dvigalo in jašek za smeti
a)	ni tovornega dvigala in ne jaška za sine	ti	0
b)	jašek za smeti	!
c)	tovorno dvigalo	2
17	- Naprave za ogrevanje stanovanja
a)	ni peči in priključkov na dimnike	0
b)	priključek na dimnike	1
c)	zidana ali železna peč	1
č)	lončcnapcč, plinska, oljna ah žarilna	peč	2
d)	etažna kurjava za posamezno stanovanjc	15
c)	centralna kurjava	12
f)	vsak nadaljnji element pod c) in č)	1
OPOMBA: pod d) in e) sc računa grelna telesa in hišna instalacija brez kotlovnice in kotlov, ker gre vzdrževanje tn amortizacija kotlovnic in kotlov v breme cene kurjave
18	- Električne napeljave
a)	ni električnih napeljav	0
b)	napeljava za delno razsvetljavo	2
c)	napeljava za popolno razsvetljavo	4
Č) napeljava za popolno razsvetljavo termična napeljava
in priključki za gospodinjske stroje	6
d)	če je pri napeljavi pod c) in č) dvotarifni števec	1
19	- Osebno dvigalo
a)	ni osebnega dvigala	0
b)	je osebno dvigalo	6
c)	za stanovanja v kleti m v pritličju sc ne upoštevajo predvidene točke za osebno dvigalo;
če ima stavba skupne prostore (pralnico, sušilnico, prostor za varstvo otrok in podobno) nad prvim
nadstropjem sc šteje	2
č)	č * je v stopnišču vgrajeno več	kot eno dvigalo,	za	vsako	nadaljnje
dvigalo	4
20	- Vodovod
a)	ni vodovoda v bližini stavbe	0
b)	vodnjak, kapnica, črpalka ali	vodovodna	pipa	na dvorišču	!
c)	vodovod v stavbi	2
č)	vodovod v stanovanju	4
21	- Kanalizacija
a)	ni kanalizacije
b)	kanalizacija na dvorišču aii grezmea jama)
c)	kanalizacija v stavbi
č) kanalizacija v stanovanju
(zidana straniščna
22	- Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču
a)	stene obložene s cementnimi ali teraco ploščicami ali
. s teracom:
-	do 15 m2
-	nad 15 do 25 m2
-	nad 25 m2
b)	obložene s keramičnimi ploščicami ali plastičnimi masami:
-	do 8 m2
-	nad 8 do 15 m2
-	nad 15 do 22 m2
-	nad 22 m2
c)	stene obložene z naravnim kamnom ali mozaiki:
-	do 10 m2
-	nad 10 do 20 m2
-	nad 20 m2
23	- Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambah)
a)	iz mehkega lesa in lesonita:
-	8 m2
-	nad 8 do 15 m2
-	nad 15 do 22 m2
-	nad 22 m2
b)	iz mehkega lesa in vezanih plošč:
-	do 3 m2
-	nad 3 do 6 m2
-	nad 6 do 9 m2
-	nad 9 do 12 m2
-	nad 12 m2
c)	iz mehkega lesa s furniranimi vezanimi ploščicami ali iz trdega lesa
-	do 2 m2
-	nad 2 do 4 m2
-	nad 4 do 6 m2
-	nad 6 do 8 m2
-	nad 8 m2
24	- Kuhinjska oprema
a)	vgrajeno pohištvo iz mehkega lesa, plcskano:
-	do 3 m2
-	nad 3 do 6 m2
-	nad 6 do 9 m2
-	nad 9 do 1 2 m2
-	nad 1 2 m2
