Ameriška Domovina
2^o
A7, j
NO. 25
7	AM«MCAN IN SPIRIT
m lanouao« omu?
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. FEBRUARY 5, 1969
SLOVENIAN
MOftNINO NEWSPAPER
STEV. LXVII - VOL. LXVII
Kongres pripravila novo davčno reformo
Nova administracija je poslala predlog prejšnje Kongresu v obdelavo.
WASHINGTON, D.C. — Zgodilo se je to, kar je malokdo pričakoval. Johnsonova administracija je dolgo časa nabirala gradivo za davčno reformo. Federalno finančno tajništvo je gradiva dalo obliko predloga, toda Johnson gradiva ni hotel objaviti.
Sedaj je finančno tajništvo V sporazumu med sedanjim finančnim tajnikom Kennedyjem in prejšnjim tajnikom Barrom poslalo načrt za davčno reformo načelniku Domovega odbora za pota in načine Millsu, ki je izjavil, da bo njegov odbor takoj začel zasliševati interesente. Tudi postopek načelnika Millsa je! nekaj izrednega.
Človek bi torej sklepal, da bo Millsov odbor kmalu končal svoje delo na obravnavi davčne reforme. Tega pa ne smemo pričakovati. Boj za davčno reformo in proti njej bo hud in lahko se zgodi, da bo trajal par let, ako rnu posebne politične okoliščine ne bodo vtisnile pečata nujnosti. Vsekakor moramo pozdraviti odločnost kongresnika Millsa, da je predmet spravil pred svoj odbor. Lahko bi ga bil tudi pokopal.
O vsebini gradiva ni lahko poročati, saj vemo iz skušnje, da niti en predlog v gradivu ne bo uzakonjen z njegovim sedanjim besedilom.
lednarodfii Rdeči križ spet mil pomoč v iiafro
COTONOU, Dahomey. — Preteklo nedeljo je od 7. januarja sem prvo letalo Mednarodnega Rdečega križa prineslo hrano za stradajoče v Biafri od tu na leta lišče Umhuahia. Mednarodni Rdeči križ je imel pri tem pole-tudi veliko težav, letalo je moralo dolgo krožiti nad letališčem, predno je dobilo dovoljenje za pristanek s 14 tonami živil in z dr. A. Lindtom, švicarskim diplomatom, ki skrbi za pošiljatve pomoči Mednarodnega Rdečega križa.
Ta je lani pošiljal pomoč v Bi-afro največ z otoka Fernando Roo, ki je Biafri sorazmerno bajbližji. Otok je postal del neodvisne Ekvatorialne Gvineje. Nova oblast se je sprla z Med-barodnim Rdečim križem in te-bm končno prepovedala pristajanje njegovih letal na otoku Rernando Poo. Rdeči križ upa, da bo pripravil vlado Ekvatorialne Gvineje do tega, da mu bo Vsaj dovolila odposlati dalje v Riafro okoli 4,000 ton pomoči, ki Rži na otoku. Po sporu z Ekva-Rrialno Gvinejo se je Medna-rodni Rdeči križ pogodil z Gabo-bom in Dahomey, da bo pošiljal Pomoč v Baifro z letališč v teh dveh afriških republikah.
Ko se Mednarodni Rdeči križ bori s temi težavami, je raznim corkvenim podpornim organiza-cijam uspelo v zadnjih nočeh Poslati več letal v živili v Biafro.
Ovajsstlafnica Comecon ni bila vesel dogodek
BERLIN, Vzh. Nem. — Comecon je ima za gospodarsko povezanost o s m erih komunističnih držav. Cilj te organizacije naj bi bil, da počasi ustvari iz 8 ločenih gospodarstev eno samo, ki bi bilo najmočnejše na svetu. Tega cilja Comecon ni dosegel. Ako bi ga, bi to gotovo trdili navzoči delegate iz 8 Comecon držav na slovesnem sestanku 25. januarja v Vzhodnem Berlinu.
Slovesnosti so potekale v suhoparno strokovnem razpoloženju, ki je izviralo iz spoznanja, da nobena članica Comecon ni zadovoljna s svojim položajem. Vse so tožile, da v Comecon manjka skupne valute, ki bi služila vsaj za obračunsko podlago za medsebojne dobave. Moskva se je obenem pritoževala, da ji druge članice premalo plačujejo za ruske industrijske surovine.
Na Rusijo so leteli prikriti o-čitki, da izžema druge, kadarkoli se ponudi prilika. Spodletela je tudi “inttegracija” med posameznimi industrijskimi panogami v posameznih Comecon državah. Na zunaj so se pokazale vse te pomanjkljivosti v precej zaspanem z u n a njem blagovnem prometu med članicami Comecon.
Nihče pa seveda ni hotel očitno priznati, da vsaka članica Comecon išče le svoje koristi, do-čim o solidarnosti in medsebojnem podpiranju ni dosti sledu.
Sen. Fulbrighl kritizira zda bile pripravljene pomoč ZDA Kolumbiji omb°m p,,eblo?
tajit ♦ eot*
.$S3BS
V remenski
prerok
pravi:
Delno oblačno in hladno. Naj višja temperatura okoli 30.
Tito in Ceausescu sta se posvetovala v Temešvaru
BEOGRAD, Jug. — Tito in Ceausescu sta se srečala v Temešvaru in prebila skupaj dva dni. Drugi dan je bil posvečen lovu. Iz uradnega obvestila se ne da sklepati, o čem sta razpravljala.
Opazovalci sodijo, da je bil Tito radoveden, kako se bodo spomladi razvijali stiki med Bukarešto in Moskvo. Na pomlad so namreč napovedane v Romuniji vojaške vaje čet Varšavskega pakta. Na teh vajah je Tito ravno tako z a i n t e r esiran kot Ceausescu, saj nočejo potihniti govorice, da Moskva še ni odpisala Jugoslavije iz svojega vplivnega območja.
— Paradižniki so eden najbogatejših virov vitamina C.
Načelnik Senatnega zunanjepolitičnega odbora sodi, da sedanji način podpiranja t u j i n e ne doseza postavljenih ciljev.
WASHINGTON, D.C. — Federalna uprava je objavila poročilo o podpiranju Kolumbije med 1. 1961 in 1967. Načelnik senatnega odbora za zunanjo politiko Fulbright je za poročilo napisal uvodne pripombe, ki pa niso nič kaj laskave za našo diplomacijo. Kolumbija je dobila med 1. 1961 in 1967 $732 milijonov v podporah in posojilih, ni pa s to vsoto veliko dosegla pri gospodarskemu in socijalnem napredku.
Proizvodnja se je v teh letih dvignila komaj za 1.2 G na leto, po načrtu bi se pa morala za 2.5r/c. Agrarna reforma bi morala preskrbeti zemljo 400,000 revnim kmetskim družinam, dodelila je pa zemljo le 54,000 družinam. Podpiranje prosvete je zgrešilo svoj cilj. Na programu je bilo podpiranje ljudskih, srednjih, strokovnih in visokih šol; v resnici je namesto tega število nepismenih narastlo od 5 na 6 milijonov otrok. Davčna reforma je bila res uzakonjena, toda pobiranje davkov na novi podlagi pa ni bilo uveljavljeno.
Fulbright misli, da sedanji način podpiranja Latinske Amerike v okviru Zveze za napredek ne dosega svojega cilja, zato ne bo več glasoval zanj. Zagovarja načrt, naj Amerika podpira tu jino preko mednarodnih zavodov kot so Mednarodna banka, Medameriška banka, Posebni sklad ZN itd.
Fulbrightova utemeljena kri tika bo spravila v nevarnost prihodnji zakonski predlog o podpiranju tujine, morda ga bo celo ubila.
Načrt zakona o prodaji žganih pijač v nedeljo v Ohiu predložen
COLUMBUS, O. — Državni poslanec L. G. Smith iz Clevelanda je predložil poslanski zbornici načrt o dovolitvi prodaje in točenja žganih pijač ob nedeljah. Načrt prepušča odločitev posameznim občinam na temelju ljudskega glasovanja.
CORONADO, Calif. — Ko so Severni Korejci zasegli ameriško izvidniško ladjo Pueblo lani januarja, je poveljstvo vojne mornarice ZDA pripravilo načrt za osvoboditev zasežene ladje iz pristanišča Wonsan v Severni Koreji. Določeno je bilo, da bi a-meriški rušilec zaplul v pristanišče in ladjo s silo odpeljal od tam, če ne bi šlo drugače. Poskrbljeno je bilo tudi za potreb no letalsko podporo.
Rušilec je bil na mestu, letalstvo pripravljeno. Zakaj ni rušilec zaplul v pristanišče Wonsan in osvobodil Pueblo, adm. G. L. Cassell, ki je bil v času zasege Puebla načelnik glavnega stana mornarice za Pacifik, tekom zasliševanja ni povedal. Verjetno so se v Washingtonu odločili Pueblo pustiti, pa poskusiti rešiti njeno posadko. Ta bi bila v slučaju ameriškega vdora v pristanišče Wonsan brez dvoma v veliki življenjski nevarnosti.
Admiral Cassell je pri zasliševanju na vprašanje odgovoril, da je pričakoval, da se bo kapitan Bucher branil z vsem orožjem, ki mu je bilo na razpolago, ne pa ladjo Pueblo predal rdečim brez boja. Priznal je, da sta bili obe 50 mm strojnici na ladji zamrzli in torej neuporabni, toda Bucher in tovariši bi se mo-rai braniti s puškami in revolverji, bajoneti in z vsem, kar so imeli. Kapitan Bucher je že v prvih dneh zasliševanja izjavil, da je smatral obrambo z orožjem, ki ga je imel na razpolago, za nesmiselni pokol moštva, zato se je premoči predal, da bi rešil življenja moštva.
MED ZVEZNIMI SENATORJI PREMALO ODGOVORNOSTI?
Sen. John J. Williams, republikanec iz države Delaware, je v resoluciji, s katero je hotel preprečiti zvišanje plač Kongresu in vrhovom zvezne vlade, opozoril svoje tovariše: “Mi izoliramo sami sebe pred slabimi posledicami inflacije, za katero smo kot člani Kongresa odgovorni!” - Senat je resolucijo odklonil s 47:34 glaso-
vom.
WASHINGTON, D.C. — Senat je včeraj po treh urah razpravljanja zavrnil resolucijo republikanskega senatorja iz države Delaware Johna J. Williamsa, s katero je ta hotel preprečiti povišanje plač članom Kongresa, članom zvezne vlade ter ostalim njenim vrhovom in zveznim sodnikom, kot je to predložil prejšnji predsednik L. B. Johnson pred svojim odhodom iz Bele hiše. Sen. J. J. Williams je svoje senatne tovariše opozoril na odgovornost, ki jo nosijo oni za inflacijo zadnjih let, ter pokazal, da bi bilo napak, da se sami s povišanjem plač rešijo njenih slabih posledic, ko jih mora vsa dežela nositi. Senat se na besede Williamsa ni oziral, njegovo resolucijo je odklonil s 47:35 glasovom, “ker morajo senatorji tudi jesti”, kot je pred glasovanjem izjavil vodnik republikanskih senatorjev E. Dirksen.	| -............. ■■ --;^=
Iz Clevelanda in okolice
Španija dobila novega primasa
MADRID, gp. — Sv. Stolica je postavila po smrti kardinala Enrique y Pia v Toledu za novega primasa nadškofa Enriqua y Tarancona iz Ovieda. Novi španski primas je znan kot zmerna osebnost.
Praktično ne bo dosti pomenil. Kot predsednik škofovske konference, ki odloča o vsem, bo lahko vplival na potek debat in glasovanja. Pomembnejše je dejstvo, da je Vatikan izbral to pot, do znova pokaže željo, da naj španski škofje ne držijo preveč s Francovim režimom.
Da bi senatorjem pri sedanji plači $30,000 letno bilo ravno treba stradati, kot je hotel namigniti sen. E. Dirksen, ne verjame nihče v vsej naši širni deželi, tudi sam E. Dirksen ne.
Povišanje plač za $12,000 letno za člane kongresa je odobril predsednik R. M. Nixon, kot je tik pred glasovanjem to povedal v Senatu E. Dirksen. Za povišanje se je zavzel tudi vodnik demokratske večine M. Mansfield. Njegov pomočnik E. Kennedy je dejal, da je osnovno vprašanje, če “so senatorji vredni $42,500 na leto” ali ne. Ce niso jih bodo volivci odklonili.
Prenekateri senatorji so v razpravi poudarili, da mora Senat prevzeti odgovornost za rastočo draginjo, pa da mora dati vsej deželi tudi dober zgled v omejevanju svojih želj, če naj se ta naglo izvleče iz inflacije, v katero je v dobri meri zašla po krivdi Kongresa. Večina senatorjev je te opomine odklonila in glasovala za svoj žep! To ne more biti ne v njihovo čast in ne v čast dežele!
Del članov Predstavniškega doma je predložil svojim tovarišem podobno resolucijo, kot je bila včeraj poražena v Senatu. Trdijo, da resolucijo tudi v Predstavniškem domu ne čaka
boljša usoda, kot jo je doživela v Senatu, človek je vedno sam sebi naj bližji!
Sen. Mansfield se zavzel za razgovore s Kubo
WASHINGTON, D.C. — Vodnik demokratske večine v senatu M. Mansfield je predložil, naj bi vladi ZDA začela razgovore z vlado Kube, četudi te uradno ne priznava, o vprašanju “ugrabljanja” potniških letal in njihovega odvajanja na letališče Kube.
Predlog demokrata Mansfiel-da je podprl tudi najstarejši republikanec v Senatu G. D. Aiken iz Vermonta. On je pripomnil, naj ZDA začno take razgovore neposredno ali pa preko posrednikov, važno je le, da se najde pot za ustavitev teh nasilnih poletov na Kubo.
Nove davke hočejo imeti občina, okraj in morda tudi država
/EVELAND, O. —Vodil— Vrln nnmaL'Ql	__-_i ii _________	. _	_	_
CLEVELAND, O. — Vodilni demokratje hočejo napraviti iz župana Stokesa narodnega politika, zato so mu utrli pot na televizijo NBC, kjer je s svojim nastopom dokazal, da se ne boji široke javnosti. Napravil je zelo dober vtis, zato mu bodo gotovo odprta še druga vrata, da se pokaže a-meriški javnosti.
Prav isti dan je županova uprava objavila novi mestni proračun, ki pa na davkoplačevalce, navajene na majhne davke, ni napravil tako dobrega vtisa kot župan na televiziji NBC. Proračunski načrt je namreč srečno “prekoračil” znesek $100 milijonov in znaša $101,432,116. Je torej večji od lanskega za dobrih 15 milijonov ali 17.7%. To ni nobena šala in tudi ne mačje solze.
kdo namakal. Najlepši vzgled za to nam nudi ravno federalni proračun in po njem se žal ravnajo tudi drugi.
Zvišanje proračunskega o-snutka za dobrih $15 milijonov so terjale večje plače za policijo in požarno brambo. Samo za plače policijskim u-službencem bo treba odriniti v prihodnjem proračunskem letu $9.2 milijonov več kot do sedaj. Z ostalim povečanjem proračuna v višini dobrih $6 milijonov bodo pa pokriti večji izdatki za mestne uslužbence in povečani stroški za nekatere mestne urade. Izdatki za mestno pristaniško upravo bodo odpadli, ker je te posle prevzela okrajna uprava.
Ne smemo se vdajati upanju, da se bodo bodoči proračuni gibali na letošnji ravni
več od direktnih davkov. „„ zgradarino in zemljarino bodo letos morali plačati davkoplačevalci 42.8 milijonov dolarjev, osebna dohodnina bo pa dala 34.1 milijonov. Glavni direktni davki bodo torej skupaj dali 77 milijonov dolarjev ali 90% vseh davkov.
Da mestni svetniki ne bodo študirali vse te številke veselih obrazov, si lahko mislimo. Nekateri so že napovedali kritiko in opozicijo. Ne bo pa ta taktika zmanjšala proračunskega predloga. Mestni svet bo najel posebnega strokovnjaka, ki bo proračunski predlog proučil in o svojih u-gotovitvah poročal.
Tudi okrajna komisarska u-prava misli na nove davke. Zaenkrat uradno le komisar
zvišal vse davke, kar jih dovoljenih po državnem pooblastilnem zakonu. Interesente bo zasliševal koncem tega meseca.
Guverner J. Rhodes namerava šele danes objaviti svojo poslanico o stanju naše države in bo verjetno ob tej priliki odkril tudi svoje davčne in finančne načrte. Voditelj ohajskih demokratov O’Grady je guvernerja že včeraj napadel in kritiziral njegov zakonodajni program, akoravno še sploh ni objavljen. Demokratska kritika je posebno nezadovoljna z guvernerjevim proračunskim predlogom, ki preveč zanemarja nujne potrebe naše države.
Boj za in proti državnemu proračunu se bo torej začel
SorSS	.‘T* T™1'	Go™“.	komisarja	tudi v ohajski legislator Gu-
Kdor zasleduje	amensko pro- Bodo od	leta do leta veiji, do-	Pokorny	in Corrigan navdu-	verneriu se oa oa ni treba
Angleške delavske pokojnine zelo skromne
LONDON, Vel. Brit. — Delavska vlada pripravlja načrt za spremembo pokojninskega sistema, ki povzroča ostro kritiko. Najnižje plačani delavci v Veliki Britaniji imajo pravico do $9.70 pokojnine na teden. Obljubljajo, da jim jo bodo zvišali na $14.52, kar znaša 60% njihovega povprečnega tedenskega zaslužka v času pred nastopom pokojnine.
Delavec s povprečnim zaslužkom $79.20 na teden bo dobil $28.82 tedenske pokojnine ali nekako eno tretjino svojega povprečnega zaslužka pred upokojitvijo.
Vrtanje za petrolejem v Kaliforniji prekinjeno
SANTA BARBARA, Calif. — Na zahtevo notranjega zveznega tajnika W. J. Hickela, ki si je položaj osebno ogledal, so družbe, ki vrtajo v Santa Barbara kanalu, kjer še vedno poganja “divji” vrelec vsak dan do 21,000 galon surovega olja na morsko površino, začasno ustavile vsa vrtanja.
Olje, ki bruha na površino izpod morja, je prekrilo že kakih 200 kvadratnih milj morske površine in ogroža morsko obrežje, ki ima vedno na deset tisoče kopalcev, kadar je primerno vre-me. To je tu večji del skozi vse leto.
računsko politiko, ve, da je najtežje prekoračiti pr v i h $100 milijonov ali bilijonov. Ko je ta raven dosežena, proračuni rastejo, kot da bi jih
kler ne bodo še enkrat večji od sedanjega.