b)	vgrajeno pohištvo iz trdega lesa ali mehkega lesa obloženo z umetnimi masami:
-	do 3 m2
-	nad 3 do 6 m2 nad 6 do 9 m2
-	nad 9 do ! 2 m2
-	nad 12 m2
c)	navadila vodovodna školjka
č) štedilnik zidan ali navaden emajliran
d)	štedilnik električni ali plinski
e)	štedilnik električni ali plinski z dodatno pečjo za ogrevanje tl kombiniran električni tn plinski štedilnik
g)	pomivalno korito emajlirano
h)	bojler v kuhinji
i)	pomivalno korito iz nerjaveče kovine
j)	pomivalna omarica v pločevinasti izvedbi
k)	plinski ali električni rešo na dve plošči
l)	nape z odvodom zraka z ventilatorjem ali acro filtrom
m)	dodatna peč za ogrevanje
n)	priključek za pralni stroj v stanovanju
o)	priključek za pomivalni stroj v stanovanju
0
1
2
3
1
2
3
2
3
4
5
3
$
8
1
2
3
4
1
2
3
4
5
1
2
3
4 $
1
2
3
4
5
2
3
4 $ 6 1
4
5
7
8 2
3
4 3 1 2 2 1 1
gt. 7 — 13. aprila 1973
URADNE OBJAVE«
79
2$ - Ločeno stranišče
a)	točeno stranišče
b)	točeno stranišče z umivalnikom
c)	stranišče za dvoje ati več stanovanj skupaj
č) več kot eno stranišče v stanovanju (dodatno)
26	- Kopatniea
a)	kopatniea z banjo in pečjo za	ogrevanje vode	5
b)	kopatmca z banjo in bojtcrjcm ati pnktjučck na toptovodno
omrežje	6
e)	kopatniea z banjo, pečjo za ogrevanje in bojterjem	7
č)	kopatniea z bojterjem in prho	brez	banje	4
d)	umivatmk v kopatniei	1
e)	bide	2
f)	straniščna škotjka v kopatniei	1
g)	kopatniea za dvoje ati več stanovanj skupaj ne gtcde na
opremo	t
h)	scvatna peč	t
i)	posamezni etementi v kopatniei so razčtenitev etementov za podpozieije a), b), e) in č)
-	banja	3
-	peč za ogrevanje	2
-	bojter	3
-	prha	t
27	- Etcktrični radiatorji
a)	za vsak radiator	2
28	Dodatna oprema in instataeijc
a)	vgrajen htaditnik do tOOt	8
b)	vgrajen htaditnik nad !00t	12
e)	priktjuček na topto vodo iz toptarnc	ati kottame	4
č)	pnktjučck na tete fon (za vsako števitko)	1
d)	skupinska TV antena ati žični TV priktjuček - za vsak kanat !
e)	domofon in etektrična vrata:
-	domofon	!
-	etektrična vrata	1
f)	ktimatizacija	M)
g)	premične stene v sobah (za vsakih 2	m2	1
29	- Ureditev dovoza
a)	ni urejen	*	0
b)	urejen z uvatjanim nasipom	t
e)	tiakovan ati asfattiran	2
č)	ttakovana ati asfattirana površina označena za parkiranje vozit 3
30	- Ugodnosti zaradi vptiva števita stanovanj
a)	v enostanovanjski atrijski ati verižni	hiši	10
b)	v	dvostanovanjski hiši ali vrstni hiši	8
e)	v	tri do šest stanovanjski hiši	5
OPOMBA: V kolikor so v stanovanju elementi, ki jih tabeta A) ne vktjučujc, jih je točkovati po stičnih elementih v tej tabeti.