Za kritje izdatkov so seveda potrebni tudi davki. Mestni proračun še zmeraj živi naj-
Pokorny in Corrigan navdušena za preiskavo, koliko naj znašajo ^troski okrajne uprave. Gorman pravi, da tega ni treba raziskovati, ker so številke že znane. Gorrrian bi rad
vernerju se ga pa ni treba bati. Ima v legislaturi dve-tretj insko večino v obeh domovih in mu demokratska manjšinska kritika ne more priti do živega.
Seja—
Gospodinjski klub na Jutro-vem ima v nedeljo, 9. februarja, ob dveh popoldne sejo v navadnih prostorih.
Žalostna vest—
Rojak g. Jože Novak iz Mentorja, Ohio, sporoča, da mu je umrl v nedeljo oče Stefan Novak v Donački gori pri Rogaški Slatini. Zapustil je dve hčeri in dva sinova v starem kraju, tu pa omenjenega.
Davčna uprava opozarja—
Zvezna davčna uprava opozarja vse davkoplačevalce, naj ne pozabijo prišteti pri sestavljanju prijave o dohodninskem davku, posebno naklado, ki je stopila lani 1. aprila v veljavo in znaša za preklo leto 7.5%. Prijave, ki jih je doslej prijela davčna uprava, dokazujejo, da preneka-teri davkoplačevalci na 10-od-stotno davčno naklado niso mislili!
Zadušnica—
Jutri ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebo/zete sv. maša za pok. Mary Kravos za 30. dan po njeni smrti.
Iz bolnišnice—
G. Jakob Fajdiga z 18518 Shawnee Avenue se je vrnil iz Hillcrest bolnišnice in se zahvaljuje za darila, obiske in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli!
Rokoborba—
Jutri, v četrtek, ob osmih zvečer bo v Cleveland Areni ponovni nastop rokoborcev za naslov prvaka.
Nagla rast goveda
MADISON, Wis. — Povprečne tele Holsteinske pasme tehta ot rojstvu okoli 91 funtov, dve leti kasneje pa 1,075.
Zadušnica—
V petek ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Ano Varšek ob 9. obletnici njene smrti.
Kandidata iščejo—
Republikanska stranka v okraju Cuyahoga išče županskega kandidata za Cleveland. S. Taft, ki je skoraj porazil demokrata C. Stokesa pred dvemi leti, je dejal, da bi bil rad clevelandski župan, da pa ne bi rad žrtvoval pol leta svojega časa za volivno borbo. Jutri se bo o svoji kandidaturi pogovarjal z vodnikoma stranke Hughesom in Stillma-nom. Okrajni avditor R. Perk, ki je kandidiral za župana leta 1965, misli tokrat bolj na možnost kandidature za Kongres, če bi W. Minshall res dobil kako visoko mesto v zvezni vladi. Nekateri omenjajo kot možnega kandidata za župana Clevelan-ia mladega državnega poslanca J. Voinovicha. Na demokratski strani za sedaj še molče, edini, ki je pokazal nekaj zanimanja :a kandidaturo proti C. Stokesu, je okrajni sodnik F. Celebreze, nečak bivšega žuorna A. Cele-orezza, sedanjega zveznega sodnika.
□pustila tožbo—
Mrs. Barbara Swartz, ki je priznala, da je imela razmerje i mestnim sodnikom R. L. Steeletom v Euclidu, je včeraj umaknila tožbo za ločitev proti svojemu možu Orvillu J. Swart-žu. — Načelnik mestne policije / Euclidu je dejal, da oblasti pri iskanju morilca Mrs. Marlene Steele “niso pred zidom”. Pre-.skava napreduje, ko oblasti ponovno v podrobnosti preiskujejo n tehtajo dosedanje ugotovitve n v zvezi z umorom ponovno zaslišujejo prizadete.
Bodi previden in pazljiv, pa e boš izzognil marsikateri ne-treči!
ERišK/t Domovina
■/»•IVI r MICAl i%l—HO/VtI
6117 St. Clan Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2a Združene države:
$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND ( LASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO _______
83	No. 25 Weds., Feb. 5, 1969
Trikot Washington-Moskva-Peiping
Na ta trikot mislijo naši politični opazovalci premalo. Zato se jim prepogosto pripeti, da si mnogih pojavov ne morejo pravilno razlagati. Recimo na primer: pojavili so se v naši javnosti nasveti, naj Nixonov režim čim preje zboljša stike s Peipingom. Čemu tak nasvet, saj vendar vemo, da Peiping stavi nesprejemljive pogoje za navadne diplomatske stike. Pa morda ni tako!
Komaj je prišel Nixon v Belo hišo, takoj so se rodila ugibanja, kakšne stike bo navezal z Moskvo. V preteklosti ni imel sreče na tem polju. Preveč ga je naša domača javnost razvpila za antikomunista. V besedah je tudi bil, ker je taka taktika koristila njegovi politiki. V Moskvi so pa r jegove besede vzeli preveč za res. Ko je bil zadnjič v Moskvi, ga vodilni komunisti niso hoteli niti sprejeti. To pomeni, da v Kremlju niso računali z njegovo zmago pri novembrskih volitvah. Ta napaka se jim v Kremlju sedaj maščuje. Nimajo skoraj nobenega dogodka iz preteklosti, ki bi jim pomagal graditi most do Nixona.
Zato so v Moskvi postali tako rezervirani do Nixona. Ne rečejo nobene žal besede o njem, pa tudi laskave mu ne privoščijo. Moskva dela vtis, kot da nekaj čaka. Kaj, se ne da uganiti. Morda bi radi čim preje govorili osebno z Nixo-nom. Morda je ravno to razlog, da tako silijo na sestanek na vrhovih, ki naj bi obravnaval zmedo na izraelsko-arab-ski meji. To bi bila kot nalašč prilika za razgovore z Nixo-nom o zadevah, ki grenijo Kremlju življenje. Saj drugega namena tak sestanek imeti ne more. Zmeda na arabsko-izraelski meji se da pravilno usmeriti tudi brez takega sestanka: treba je le, da se o tem še preje sporazumeta Washington in Moskva. To se da narediti tudi brez sestanka na vrhovih.
Morda tiči za tem nekaj drugega? Kakor hitro je Moskva izrazila željo po sestanku na vrhovih, takoj se je oglasil Nixon in rekel na svoji prvi tiskovni konferenci, da se položaj na Srednjem vzhodu tako nevarno zapleta, da lahko postane povod za atomsko vojno. Do takega zaključka more priti le Nixon, ki morda ve nekaj posebnega. Navaden človek ve, da nimata ne Amerika ne Rusija toliko življenjskih interesov na Srednjem vzhodu, da bi tvegali lasten obstoj. Za kulisami se torej mora plesti nekaj drugega, česar danes še ne vemo.
Morda je Nixon odkril svoj strah pred krizo na Srednjem vzhodu le radi tega, da bi naplašil — Kitajce?
Kakor hitro je na primer v novembru naša javnost prišla do sklepa, da rdeča Kitajska ni zainteresirana na stikih z Ameriko, takoj se je oglasil Peiping in rekel, da to ni res. Da to dokaže, je pristal na nov sestanek med našim in kitajskim diplomatom, ki naj se vrši 20. februarja v Varšavi. Da bi napravil sestanek v Varšavi za kitajske komuniste tem zanimivejši, je le treba Washingtonu takoj napihniti važnost stikov z Moskvo. Ničesar se namreč v Peipingu ne bojijo bolj kot sporazuma med Washingtonom in Moskvo na kitajski račun. Zato tudi tako skrbno opazujejo, kaj vse se godi na črti Moskva-Washington. V Varšavi bo torej 20. februarja dana kitajski diplomaciji prilika za razgovore o trikotu Washington-Moskva-Peiping, seveda ne naravnost, ampak okoli ogla.
Veliko se danes govori o kitajski želji, da se osvobodi svoje osamljenosti in ustvari živahnejše stike z zunanjim svetom. Kaj bi bilo za kitajske diplomate lepše, kot ameriška obljuba, da bo Washington zagovarjal potrebo, da se tudi rdeča Kitajska udeležuje, recimo, pariške konference? V Peipingu so dalje zelo zainteresirani, da zvedo, kako si Amerika domišlja zunanjo politiko ob vpoštevanju najnovejšega ruskega načela, da ima Rusija pravico kršiti suve-reniteto malih komunističnih držav, ako je to v korist svetovnemu komunističnemu gibanju. Ako bi Amerika prenašala to načelo takrat, kadar bi ga izrabljala Moskva, ali bi tako postopala tudi takrat, kadar bi se tega načela poslužil na primer Peiping napram Severnemu Vietnamu?
Iz vseh teh in drugih podobnih pojavov bi lahko napravili le en sklep: Tako v Moskvi kot v Peipingu se bojijo, da bi mogla Amerika igrati n^ obe strani dvolično vlogo. Hliniti prijateljstvo s Peipingom in Moskvo, obenem pa in-trigirati v Moskvi proti Peipingu, v Peipingu pa proti Moskvi. Za nas je tak strah skoraj nerazumljiv, ker dežele, ki v njih vlada svobodna demokracija, ne bi upale dolgo prenašati tveganosti take politike. Drugače je to v komunističnem svetu. Tam igrajo zarote, upori, dvolične intrige, podtikanja, vloeo važnih političnih dejanj, ki se jih ni prav nič sramovati. Zgubiti igro v takih nemoralnih spopadih pomeni za komunista sramoto, ne samo politične škode.
Zato ne spada samo meri domneve misel, da se Moskva in Peiping trenutno res trudita, dg hi bila v dobrih stikih z Washingtonom. Vidita v tem vsaj začasno več koristi kot škode.
Za Nixonov režim bo tako nastopila doba zapeljivih
diplomatskih potez. Lahko bo kupiti simpatije tako v Mo-'re in mora doprinesti tudi Cer-skvi kot v Peipingu, vprašanje je pa, kako drago bi jih bilo kev, ki ima sicer nadnaravni treba plačati. Od te strani grozi ne ravno mala nevarnost, cilj, a posreduje z verskimi tudi Manjša nevarnost je skušnjava, da bi Amerika obetala pre-:kulturne vrednote človeškemu več. Tej nevarnosti se lahko ognemo s tem, da nikoli ne pozabimo, da se Moskva in Peiping lahko tudi naravnost sporazumeta, seveda na naš račun. Tudi na to ne bi smeli pozabiti.	I. A.

BESEDA /Z NARODA
I
Chisholm, Minn. — Cenjeno uredništvo! Podpisani Vam priloženo pošiljam naročnino za celo leto. Z Ameriško Domovino sem zadovoljen in Vas vse prav lepo pozdravljam!
Frank Benchina *
Port Charlotte, Fla. — Spoštovani! Prav lepa hvala za prijazno obvestilo, da mi bo potekla naročnina. Tukaj Vam pošiljam ček za leto 1969.
Kot Vam je znano, sem se pred osmimi leti preselil v Florido. Port Charlotte, kjer sem se naselil, je zelo lep kraj, vreme prijetno in toplo, toplomer kaže dnevno od 70 do 80 stopinj. Res mi tu ugaja in sem s podnebjem zelo zadovoljen.
Želim Vam mnogo sreče v letu 1969 iln najlepše pozdravljam Vas in vse čitatelje.
John Pa vlako vic *
Wickliffe, O. — Cenjeno uredništvo! Tukaj Vam prilagam ček za naročnino za eno leto. Ameriško Domovino zelo rada berem in res ne bi mogla biti brez nje. V njej je veliko vsakovrstnih novic in drugega zanimivega branja.
Vas vse prav lepo pozdravljam in želim dosti novih nai’oč-nikov.
Ann Snyder
H*
Ambridge, Pa. — Cenjeno u-redništvo! Tukaj Vam pošiljam naročnino za eno leto. Ameriško Domovino rada čitam in ji želim veliko uspeha in napredka. S pozdravom!
Mary Rosenberger
H=
New Smyrna Beach, Fla. — Cenjeno upravništvo! Priložen je ček v znesku $16, za enoletno naročnino. Prav lepe pozdrave iz Floride!
Mrs. Frank Kerze
*
Toronto, Ont. — Spoštovani! Priloženo pošiljamo ček za enoletno naročnino. Zelo smo Vam hvaležni za Ameriško Domovino in tudi za Kanadsko Domovino, katero res radi čitamo. Torej naj lepša hvala!
Štefan Serec
*
Milwaukee, Wis. — Spoštovani! Prav lepa hvala za Vaše obvestilo. Tako hitro čas beži, da ne vem, kdaj je leto naokoli. Priloženo Vam pošiljam ček za celoletno naročnino.
Ameriško Domovino rada berem, četudi sem bolj slabega zdravja. Brez nje bi mi bilo preveč dolgčas. Zato Vam želim veliko napredka in uspeha pri Vašem delu.
Prejmite vsi skupaj prav lepe pozdrave!
Frances Marolt
*
Richmond Heights, O. — Spoštovani! Rada bi Vam povedala, da moj oče Frank Perko še vedno rad bere Ameriško Domovino, četudi je zelo bolan in se trenutno nahaja v St. Vincent Charity bolnici. Jaz jo mu nosim tja vsaki dan. Ne morete si misliti, kako vesel je, kq mu jo dam.
listom sem zadovoljna in ga rada čitam. S spoštovanjem!
Silva Grasselli
*
Val D’Ore, Que. —Cenjeno u-redništvo! Hvala lepa za obvestilo, da nam poteče naročnina. Prilagamo denarno nakaznico v znesku $18. Z Ameriško Domovino smo zelo zadovoljni, le zgubi se nam večkrat. Gotovo je to krivda pošte, oziroma uslužbencev ali raznašalcev.
V letošnjem maju ali juniju nameravamo obiskati Slovenijo. Naš rodni dom je na Dolnjem Jezeru pri Cerknici. Leta 1959 smo bili tam na obisku z družino. Otrokom je tam zelo ugajalo in imajo prav lepe spomine na Slovenijo. Ker smo se iz Le Havre v Franciji do doma peljali z avto, smo imeli priliko videti dosti lepega in zanimivega. Prenočevali smo v Parizu, v Švici in v Avstriji. Na Koroškem smo ostali nekaj dni, ker je bil v Celovcu moj bratranec Rev. J. Reven. Istočasno je prišel iz Argentine njegov brat T. Reven. Kako smo bili vsi veseli, da smo se po tolikih letih zopet videli. Zelo všeč nam je bilo tam, Koroška je res lepa dežela. Ogledali smo si dosti zanimivega in tudi slike smo posneli za spomin. Kadar jih gledamo, obujamo spomine, kako lepo je bilo. žal, da nam je čas vse prehitro minil.
Bodite prav lepo pozdravljeni vsi v uredništvu in vsi naročniki lista.
John Kebe
Cicero, 111. — Spoštovano u-redništvo! Hvala Vam za obvestilo. Tukaj Vam pošiljam denarno nakaznico v znesku $18, za celoletno naročnino, $2 pa v podporo listu. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljen.
Ker smo v predpustu, naj Vam povem eno za smeh, da se boste še Vi malo nasmejali.
Tole se je zgodilo v starem kraju, pri Lenarču. Lenarčeva mati je imela lepo navado, da je takoj po večerji začela molit rožni venec, zraven pa dodala sko-ro toliko očenašev, kot je bil dolg rožni venec. Imeli so sina Janeza, ki je šel ob večerih rad
rodu. Zato so ji potrebni izobraženi duhovniki in laiki.
“Kristus ni dal svoji Cerkvi specifičnega poslanstva v političnem, gospodarskem in dru-jžabnem redu. Cilj, ki ga je postavil, je verski. Toda prav iz tega verskega poslanstva izhaja funkcija, luč in moč, ki more služiti oblikovanju in utrditvi človeške skupnosti v skladu z božjim zakonom.” (Gaudium et soes, 42.)
Nepristranski zgodovinar bo za Slovence mirno lahko potrdil, koliko so Cerkev in duhovniki doprinesli. Zelo velik je delež tudi na gospodarskem in družbenem polju. Videli so celega človeka, dušo in telo ter mu pomagali k polnemu razvoju. Cilj pa je bil nadnaravni.
Tako pomaga Cerkev reševati narodu njegove probleme. Oznanja mu naravne resnice o osebi in družbi, govori mu o naravnem moralnem pravu, govori pa tudi o nadnaravnem poklicu in dostojanstvu človeškega rodu. Posreduje mu milost, da more izpolnjevati naravno postavo. Po notranjem presnavljanju pomaga graditi temelje svetne družt be.
Zato je razumljiv poziv, da bi tudi slovenska Cerkev zgradila zavod, kjer bi se duhovniki u-sposobili za znanstveno delo. Skrbeti mora za zadostno izobrazbo svojih duhovnikov. In kje to lažje doseže kot na papeških univerzah v družbi z drugimi narodi. Zato potrebuje prostor, kjer bi se mogli v miru posvetiti študiju:	zavod, ki spada
med kulturne ustanove.
Čeprav se svet počasi zliva v enoto, bo vsak narod ohranil svoje osobitosti, ki jih potem posreduje drugim narodom. Zato je potreben stik z drugimi. V Rim prihajajo z vsega sveta, da se srečajo pri skupnem delu v znanosti in umetnosti. Na vsaki rimski unverzi lahko srečate zastopnike vseh narodov. Tako morejo drgu drugemu pomagati k razgledanosti v svetu in se naučiti medsebojnega spoštovanja in tudi ljubezni.
Tudi Slovenci imamo svoje posebnosti, ki nam jih je Bog dal ter jih moramo ohraniti. Zato pa je prav potreben miren prostor tudi onim, ki bodo kmalu prevzeli duhovno skrb za nas.
Letos še posebej čutimo neprijetnosti, ko je 15 študentov “Slovenskega zavoda” v 3 različnih zavodih, da se le redko vsi snidejo.
Ker se bo število slovenskih
malo na vas, kjer so ga fantje slušateljev na papeških univer-
čakali. Mati moli in moli in doda še ne očenaš za sv. Petra stol, ki je bil drugi dan v pratiki. Ko ga odmoli, se oglasi Janez:	“Mati,
sedaj pa kar za celo “ajnrišten-go” naenkrat, če bomo za vsak stol posebej molili, bo predolgo!”
Prav lep pozdrav vsem!
Tone in Rezka Pristov
Slovenile - kulturna ustanova
RIM, It. — Ko more narod u-ustanoviti in voditi najvišje kulturne ustanove kot vseučilišče, akademijo zdanosti in umetnosti, dozori. Tako se pridruži drugim narodom, čeprav so le-ti po številu večji, a morda notranje manj močni. Narod, ki mu manjka v boju za “življenjski obstanek” zunanje sile, jo rnore nado-mestjti z notranjo, duhovno močjo. Roditi mora zadostno število sposobnih inteligentov, da ustvarjajo v znanosti in umetnosti, potem pa tudi posredujejo
| svetu in lastnemu narodu iz svo-Hvala za Vaše prizadevanje in'jih zmožnosti.