B)	TABELA ZA POPRAVEK SEŠTEVKA TOČK, DOBLJENIH PO TABEL! A)
Vetikost		70,5	80,5	90,5	100,5	nad
stanovanja	do 70	do 80	do 90	do tOO	do HO	tio
do 30 m 2	-	+4	+6	+8	+ 10	+12
nad 30 do 45 m2	-	+3	+3	+4	+ 4	+ 5
nad 45 do 60 m2	—	+1	+ 1	+2	+ 2	+ 3
nad 60 do 75 m2	-	-1	-1	-2	- 2	- 3
nad /5 do !00 m2	-	-3	-3	-4	- 4	- 5
nad 100 m2	—	-4	-6	-8	-10	- 12
C) TABELA ELEMENTOV STANOVANJA, K! SE ZANJE UGOTAVLJAJO NEGATtVNE TOČKE
1 Obrabtjeno stanovanje	Štcvito točk		- nad 40 do 60 tet
a) kotibe			- nad 60 tet
- stare do 5 tet	0		
- nad 5 do 10 tet	2	2-	Vlažnost stanovanja
- nad !0 do 15 tet	4	a)	popotna
- nad 15 tet	6		koliba
b) hiše iz stabega gradiva			hiša iz slabega gradiva
- stare do 8 tet	0		hiša iz mešanega gradiva
- nad 8 do 16 tet	4		stavba iz trdega gradiva
- nad 16 do 24 tet	6		kvalitetna stavba
- nad 24 tet	8	b)	detna
e) hiše iz mešanega gradiva	0		kotiba
- stare dot 4 tet			hiša iz slabega gradiva
- nad 14 do 28 tet	8		hiša iz mešanega gradiva
- nad 28 do 42 tet	10		hiša iz trdega gradiva
- nad 42 tet	12		kvatitetna stavba
č) stavbe iz trdega gradiva	0		
. - stare do 25 let		3	Lega 'Umovanja v stavili
- nad 25 do 40 let	10	a)	k te! no stanovanjc
- nad 40 do 60 let	15	b)	stanovanjc v podpri!tičju
- nad 60 tet	20	e)	stanovanjc na podstrešju
d) kvatitetne stavbe	0	č)	stanovanjc v nizkem prittičju m v !V ati višjem nadstropju
- stare do 25 tet			v stavbi brez dvigala
- nad 25 do 40 tet	11	d)	stanovanjc v tl. in IH. nadstropju v stavbi brez dvigata
nad 40 (to 60 te!	17		
- nad 60 te!	22	4 -	Toptotna izotaeija stanovanja
		a)	slaba toptotna izotaeija
H izredno kvatitetne stavbe	0		
- stare do 25 tet		5 -	Sončnost stanovanja
nad 25 do 40 tet	12	a)	štaba sončnost stanovanja
17
22
5
8
1!
17
22
2
4
6 8
10
12
6
)
!
*)
1
BO
URADNE OBJAVE*
St. 7 — 13. aprila 1973
6	- Onesnaženje zraka
a)	zrak je v večji meri onesnažen	2
7	- Ropot
a)	močan ropot - trušč	2
b)	izreden ropot	3
8	- Praktičnost stanovanja
a)	stanovanje je nepraktično
koliba	0
tisa iz slabega gradiva	1
hiša iz mešanega gradiva	2
hiša iz trdega gradiva	3
kvalitetna stavba	4
C)	TABELA ZA POPRAVEK STANOVANJSKE POVRŠINE
Uporabna tlorisna površina stanovanja, k! presega za 20% ali več normalno tlorisno uporabno površino za določeno vrsto stanovanj, se ne upošteva pr! določanju vrednosti stanovanja. Popravek površine se izvrši po naslednji tabeli:
.*		Normativ
	Normat.	maximalne
	uporabne	povečane
	stanovanjske	površine
Velikost stanovanja	površine m2	+ 20%
garsonjera	,	-	-
enosobno stanovanje	33	.39
enoinpolsobno stanovanje	42	50
dvosobno stanovanje	55	66
dvoinpolsobno stanovanje	62	74,5
trisobno stanovanjc	68	82
triinpolsobno stanovanjc	75	90
štirisobno stanovanjc	80	96
štminpolsobno stanovanjc	110	132
petsobno stanovanje	120	144
petinpolsobno stanovanje	135	162
šestsobno stanovanje	150	180
šcstmpolsobno stanovanje	165	195
sedem in več sobno stanov.	180	216
Pripomba: Popravek površine se upošteva samo pri stanovanjih, k! so stara nad 50 let.
D)	POVRŠINA GARAŽE V STANOVANJSKI HIŠ! V UPORAB! STANOVALCEV SE PRIŠTEVA K STANOVANJSKI POVRŠINI. VSE DRUGE GARAŽE SE OBRAVNAVAJO KOT POSLOVNI PROSTORI.