Zgodovina priča, da je slovenski narod po svojem samostojnem življenju mlad, a v kulturi je tako močan, da se mu ni treba sramovati pred nobenim drugim.
za ves Vaš trud. Z odličnim spoštovanjem!
Mrs. Maria Stražar
*
Euclid, O. — Spoštovani! V prigibu Vam pošiljam ček v znesku $8 za polletno naročnino. Z
zah množilo vedno bolj, bomo tudi vedno bolj čutili potrebo, da se zgrali zanje poseben zavod, ki bo pa tudi dostojno predstavljal slovensko Cerkev v svetu. “Slovenik” moramo pozdraviti ne samo kot zavod, ki bo nudil slovenskim študentom na papeških univerzah zatočišče, ampak tudi kot slovensko kulturno u-stanovo.
Msgr. Ignacij Kunstelj, vrhovni dušni pastir slovenskih izseljencev
Slovo od - predpusia v Ohicag’i
CHICAGO, IR. — Pri Slovencih je navada, da se poslovimo cd predpusta. Predpustni čas, veseli ča:; nato pa sledi post, čas pokore in priprave za Veliko noč.
Slovenska narodna zveza tudi letos vabi na predpustno družabno zabayo. Ta bo v veliki sveto-štefanski dvorgni (Gym) v soboto, 15. februarja. Pričetek kmalu po 8. uri. Igrala bo poznana in priljubljena godba Johna Arka. Že to pove, da bo veselo.
Bo vsega dovolj, kar spada na predpustno zabavo: krofi, potice, kranjske klobase, domače slovensko vino itd. Kaj šg hočete?
K zrelosti vsakega naroda mo- Samo pridite! Vstopnina bo sa-
Stike s Francijo krepe
Pretekli mesec je bil predsednik zvezne vlade Mika Spiljak sedem dni na uradnem obisku v Franciji. Tekom razgovorov sta obe strani poudarjali potrebo po mednarodnem sodelovanju na o-snovi enakosti, nevmešavanja v tuje zadeve in polnega spoštovanja suverenosti držav, pa naj bodo te velike ali majhne. Končno poročilo o obisku poudarja prisrčne odnose in napoveduje stalna posvetovanja o zunanji politiki med Parizom in Belgradom. Napovedano je bilo povečanje medsebojne trgovine in francoska vlada je obljubila, da bo Bel-gradu pomagal doseči trgovinski sporazum s Skupnim trgom. Pomanjkanje tega je lani prineslo precejšnjo škodo Sloveniji, ko je nenadno izostal izvoz živine v Italijo.
Pariz in Belgrad sta poudarjala potrebo po povečanju medsebojnega zaupanja v Evropi, po boljših vezeh in razumevanju med Vzhodom in Zahodom, ker je le po tej poti mogoče rešiti nemško vprašanje v Evropi,' pa tudi napetost na Srednjem vzhodu.
Višje cene za gasolin
Gasolin v Jugoslaviji je bil do jeseni 1967 precej cenejši kot v sosednji Italiji in v Avstriji, zato so laški in avstrijski avtomobilisti dostikrat zapeljali preko meje samo zato, da so tam kupili cenejši gasolin. Po povišanju tega jeseni 1967 je bila razlika precej zmanjšana, vendar je bil gasolin v Jugoslaviji še vedno cenejši kot v sosednjih državah. Tako so prišli lansko jesen nekateri v Belgradu na misel, da bi bilo mogoče gasolin brez škode zopet podražiti. Proti temu se je dvignil močan odpor zlasti v Sloveniji, kjer je največ motornih vozil. Proti povišanju se je izjavil celo slovenski republiški svet. Ovrženi so bili tudi razlogi, da je povišanje cen gasolina potrebno zaradi zbiranja sredstev za obnovo cest.
Denarja povsod manjka
Tožbe o pomanjkanju denarnih sredstev slišimo povsod, naj bo to v kapitalističnem svetu ali pa v komunističnem. V Sloveniji se stalno pritožuje zlasti zdravstvena služba, da nima niti najnujnejših sredstev. Lani je zaradi tega prišlo celo do štrajka v ljubljanskih kliničnih bolnišnicah. Pred začetkom novega proračunskega leta je zdravstvena služba posebej opozarjala na potrebo posebnih sredstev za boj proti epidemijam, ki da mora biti pripravljen in stalno voden že v naprej, če naj bo uspešen. Pritoževala se je, da v Sloveniji skoraj polovica občinskih skupščin ni dala niti 2(/ svojih proračunskih sredstev za preventivno dejavnost, nekatere niso v ta namen odredile niti dinarja.
Eno tretjino Slovenija
■Slovenija zasluži eno tretjino vseh dohodkov tujskega prometa v Jugoslaviji. Ta je lani prinesel okoli 200 milijonov dolarjev, polovico vsega “neblagovnega dotoka deviz”. Precej deviz prinaša poleg neposrednega tujskega prometa tudi mali obmejni promet s prodajo blaga tujcem za devize z 10% popusta.
Leta 1967 je znašal celoten dotok deviz iz tujskega prometa v SFRJ 150 milijonov dolarjev, lani se je približal 200 milijonom, od tega odpade na Slovenijo pre-
mo $1.50. Prav je, da si prostore rezervirate. Kličite: Louis Gre-gorich, YA 7-2883.
Vabimo vse člane in prijatelje slovenskih organizacij v Chicagu in okplici. Več nas bq, tem bolj bo veselo. Vabi odbor Slovensko narodne zveze v Chicagu.	Mirko Geratič
ko 60 milijonov, blizu 23% več kot v letu 1967.
Lani je odšlo tudi večje število Slovencev na obiske v tujino. Tem so uradno izplačali za ta potovanja skupno za okoli 7 milijonov dolarjev deviz. Prebitek od tujskega prometa je torej še vedno za Slovenijo znašal okoli 53 milijonov dolarjev.
Drugi pomemben vir deviz so pošiljke denarja jugoslovanskih delavcev v tujini, tudi pri tem imajo Slovenci velik delež.
Zakaj ne korak spredaj?
Tako se je pred časom jezil nekdo v ljubljanskem “Delu” in hotel vedeti, kako da ni mogoče dobiti na trgu domačega praška za “pomivalnike”, stroje za pomivanje posode, ko so že ti sami naprodaj. Kdor kupi ta stroj, si mora nabavljati prašek zanj v tujini, ker na domačem trgu ga ni.
Pisec pravi, da se je isto zgodilo ob predstavitvi pralnih strojev. Domačega pralnega praška ni bilo in ljudje so se navadili na tujega in domačega niso marali niti potem, ko ga je bilo dovolj ha trgti. Še Vedno je med tovori slovenskih obiskovalcev v Italiji, ko se vračajo domov,, najobičajnejši okrogli zaboj s pralnim praškom.
“Micka” postaja priljubljena
Micke so bile v Sloveniji od nekdaj priljubljene, zato je to ime tam najpogostejše za Evine hčere. Tu ne mislim na te Micke, ampak na “micke”, kot imenujejo sedaj v Sloveniji lasne vlož ke. Ti so začeli vedno bolj pr1 bajati v rabo pri tistih, ki imajo slabe lase, pa tudi pri tistih, ki nimajo dovolj časa za urejanje svojih frizur. Lasulje so redke, spadajo še bolj v “modne muhe”, kot je zapisal ljubljanski časnikar.
Internat dijaškega semenišča v Mariboru
V septemibru lanskega leta je bil v Mariboru v poslopju jezuitskega noviciata odprt tudi internat za dijake, ki imajo veselje do duhovniškega in redovniškega poklica. V šolo hodijo v državne zavode. Za prefekta je bil postavljen p. Marijan šef, ki se je vrnil iz Belgije in ki je istočasno začel predavati pastoralno medicino jezuitskim bogoslovcem v Zagrebu in tudi bogoslovcem na teološkem oddelku ljubljanske teološke fakultete v Mariboru. Pred vstopom v družbo jezuitov je bil namreč zdravnik. Magister Franc Baraga pa je njegova “desna roka” pri dijakih.
Letos sta šla dva slovenska jezuitska bogoslovca Tomaž Podobnik in Jože Bratina študirat v Rim na papeško univerzo Gre* goriano. Stanujeta v internacionalnem jezuitskem kolegiju pri cerkvi Al Gesu, kjer je pokopan sv. Ignacij. Vsega skupaj je v tem šolskem letu v tem kolegiju 5 Jugoslovanov.
Okrepitev in modernizacija telekomunikacij z Italijo
Pretekli mesec so bili v Trstu razgovori med italijansko in jugoslovansko delegacijo o telefonskem prometu med obema državama. Italijansko delegacijo je vodil namestnik glavnega ravnatelja državnega telefonske-ga podjetja dr. Principe, jugoslovansko pa ravnatelj združenja PTT podjetij Slovenije dr-Grbec.
Člani delegacij so sc domenili, da bodo povečali število meddržavnih telefonskih zvez in da bodo uvedli radijsko UKV zvezo in telezvezo med obema državama. Na relacijah Trst-Koper in Gorica-Nova Gorica pa bodo u-vcdli avtomatske zveze.
GOSTAČ MATEVŽ
Spisal F. S. Finžgar
Tevž, ti mi pa še pridodaj na
“Pusti me! Zakaj pa hodiš za Vido?”
“O tem je Vida gospodar. Ne jaz in ne ti. Ce te mara, ti ne bom gradil poti.”
“Pusti me! Saj me noče.”
“Zakaj me biješ s polenom?” “Pusti me! Nič več te ne bom.” “Se enkrat poskuri in te premlatim, da boš vse življenje pomnil.”
“Tevž, pusti me!” je emerglja-vo prosil Jur.
“Pustim te. Toda s tem, da nikomur ne zineš besedice o tej trapasti svoji hudobiji in ne o meni, ne o Vidi.”
“Nikomur, Tevž. Nož mi vrni!” “Ne dam ga. Z menoj bo hodil. Morda še kje kdaj srečam tako noro hudobo, kot si ti.”
Tevž ga je brcnil v bedro in odšel. Jur se je naglo prekobalil čez plot in izginil.
Ko se je Tevž vrnil pod okno k Vidi, je še vedno držala v rokah njegov klobuk in gladila šest krivcev.
“Vsa sem se tresla. Kdo je bil?”
“Jur, desetkrat Jur! Daj mi klobuk in molči. Lahko noč!” Tevž si je pokril klobuk in naglo odšel.
12
Na rovtih
Ravninsko seno je bilo v začetku velikega srpana že na skednjih, večina snop j a v stogo-vih. Skrb gospodarjev se je obrnila na rovte. Dva dni pred ne-deljo je odšel od vsakega kmeč-^e§a gospodarstva po en moški, da nakosi in posuši, za rovtarje posteljo. Svisli so bile prazne, na golih deskah ni nikogar mikalo prenočevati. Gospodinje so doma vse pripravile, kar je bilo treba: posodje za kuho in kosilo so zložile v jerbase, bisage so napolnile z vrečicami moke, kaše, zabele in s hlebi kruha. Tudi brez prašičjih beder in plečet ni smelo biti. Za mleko, kisli sir m smetano jim ni bilo treba skrbeti. Vse to je v obilici nudila planina.
V nedeljo popoldne se je začela iz vasi pomikati vesela vrsta rovtarjev. Dekleta v belih predpasnikih so nosile jerbase in bodile prve. Poredni fantje so jim zdeli priimek, češ da so rovtarske podlasice, ker so spredaj bele kot padlasice po trebuščku. Moški so imeli na ramah težke bisage živil in kosišča. Oglašala se je tudi fantovska dka, ki je pa na strmi poti čez Vrh in pod težo bisag kmalu Utihnila. Pri Završnici so duš-kali in se odželjali, preden so se začeli popenjati po strmini v Podnožju Stola.
Pred kočo na Lazarjevem rov-tu se je vrsta ustavila. Tam je bila naj večja in naj lepša senožet. Tudi koča ni bila revna ovčarska bajta. Prava koča je bila, 2 ognjiščem na sredi in s pogradom ob steni. Rovtarji so se začeli razhajati, vsaka družina Proti svojim svislim. Voščili so si lahko noč in dobro srečo ter so razkropili.
Lazarjeva hlapca, trije najeti sonoseki in Tevž, ki ga je gospodar Primož priredil rovtarjem za poglavarja, so odložili težke bisage in jih razpostavili po klopeh krog sten. Glavna dekla Radgand, ki jo je gospodinja Lazarica določila za kuharico, in še tri druge najete grabljice so jerbase postavile po široki po-Rei. Radgand je poiskala krušni hož, potegnila iz bisage velik ^leb soržičnega kruha, ga z no-^em pokrižala in odtesala vsakemu debelo rezino. Tudi steklenico slivovke je odmašila, da so
“e vsi dobili za dolg požirek. Ker s° je že zvečerilo, je Tevž na 0gnjišču zakuril.
“Posebne večerje vam nocoj ne bom kuhala,” je rekla Rad-Sand. “Saj ste se doma pred °dhodam dobro podprli. Sedaj hitro ležat, jutri bo zgodaj dan.
egenj, da bom videla izprazniti bisage in jerbase.”
Grabljice in kosci so odšli v široke svisli, polegli po dišečem senu, se naglo vgnezdili in takoj zaspali.
Ko se je zjutraj komaj zasvi-talo, so se že od vseh rovt zaslišali vriski senosekov. Najmlajša grabljica je odhitela v planino po mleko, druge so po obrobnem gozdu nabirale suhljad za kurjavo. Radgand je pristavila velik lonec za ajdove žgance. Blizu osmih je stopila kuharica pred kočo in s polenom potrkala po veliki ponvi. Tak je bil klic h kosilu. Rovtarji so prišli in po starem izročilu polegli krog nizke groblje blizu koče, kakor bi kolar naperil pesto za kolo. Radgand je postavila mogočno Iju-bensko skledo žgancev vrh groblje in odmolila angelsko češče-nje. Hitro so segli po žlicah in kosilo pomahali do zadnje drobtinice. Po žgancih so popili še nekaj latvic topljenega mleka in takoj odšli za delom.
Sonce se je že upiralo v padlo travo in posušilo roso, da so tudi grabljice segle po grabljah in začele mešati redi.
Opoldanskega obeda ni b i 1 o . Popoldne je bila malica ob kruhu in koščku surove suhe gnjati. Zvečer pa jih je čakala pošten-gana kaša, tako zabeljena, da so rolmunčki masti stali povrhu. Vsak možak je privlekel okle-šček, suho vejo, trhlo gol ali odlomljeno suho bukev. Vse to za kres, ki so ga po večerji vžgali. Kres je privabil sosednje rovtarje in začeli so se kresati dovtipi, nagajivke, prijateljsko norčevanje, oglasili so se vriski in petje.
Tak je bil na rovtih začetek dela in veselega življenja.
Tevžu je gospodar Primož naročil, naj ne pozabi časih skočiti tudi v Stol, da pogleda po konjih. Stara Lazarjeva kobila e bila vsem deveterim konjem za vodnico. S kobilo je bila prvič v planini sprelepa njena žrebič-ka, posebna Primoževa ljubka, in še en konj, drugih šest konj je bilo sosedovskih. Gostač Tevž je omenil županu, da se mu čudno zdi, kaj da konji, tako dragoceni, nimajo nič pastirja.
“Lej si ga no, ah ne veš, da je konj najmodrejši izmed vseh živali? Zato mu pastirja treba ni.”
Tretji dan košnje popoldne si je Tevž odkrhnil nekaj skorij kruha za posladkanje Lazarjevih kon. Ni pa odšel po strmi bližnjici, krenil je na levo mimo Novakovih rovt. Saj je vedel, da tam kuha in gospodinji Vida. Tiho je stopil m e d duri. Vida je nekaj urejala po policah in bila obrnjena s hrbtom proti vhodu.
“No, gospodinja, ali bo kaj malice?” je Tevž s ponarejenim glasom vprašal.
“Kako sem se te ustrašila! Toliko da mi ni zdrknil lonec iz rok!” se je Vida naglo zaobrnila proti njemu. “Kam greš bb največjem delu od košnje?” “Po konjih grem pogledat.” “Jaz se pa ravnam v planino po sir za krape. Pospremim te, če že nimaš dogovora s kako grabljico in bi ti bila jaz v napoto?”
‘Seveda ga imam. Tamle gori za tisto debelo bukvijo me očakujp. Boš videla, kako flet-kana podlasica je.”
“Nič ti ni štupati. Dovolj si navihan,” se mu je smejala Vida, segla po loncu in odšla z njim. Pod široko senco stare bukve sta sedla na mah. Nekaj trenutkov sta le molčala. Prvi je spregovoril Tevž:	“Vida,
nekaj te moram vprašati,!” “Kar zini!” mu je rekla dosti pogumno.
(Dalje prihodnjič)
Nekaj iz narodnih običajev srednjega veka
CLEVELAND, O. — Gotovo se vsak izmed nas še spominja pripovedk in zgodb, ki jih je poslušal še kot otrok in ki so govorile o vitezih, možeh, oblečenih V oklepe, z dolgim mečem ali sulico v roki, o njihovih junaških bojih in življenju na utrjenih gradovih.
Tudi dandanes večkrat govorimo o kakem človeku, ki stori plemenito dejanje, da je njegovo dejanje viteško, da se je obnašal viteško.
Kdo so bili torej vitezi? To so sili možje, izurjeni v orožju, plemenitega rodu in plemenitega srca, ki so živeli v srednjem vetu. V tistih časih evropske dežele še niso bile tako gosto naseljene, niti tako obdelane in prepre-žene s cestami, kot so dandanes. Ljudje so bivali v vaseh, mest je bilo prav malo. Pokrajine so bile divje, polne obširnih gozdov, državna oblast je bila šibka in zato ni čudno, da je bilo zelo razširjeno roparstvo.
Roparske tolpe so se skrivale po gozdovih in napadale ljudi, ki so potovali po cestah, pa tudi vasi. A ne samo roparji, tudi narodi med seboj so se napadali in plenili dežele drug drugemu. Zato si je plemstvo postavljalo močno utrjene gradove, kjer so bili varni pred divjimi zvermi in se lahko upirali navalom sovražnikov in roparjev, in kamor so se ob času sile zatekli tudi ljudje iz bližnjih vasi. V miru so se vitezi pečali z lovom in prirej eli bojne igre, turnirje, na katerih so kazali svojo moč in izurjenost v orožju. Bili pa so med njimi tudi taki vitezi, ki niso živeli stalno na kakem gradu, ampak so potovali po deželah in vršili junaška in viteška dela.