POJASNILA
K TABELAM ZA UGOTAVLJANJE VREDNOST! STANOVANJA
TABELA A)
! - Gradivo in konstrukcija
a)	za kolibe sc štejejo hiše iz protja ali improvizirane začasne hiše kratke trajnosti;
b)	za stavbe iz slabega gradiva se štejejo hiše iz lesenega pre-dalčja, zapolnjenega z žgano ah ne žgano opeko, hiše iz nabite gline in slabše lesene hiše;
e)	med stavbe iz mešanega gradiva spadajo stavbe, ki so zgrajene deloma iz slabega gradiva (nežgana opeka, oplet z glinasto oblogo, nabita glina, les in podobno), deloma pa iz trdega gradiva (opeka, kamen, beton in podobno), ter stavbe iz opeke in kamna, zidane z blatom in lesenimi stropovi ali stavbe iz opeke, pri katerih so zidov! debeli do 25 cm. V to skupino spadajo tudi stavbe iz tk. imenovanih tankih montažnih elementov slabše izdelave z nezadostno toplotno
izo!ac,o in [esenc stavbe iz ptoh.v, obtic ah polobtic brez posebne
toplotne izolacije;
č) za stavbe iz trdega gradiva sc štejejo stavbe, pr! katerih so zidovi iz opeke, debeline najmanj 25 cm. zidane v apnen, malti ali zidovi iz kamna ali iz gradiva, podobne kakovosti z lesen.m. stropov,;
d)	za kvalitetne stavbe sc štejejo stavbe, k, imajo zidove iz istega materiala kot stavbe pod tč. č) in masivne stropovc.
c)	za izredno kvalitetne stavbe se štejejo stavbe, zgrajene iz opeke, betona, armiranega betona in skeletne siavbc z masivnimi stropovi;
f)	za potresno varnost zgrajene stavbe se štejejo k stavbe, ki so zgrajene po predpisih o potresni varnosti.
2-Klet in drvarnica
b)	za slabšo^ drvarnico na dvorišču sc šteje lesena drvarnica iz kakšnega slabega grad,va (nežgana opeka, nabita zemlja, protje ipd.)
cS za solidno zgrajeno drvarnico na dvorišču štejemo drvarnico iz trdega ali mešanega gradiva (opeka, leseno predalčje .zpolnjeno z žgano ali nežgano opeko, kamen, beton. ,pd.)
Pripomba: Če posameznemu stanovanju pripadata dve ali več kleti oziroma drvarnic se točkuje z ustreznim številom točk, ki odgovarjajo seštevku površin kleti ali drvarnic. Pri drvarn.cah na dvorišču in kleteh v stavbi merimo površino le tistega dela drvarnice oziroma kJct,. ki ga uporabljajo posamezni stanovalci.
3	- Pralnica
č) za mehanizirano pralnico v stavbi ali zunaj stavbe se šteje taka pralnica ki ima napravo za mehanično pranje perila. Ti prostori sc točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne.
4	- Sušilnica za perilo
c)	za mehanizirano sušilnico perila v stavb, ali izven stavbe sc šteje taka sušilnica, ki ima napravo za mehanično sušenje perila (kalo-riter, radiatorji v sušilnici). Sušilnice obravnavamo takrat, kadar jev hiši namenski prostor za sušenje perila.T! prostori sc točkujejo nc glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali ne.
5	- Skupn, prostori v kleti ali na dvorišču
c)	v skupne prostore sc štejejo posebni prostori, ki so namenjeni stanovalcem stavb kot: skupna shramba za kolesa, motorna kolesa, otroške vozičke, priročna drvarnica za otroke ali stanovalce, zaklonišče ipd. Skupn, prostor, v kleti ali na dvorišču sc točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalec uporablja ali nc.
6	Skupn, prostori v pritličju ali v nadstropjih
b) in c) za skupne prostore v pritličju ali nadstropjih sc štejejo posebni prostori, ki so namenjeni uporabnikom stanovanj kot so: skupni prostori za varstvo ali igro otrok, družabni prostori ali drugačni prostori, ki so namenjeni stanovalcem za skupno uporabo Ti prostori se točkujejo ne glede na to ali jih posamezni stanovalce uporabljaaline.
7	- Balkoni, terase ,n lože
a) in b) vsak balkon, terasa ati loža ne glede na namen, sc točkuje z ustreznim štev,lom točk. Batkoni so manjš, odprti prostori in se samo z eno s tra n, co naslanjajo na objekt, ostale stranice pa so proste.
, c) in č) terase so prehodne površine, ki se z eno ali dve,na stranicama naslanjajo na objekt. Lahko so pokrite, delno poknte ali v celoti ne poknte.
Ne upoš:evajo se terase, k, nadomestujejo streho, nad kakšnimi prostori v nižjem nadstropiu ,n tud, ne ravne strehe nad stavbo, marveč samo posebej napravljene odprte terase, k, pripadajo posameznemu stanovanju.,
d)	in e) lože so prostori, ki jih obdajajo tr, stene in so z ene strani proste ter pokrite vsaj do tričetrtine svoje površine. Za ložo je treba šteti tud, tako imenovane zimske verande, k, so z več stran, zaprte z enkratno zasteklitvijo, (brez toplotne izolacije).
Pripomba: površino elementov, naštetih v točkah 2 do 7. ne štejemo v skupno površino stanovanja, temveč določimo zanjo le število točk. k, se prišteje k seštevku točk stanovanja po tabeli A
gt 7 — 13. aprila 1973
»URADNE OBJAVE«
81
8	- Višina sob
-	višino sob merimo od površine poda do stropa
-	pri poševnih stropih, na katere najbolj pogosto naletimo na mansardah in pri podstrešnih stanovanjih, sc točkuje višina sob kot pod tč. 8 b) tabcic. Cc je maksimalna višina sobe, 2,20 m, se točkuje njena višina kot pod tč. 8 a) tabe te
-	pri obokanih stropih sc meri višina sobe od tal do opore oboka in doda polovico višine oboka.
9	- Vrata
a)	za vrata slabe kakovosti sc štejejo vrata iz desk (tesarska vrata) in vrata slabe izdelave ponavadi pri starih hišah
b)	,in e) posebno pojasnilo ni potrebno.
10	- Okna
a)	za okna slabe izvedbe se štejejo enojna okna v starih hišah od b) do e) posebno pojasnilo ni potrebno.
11	- Obdelava sten v sobah
b)	za slabo ometane stene se štejejo stene, pri katerih je površina neravna (valovita) ali surovo obdelana ali pa so stene ometane z blatno malto in pobeljene, ali pobarvane z navadno barvo;
e)	za dobro ometane stene sc štejejo normalno ometane stene z ravno površino, ki so pobeljene ali pobarvane z navadno barvo;
č) za stene, zglajene z mavcem sc štejejo stene, pri katerih je vsa površina zglajena s tanko plastjo mavca in pobarvana z navadno barvo ali obdelane z dodatnimi oblogami (mavčne plošče);
d)	tapete - pretežni del.
12	- Obdelava sten v kuhinji in kopalnici
-	mišljeno je barvanje že ometanih sten v kuhinji in kopalnici z oljno barvo ter oblogo z cmajhranim lesonitom (oblaganje s ploščicami ali s kakšnim drugtm materialom se točkuje posebej pod tč. 22).
13	- ! la v sobah
a) navadna ledena tla so izdelana iz desk, ki so položene tako, da sc dotikajo (niso med seboj vžlebljena)
č) boljša lesena tla so izdelana tz ožjih desk, ki so med seboj povezana med pero in utor (ladijska tla), lahko so tudi pobarvana.
14	- Tla v kuhinji in kopalnici	^
-	če so podi v kuhinji in kopalnici različne kakovosti, (kuhinja ima npr. ladijska tla, kopalnica pa keramične ploščice) vzamemo tisto število točk, ki ustreza kakovosti poda, katera površina je večja.
15	- Pbnska napeljava v stanovanju
-	plinska napeljava v stanovanju se le tedaj ne točkuje s predpisanimi točkami, kadar plina ni mogoče uporabljati, ker ni priključka na mestno plinsko omrežje:
če uporabnik stanovanja- ne uporablja plinske napeljave iz kakršnegakoli drugega vzroka (ker je napeljava pokvarjena ali zamašena. ker mma aparata itd.) se predpisane točke kljub temu računajo.
16	Tovorilo dvigalo in jašek za smeti
-	posebno pojasnilo ni po trebil o.
!7 Naprave za ogrevanje stanovanja
-	za zidane peči se štejejo peči. ki so zidane tz navadile opeke, % železne peči se štejejo navadne železne peči
za lončene peči sc štejejo peči in kammi. izdelani iz lončenih peònie ali peči zidane iz materiala podobne kakovosti (klmkcr). Seni 'Padajo tudi železne peči boljše zunanje izdelave, ki so znotraj obložene s šaptotno opeko.