Postati vitez ni bilo lahko. Že kot deček je moral bodoči vitez
V slavnostnem sprevodu vite-j prepričanje in se nikdar ne iz-zov v bojni opremi je stopal ogne boju s tem, da bi svoje pre-
mladenič, oblečen v obleko hlapca, proti večeru v najbližnjo samostansko cerkev, kjer naj bi se vršil obred. Pred oltarjem so ga ogrnili s tremi haljami: belo, v znamenje čistosti njegovega srca, rdečo, v znamenje krvi, ki naj jo prelije v boju za krščansko vero, če bi bilo treba, in v črno, v znamenje smrti, katere naj se vedno spominja. Nato so mladeniča peljali v samostan in med tem, ko se je kopal, sta mu dva starejša viteza govorila o dolžnostih, ki mu jih nalaga viteški stan. Potem je odšel mladenič nazaj v cerkev, kjer je prebil noč v premišljevanju in molitvi. Zjutraj je prejel sv. zakramente, nato pa je stopil v slavnostni obleki pred veliki oltar. Pred njim je na oltarnih stopnicah ležalo njegovo viteško orožje: ščit z vtisnjenim grbom, o-klep, čelada in meč. Pristopil je samostanski opat in pred njim kot božjim namestnikom je izrekel mladenič trajno viteško obljubo:	da bo vedno in povsod
branil Kristusov križ in krščansko vero, da bo branil in varoval vdove in sirote in da bo zvesto služil svoji dami. Potem je opat blagoslovil njegov meč in ko so mladeniču nadeli bojno opravo, je pristopil vitez, pri katerem je bil mladenič v službi, ta je pred seboj klečečega mladeniča s svojim mečem trikrat rahlo udari,! po rami, ga imenoval v imenu Boga in v imenu vladarja za viteza ter mu izročil njegov meč. S tem je bil mladi vitez sprejet v družbo onih mož-vojakov, ki so bili ponos krščanske vere, svojega vladarja in svoje dežele in ki so bili pripravljeni na izpolnitev svoje viteške obljube dati tudi svoje življenje.
Vitez je bil dolžan skrbeti za čast, življenje svoje dame, ki ji
pričanje zatajil, v boju z zahrbtnim sovražnikom je pogumen, a ne drzen.
4.	Zvestoba: Vitez je zvest svoji veri, svoji viteški obljubi in svojemu narodu. Zvest je svojim prijateljem, dano besedo drži do smrti.
5.	Plemenitost:	Vitez se bori
pošteno in odkrito. Nikdar se ne dotakne sovražnika, ki je brez o-rožja. S sovražnikom ravna pravično, a se nikdar ne maščuje. Kdor se loti človeka, ki se ne more braniti, ni vitez, ampak podlež.
6.	Ponos: Vitez se zaveda, da je varnost in usoda naroda izročena v varstvo njegovim rokam. Njegov korak je samozavesten, njegova drža pokončna. Vitez gre po poti, ki mu jo narekuje dolžnost in se ne zmeni za opazke in nesramnosti, s katerimi bi ga obmetavali izza plotov strahopetni in zlobni ljudje. Ponosen je, a ne domišljav.
Vse to so bile lepe lastnosti za viteze v srednjem veku, ki so bili resnično v ponos svojemu narodu in deželi.
Veljavne in cenjene so tudi še v današnjih dneh!
Valentin Potočnik
V Ulsferju bodo volili
Predsednik vlade Severne Irske je razpustil skupščino in razglasil včeraj nove volitve za 24. februar.
BELFAST, Sev. Ir. — Predsednik vlade avtonomne Severne Irske Terence O'Neill je včeraj razpustil parlament in razglasil nove volitve za 24. febru ar 1969. 0‘Neill je vodnik Unionistične stranke, ki hoče obdržati povezavo Severne Irske z Veliko Britanijo. Ta stranka ima
je ime: mati, sestra, nevesta.
Katere so te viteške lastnosti' vsa leta večino v parlamentu. V stopiti v službo kakega viteza in in kakšni so bili možje, ki so jih, razpuščenem je imela 37 poslan-
postati njegov sluga-oproda. Tu se je dan za dnem uril ne samo v ravnanju z orožjem, ampak se je izobraževal v pisanju in branju in lepem viteškem vedenju ter si gradil možat in plemenit viteški značaj. Ko je odrastel in dosegel vse te vrline ter hotel postati vitez, je moral najprej izvršiti kako junaško viteško dejane. Nato pa se je vršil slovesen viteški obred povitezitve.
imenovali viteze? Te-le so:
1.	Čistost: Vitez je čist v mislih, kot želi sam, da se vedejo drugi do one, katere čast je zaupana njegovemu varstvu.
2.	Treznost: Vitez nikdar ne pije čez mero. Vitez, ki vsled alkohola ni gospodar nad svojim jezikom in svojimi dejanji, ni vitez, ampk šleva, slabič.
3.	Pogum: Vitez vedno in povsod pogumno izpoveduje svoje
cev proti 11 nacionalistom, ki se zavzemajo za .združitev Severne Irske z Irsko republiko, ki ji pripada večji del Irskega otoka, in 6 pripadnikom drugih strank. Na vladi je od leta 1963, zadnje parlamentarne volitve pa so bile novembra 1965.
O’Neill se je odločil za razpust krajevnega parlamenta, da bi dal ljudstvu priložnost, da se neposredno izrazi o njegovi politi-
— ■	MFimmi |||||Wwt| "m
MEHANIČNA LESTVA — Hong Kong, britanska kolonija in važno indusUijsko-trgo-vinsko središče ob kitajski obali, je opremljeno z vsemi modernimi napravami za gašenje po..(livv. Na sliki vidimo gasilcu na vrla mehanične lestve z gasilno napravo.
ki v odnosih med protestantov-sko večino in katoliško manjšino. Zadnja zahteva polno enakopravnost, ki ji jo pa protestan-tovski zagrizenci odrekajo. V imenu teh je izjavil rev. lan Pai-slej, da bo kandidiral proti 0’Neillu.
Razpuščeni parlament je komaj pretekli teden izglasoval zaupnico vladi 0’Neilla. Ta išče srednjo pot; zaradi protestantov-skega odpora skuša katoličanom postopno dati, kar jim gre, in odpraviti vsaj vzroke za njihove glavne pritožbe. Če bodo volivci potrdili to vladno politiko, potem bo 0‘Neill lahko reforme izvajal dalje ter pomiril deželo. ---------------o—----
Od sestanka v Varšavi si ZDA nič ne obetajo
Rdeča Kitajska po sodbi poznavalcev razmer ni bistveno spremenila svojega stališča do tujine in ga ne bo, dokler bo imel Mao kako besedo.
WASHINGTON, D.C. — Notranje razmere na Kitajskem se počasi umirjajo, v deželo se vračata mir in red, vendar pa v posameznih pokrajinah obsežne Kitajske še vedno tu in tam pride do izgredov in pobojev. Na splošno se je armadi, ostankom stare partijske organizacije in delavskih unij posrečilo deželi dati vsaj videz miru. Zagrizenci rdečih gard in inteligenca, ki jo vladajoča klika ne mara, so morali na deželo na ročno delo.
V zadnjih tednih pošiljajo iz mest na podeželje tudi vedno več armadnih odddelkov. Ti naj bi gledali, da bo tam redno teklo delo in da ne bodo “prišleki” iz mest sejali nemira.
Opazovalci razvoja na Kitajskem v Hong Kongu trdijo, da se odnos kitajskih vodnikov do zunanjega sveta ni bistveno spremenil in da s čem takim ni računati, dokler je na čelu Kitajske Mao.
Angleži so med prvimi priznali rdečo Kitajsko, toda ta jim ne kaže nobene naklonjenosti. Brit-sko poslaništvo v Peipingu je bilo požgano in britanskega časnikarja drže že 18 mesecev v Peipingu zaprtega v prostoru 12 čevljev v kvadrat, ne da bi sporočili britanskim oblastem zakaj. Japonci so poslali svojega trgovskega zastopnika, pa so ga v Peipingu strpali v zapor.
Kanada, Italija in Belgija so napovedale priznanje rdeče Kitajske, pa s tem nič ne hite. Čakajo, kaj bodo v tem pogledu storile ZDA. Washington je voljan postopno odnose s Peipin-gom izboljšati, toda hoče najprej videti, če je na to pripravljen tudi Peiping. Sestanek v Varšavi 20. februarja bo vsaj delno posvetil v to vprašanje. Za sedaj Peiping še ni imel dobre besede za Nixona, pač pa ga je že javno hudo napadel in ponovil svoje napovedi o “osvoboditvi” For-moze.
V Južni Koreji že mislijo na predsedniške volitve
SEOUL, J. Kor. — V Južni Koreji bodo predsedniške volitve šele spomladi 1. 1971, toda domača politika se že sedaj pripravlja nanje. Razlog tiči v ustavi. Ustava iz leta 1961 predvideva, da noben predsednik ne sme več kot dvakrat kandidirati. Sedanji predsednik Park je pa že kandidiral dvakrat in bi rad še tretjič. Zato je treba spremeniti ustavo, pri glasovanju o spremembi je predvidena dvetretjin-ska večina za zmago.
Vladna Demokratsko-republi-kanska stranka ima v parlamentu, ki šteje 175 poslancev, le 113 pristašev, do večine dveh tretjin ji manjkajo 4 glasovi, te pa lahko dobi med 12 nevtralnimi poslanci. Park sam misli, da je čas za to še prihodnje leto.
Proti spremembi ustave je silovito nastopila opozicijska Nova demokratska stranka, ki je njen kandidat dr. Posun You že
dvakrat zgubil bitko proti Parku. Tako se sedaj vse korejsko politično življenje vrti okoli vprašanja, ali in kdaj naj parlament debatira o spremembi u-stave. O Parkovi kandidaturi pa javnost kar molči.