Pripomba: element pod tč. b) točkujemo samo. če v stanovanju peči in so samo priključki. Pod tč. e) spada razvodna hišna instala-tàja, radiatorji, prostor za deponijo premoga oziroma cisterna za mazut ali olje. pri priključku na toplarno ali skupno kotlarno pa razde-*i!na postaja. Kotlovnica ni všteta.
18	- Električna napeljava
b)	napeljava za delno razsvetljavo je napeljava, na kateri so samo izvodi za žarnice in največ en priključek (vtičnica). Za delno razsvetljavo sc šteje napeljava, ki je izpeljana nad ometom, ne glede na število svetlobnih mest.
c)	napeljava za popolno razsvetljavo je napeljava, ki ima svetlobna mesta na stropih ter vtičnice za nadomestna svetlobna telesa. Napeljava je izpeljana pod omet;
č) po tej točki sc točkuje električna napeljava, kadar je dana možnost priključka za gospodinjske stroje in tehnične naprave — električna peč, sesalnik, pralni stroj itd.
19	- Osebno dvigalo	^
-	(c je v stopnišču vgrajeno več kot eno dvigalo, sc vsako nadaljnje dvigalo točkuje posebej s štirimi točkami.
20	- Vodovod
c)	po tej točki se točkuje vodovodna napeljava v stavbi ne glede na lego (pritličja ali v nadstropjih);
č) vodovod v stanovanju sc točkuje ne glede na število odtočnih mest.
21	- Kanalizacija
c)	in č) velja tolmačenje kot pod tč. 20.
22	- Obloga sten v kuhinji, kopalnici in stranišču
-	po tej točki sc točkuje obložena površina sten in obloga obzidanih kopalnih kadi in štedilnikov.
23	- Vgrajene stenske omare v stanovanju (razen v kuhinji in shrambah)
-	meri sc čelna površina (vertikalna projekcija) stenske omare.
24	- Kuhinjska oprema
a) meri se čelna površina vgrajene opreme. Ne upošteva sc vgrajena stenska omara, ki nadomestuje shramboj
j)	pomivalna omarica je poseben kuhinjski element v pločevinasti izdelavi (emajliran). Njena čelna površina sc ne šteje v površino kuhinjske opreme.
25	- Ločeno stranišče
-	če je v stanovanju ali na dvorišču stranišče brez vode za izpiranje, se ne točkuje
-	kvadratura stranišča v stanovanju ne glede na sistem izpiranja sc upošteva v kvadraturi stanovanja
-	površina WC-ja sc v primeru kadar imata dva ali več stanovanj en WC, prišteva vsakemu stanovalcu del površine, ki odpade na število uporabnikov dveh ali več stanovanj.
26	— Kopalnica
i) po tej točki sc točkujejo posamezni elementi le tedaj, kadar v kopalnici nastopa le po eden od njih.
27	- Električni radiatorji in plinske peči
ne točkujejo se navadni grelci, temveč samo električni radiatorji in plinske peči.
28	Dodatna oprema in instalacije
c)	priključek na toplo vodo iz toplarne ali iz kotlarne
če uporabnik stanovanja ne uporablja napeljav iz kakršnegakoli vzroka (ker je napeljava pokvarjena, zamašena ali odklopljena itd.) se mu predpisane točke kljub temu točkujejo:
č) če obstaja možnost priključka telefona na javno telefonsko omrežje, se predpisane točke računajo ne glede na to, če uporabnik stanovanja nima telefonskega aparata,
d)	za skupinsko TV anteno ali žični TV priključek sc šteje instalacija, speljana od skupne TV antene na strehi hiše do posameznega stanovanja; točke sc računajo ne glede na to, če je uporabnik stanovanja ne uporablja.
82
URADNE OBJAVE«
St, 7 — 13. aprila 1973
29	- Ureditev dovoza
-	dostop ni urejen, če se ne more priti z avtomobilom (zaradi preozkega aii popolnoma neurejenega dostopa) do hiše, v kateri se stanovanje točkuje.
30	- Ugodnost zaradi vpliva števila stanovanja
-	točke se upoštevajo pri zgradbah v strnjenem naselju in pr hišah, ki niso stare več kot 50 let.
TABELA B)
Namen tabele je, se na enostaven način popravi seštevek točk, dobljen po tabeli A). Razlog za ta popravek je v tem, ker vrednost nekaterih stanovanjskih elementov ne raste sorazmerno s stanovanjsko površino (npr. oprema in drugo). To nesorazmeije je toliko večje, kolikor je stanovanjc boljše opremljeno. Za stanovanja, ki dobijo po tabeli A manj kot 70 točk, se popravek ne upošteva.
Ko dobimo po tabeli A seštevek točk za stanovanje, tedaj po tabeli B temu seštevku prištejemo ali od njega odštejemo ustrezno število točk, ki je odvisno od kvadrature stanovanja, npr.: stanovanje 80 m2, ki je dobilo po tabeli A 100 točk, bo imelo po tabeli B 100 -4 = 96 točk.
Od tako dobljenega števila točk sc nato odštejejo točke po tabeli C.
TABELA C)
1	- Obrabljenost stanovanja
-	Število točk po starosti stavbe je treba razumeti le kot okvir za oceno obrabljenosti stanovanja. Pri točkovanju je treba torej oceniti obrabljenost stanovanja in odmeriti v danem razponu toliko točk, kolikor jih ustreza dejanskemu stanju stanovanja.
Glede klasifikacije stavbe pod a) do d) velja pojasnilo k tabeli A pod 1 - gradivo in konstrukcija.
-	S starostjo stavbe je mišljeno število let, odkar se je začela stavba uporabljati, do leta, v katerem se je izvršila splošna revalorizacija stanovanja.
-	Če gre za nadzidanje stavbe se računa starost nadzidanih ali dozidanih stanovanj od takrat, odkar se ta stanovanja v uporabi.
2	- Vlažnost stanovanja
a)	za popolno vlažnost stanovanja se šteje stanovanje, v katerem so stene vseh stanovanjskih prostorov precej vlažne iz raznih vplivov, za katere ni kriv uporabnik stanovanja.
b)	Stanovanje je deloma vlažno tedaj, če nastopa vlaga v posameznih stanovanjskih prostorih v manjši meri. Če povzroča tako vlago uporabnik stanovanja po svoji krivdi, se ta ne upošteva.
3	- Lega stanovanja v stavbi
a)	za kletno stanovanjc se šteje stanovanjc, katerega tla so 1 m ali več pod nivojem okolncga terena.
b)	Suteiensko stanovanje je stanovanje, pri katerem so tla do 1 m pod nivojem okolnega terena. Če je teren nagnjen, se vzame sredino nivoja.
č) Za stanovanja v nizkem pritličju se štejejo stanovanja, pri katerih so tla v nivoju oziroma do 1 m nad nivojem okolnega terena.
4	- Toplotna izolacija
Slabo toplotno izolacijo imajo stanovanja, pri katerih so zunanje stene iz opeke, tanjše kot 38 cm iz lesenega prcdalčja, izpolnjenega z žgano ali nežgano opeko ali lesa brez posebne toplotne izolacije. Dalje stanovanjc na podstrešju ali na mansardi, prj katerih stropi niso zadosti izolirani ipd. ter stanovanja z enojno zasteklitvijo na klimatskih območjih, kjer enojna zasteklitev ni običajna.
5	- Sončnost stanovanja
a) Stanovanje je slabo osončeno, če so vse sobe obrnjene proti severu, če so okna zelo majhna ali če jih zaslanjajo sosednje stavbe ali drevesa in zato v sobo ne sije sonce. Ne upošteva sc osončenje stanovanja za zmanjšanje vrednosti stanovanja po vaseh.
6	- Onesnaženost zraka
a) po tej točki se točkujejo stanovanja v neposredni bližini indù-strijskih objektov, ki v večji meri kvarijo zrak.
7-Ropot
a) močan hrup ali trušč se ocenjuje takrat, kadar je hiša v predelu, kjer so v bližini tovarniški objekti, v katerih stroji povzročajo veiik ropot, hrup aii trušč v nočnih urah. Prav tako se ocenjuje ropot v primeru, če je hiša ob tranzitni cesti, kjer je močan motorni promet ponoči.
d)	Velja kot pod a), če je ropot izreden skozi vse leto.
8 - Praktičnost stanovanja
— Stanovanje je nepraktično, če se vstopa vanj naravnost z ulice ali z dvorišča, to je, če nima predprostora (predsobe, vetrolova ipd.), če je dostop v sobe samo skozi kuhinjo in če ima stanovanje neprimerno velike prostore.
TABELA Č)
Stanovanja, grajena predi, svetovno vojno, imajo po navadi velike površine, predvsem so tu veliki hodniki in predprostori. Taka stanovanja so nefunkcionalna. Zato je namen te tabele, da se uravnoteži stanovanjc z nefunkcionalnimi površinami z običajnimi stanovanji. Pri izračunu vrednosti stanovanja se ne obračuna presežek površine, ki presega normativ maksimalno povečane stanarine.
TABELA D)
Garaža v stanovanjski hiši v uporabi nosilca stanovanja se vrednoti kot ostali prostori v stanovanju (površina garaže se šteje v skupno površino stanovanja).
Na podlagi 22. in 148. člena zakona o narodni obrambi (Uradni list SFRJ, št. 8/69), 32. in 87. člena zakona o splošnem ljudskem odporu (Uradni list SRS, št. 28/71) ter 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
ODLOK
O OBVEZNI UDELEŽBI OBČANOV PRI REŠEVANJU OB NA-RAVN!H !N DRUGIH HUDIH NESREČAH IN VARSTVU PRED
NJIMI
l.člcn
Vsi občani, ki so dopolnili 16 let starosti (razen za delo nezmožnih oseb, oseb. ki služijo v oboroženih silah, nosečnic in žensk, ki imajo otroke mlajše od 7 let) organizacije združenega dela in druge organizacije, so dolžni sodelovati pri reševanju ob naravnih in drugih hudih nesrečah in varstvu pred njimi.
2.	člen
Obveznost občanov je v tent, da so dolžni izvrševati z zakoni in občinskimi odloki predpisane varstvene ukrepe in sc v primeru hudih nesreč, ki so navedene v 70. členu zakona o splošnem ljudskem odporu, kakor tudi v primeru, da takšna nevarnost neposredno grozi, odzvati pozivu pristojnih organov.
3.	člen
Pravico odrediti sodelovanje občanov v akcijah varstva in reševanja pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, v smislu določb 1. in 2. člena tega odloka, ima predsednik občinske skupščine.
št. 7 — 13. aprila 1973
URADNE OBJAVE«
83
4.	člen
Akcije varstva in reševanja vodijo v mejah svoje pristojnosti občinski štab za civilno zaščito, štabi krajevnih skupnosti in vodje enot civilne zaščite po vaseh.
5.	člen
Zoper občane, ki sc iz neopravičenega razloga ne odzovejo odredbi o sodelovanju pri varstvu in reševanju pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami, se izrečejo kazni, po določbah zakona o splošnem ljudskem odporu.
6.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah.
Št.: 8-1/73-8
Sežana, 30. marca 1973	Predsednik
RUD! KODRIČ,l.r.
Na podlagi 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
/
S K LEP
O !ZVOL!TVl PREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE SEŽANA
1.
Rudi Kodrič, dosedanji podpredsednik skupščine občine Sežana, sc izvoli za predsednika skupščine občine Sežana.
2.
Ta sklep velja takoj.
Št.: 111-12/69-1
Sežana, 30. marca 1973	Predsedujoči
odbornik ZMAGO MIHALIČ,!, r.
Na podlagi 119. člena statuta občine Sežana je skupščina občine Sežana na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 30. marca 1973 sprejela
SKLEP
O IZVOLITVI PODPREDSEDNIKA SKUPŠČINE OBČINE SEŽANA
1.
Boris Hrobat, roj. 14. 4. 1940, sc izvoli za podpredsednika skupščine občine Sežana.
2.
Ta sklep velja takoj.
Št.: 111-2/73-1
Sežana, 30. marca 1973	Predsedujoči
odbornik ZMAGO MIHALIČ, I. r.
!
?
o
*URADNE OBJAVE«


!


t