.....-o------
Večina v mestih
NEW HAVEN, Conn. — Okoli 75% prebivalstva države Connecticut živi v 3 od 8 okrajev države, nagnetenega v mesta.
Ženske dobijo delo
SESTAVLJAVKE
lahke trgovske električne opreme. Samo dnevno aelo. Oglasite se osebno.
Certified Chemical & Equipment Co.
5366 St. Clair Ave. 361-7811
(27)
Delo za žensko
Zaposlena dvojica išče dobro, pošteno žensko za čiščenje vsak drugi petek. $14 dnevno. Mora imeti svoj prevoz. Highland Hts. Izmena priporočila. Kličite 442-3811 po 7. uri zvečer Delo začne drugi petek.	—(29)
Iščemo gospodinjsko pomočnico
Pošteno in zanesljivo, do 50 let starosti. Ob sobotah Hišno delo in malo likanja. Priporočila. Mora razumeti angleško. Na Cleveland Heights. Kličite: YE 2-5573.	—(27)
Female Help Wanted
Cleaning woman — Friday — $15 and carfare — 32B bus. Call 382-5358.	—(271
MALI OGLASI
House for Sale
Four-bedroom, brick, with 3 acres of land in Willoughby Hills. Call 256-3489 from 8:00 a.m. to 9:00 p.m.	(25)
Hiša naprodaj
Na Nottingham Fid., 6-s o b n a zidana “English Tudor” hiša; 3 spalnice, zgotovljeno podstrešje, 1% kopalnica, prikjjučena dvojna garaža; blizu Marije Vnebov-zete, Villa Angela. St. Joseph, trgovin in CTS bus. Kličite 481-0471.	(28)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, 6-5, v prvovrstnem stanju, v Grovewood okolici. Kličite Millie Sanders 261-1182 za sestanek.
WM T. BYRNE REAL ESTATE 261-5100
(25)
Hladilnik naprodaj
Lep Frigidaire hladilnik v dobrem stanju je naprodaj po ugodni ceni. Kličite: 732-8598.
^__________________ (26)
Lot naprodaj
197 x 447 v Chesterland blizu Rt. 306 in Mayfield rd., na cesti, kjer so dražji domovi. Tla-kana cesta in plačana; plin. Za več pojasnila kličite
J. KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St
(3,5 feb)
Hiša naprodaj
Pri E. 185 St., 6-sobna zidana hiša, blizu vseh udobnosti, $23,-900. Zapuščina. Nobenih agentov. Kličite 944-7880.	(29)
Soba v najem
Lepa opremljena soba se odda moškemu na 1019 E. 63 St. Privatni vhod. Za pojasnila kličite: UT 1-6292.	—(5, 7 feb)
Sobo in hrano išče
Upokojeni Slovenec išče sobo in hrano pri mirni družini. Kličite 361-2505.	—(27)
COLLINWOOD AREA
7 room house, 4 bedrooms. Aluminum siding, carpeting, fireplace, newer furnace and hot water tank other extras. HOUSE IS ON A DOUBLE LOT — APPROX. 80’ WIDE BY 120’ DEEP. Lots of room for children to play, priced for a quick sale a $16.900. Shown by appointment only.
THE ALBANESE REALTY CO. 791-3300
Jerry 2ulawski:
NA SREBRNI OBLI
ROMAN
Jan je pomislil, nato pa je začel, vezaje z očitno težkočo svoje raznesene misli in čustva v stavke:
“Bili bi sami... Prišla bi dolga noč, prišel bi mraz, oh, hud mraz, ki grize kakor pes, a mi bi bili sami... Potlej bi vzšlo sonce, tebe pa ne bi bilo, Stari človek.. Ada ...” — tu se je ozrl na “svečenico”, ki je stala ob strani — “Ada ram je pravila, da poznaš sonce in še drugo zvezdo, večjo od sonca, skrivnostno in včasih temno, včasih jasno, ki jo je bila videla, ko je bila s teboj tam gori na severu. Pravila je, da si bil prišel od tam jn da govoriš tej zvezdi v svetem jeziku, v tistem, v katerem se moramo mi razgovarjati s teboj. Strah nas je, da se povrneš na tisto zvezdo— in da ostanemo sami. Prosimo te torej . .
CHICAGO, ILL.
“Da, da, prosimo te, ostani pri nas!” so zapeli pritlikavci in pritlikavke, zaključujoč Janov stavek.
Pomolčal sem. Nisem vedel, kaj naj jim odgovorim. Moški in ženske so se stisnil okoli mene v tesen krog, iztezali roke in me zaskrbljeno moledovali:
“Ostani pri nas! Ostani!”
Vedel sem, da bi metal bob ob steno, če bi jim govoril, kar sem jim bil govoril že neštetokrat: da sem navaden človek, brez slehernih skrivnostnih moči, kakor oni podvržen smrti. Nisem pa vedel, kaj mi je storiti. V ušesih mi je zvenelo kakor litanije: Ostani pri nas!
Premeril sem Ado z očmi. Stala je ob strani v svojem sve-čeniškem oblačilu. Vse njeno zadržanje je razodevalo silno resnobnost, vendar pa se mi je zdelo, da sem ujel na njenih us-
CHICAGO, ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER — LIVE IN. Own Rm. and Board. 25-40 yrs. Good Salary. Ref. 752-4463
(25)
HOUSEKEEPER — Live in. by week. Niles. $50 plus. After 3 PM — 647-0362 or Apt. 1	— 467-9300
(25)
Male & FEMALE HELP
MEN & WOMEN — Work in light Pharmaceutical plant. Vicinity Foster & Clark. Assist in mfg. and Shopping. Will Train. Good Wages. 784-7770
(25)
FEMALE HELP
DENTAL HYGIENIST— LAKE FOREST — FULL or Part Time. Cavitron. Estab. recall system. Salary open to discussion. Please call lor interview.
Dr. F. M. Schaffer	234-6440
(25)
MALE HELP
MAINTENANCE — JANITOR needed. LOOMIS SAVINGS and LOAN ASSN. 1359 W. 51st. Ask for David Opas.
YA 7-6700
(25)
BUSINESS OPPORTUNITY
Restavracija — 2201 N. Lincoln Nasproti Grant Hospital. Dober promet. V najem ali naprodaj ED 4-4959
(25)
GRILL — For Sale.
Good established business. Good location. If interested will sell for best offer.
585-4152 and 252-6448
(26)
MALE HELP
JOURNEYMEN ELECTRICIANS
Or proof of four or more years experience. Immediate openings for experienced electricians. Interesting work in our extremely modern plant. Maintenance men have never had a layoff here. Excellent wages and benefits. Relocation aid provided. Steady year round employment.
Write or call collect:
Joseph Godell (419) 485-3193— or apply to JIM WYLLIE, Plant Engineer.
CHASE BRASS & COPPER CO. State Rt. 15, Turnpike Exit 2 Montpelier, Ohio
(26)
tih nekak nasmeh — pol prezi-ren, pol grenak ...
“Cernu si jih privlekla sem?” sem jo vprašal.
Nasmehnila se je in pokazala z očmi, ki jih je bila do tega trenutka povešala, na množico:
“Saj slišiš, Stari človek, kaj bi radi od tebe.”
Okoli mene je vse mrmralo: Ostani pri nas!
Tega mi je bilo preveč.
“Ne! Ne ostanem!” sem zakričal. “Ne ostanem, ker ..
In spet nisem vedel, kaj naj jim povem. Kako naj jim obrazložim, da grem pogledat Zemljo, ogromno, svetlo zvezdo, ki hrepenim po njej, če jih nočem potrditi v njihovem praznoverju, da sem nadnaravno bitje?
Okoli mene je vse potihnilo. Gledal sem jih in — kdo bi verjel! — ti čurimurci so jokali že ob sami misli, da jih bom zapustil! Niso več kričali, niso prosili, a njih solznih očeh, ki so jih upirali vame, je bila neka pasja vdanost in prošnja, glasnejša od krikov.
Žal mi jih je bilo.
“Pojdem od vas,” sem dejal mirneje, “a ne še sedaj. Lahko mirno spite.”
Slišati je bilo, kako so se nekateri globoko, glasno oddahnili.
“Ce pa se kdaj podam na sever,” sem dodal, “na sever, kjer se sveti najlepša zvezda, o kateri sva vam pripovedovala z Ado, potem, vzamem, tudi vas s seboj, da jo boste videli in da boste mogli pripovedovati o njej svojim otrokom in vnukom.”
“Velik si in milostljiv, Stari človek!” so mi odgovorili radostni glasovi. “Samo ne hodi od nas ra zvezdo, o kateri si nam govoril.”
“Da bi le mogel oditi!” se mi je izvilo. “Žal pa sem samo človek kakor vi.”
Med pritlikavci je nastalo živahno vrvenje. Spogledovali so se in zdelo se mi je, da sem na njihovih ustih opazil nekaj ka-
H E L P WANTED
MERCY HOSPITAL SCHOOL OF NURSING Pittsburgh, Pennsylvania
Two-year Diploma Nursing Program approved by the Pa. State Board of Nurse Examiners, Accredited by the National League for Nursing.
Accepting applications now for
Men & Women
(Married or Single)
For September, 1969
Living accommodations for women available in nurses residence.
DIRECTOR
of the SCHOOL OF NURSING MERCY HOSPITAL 1401 Blvd. of the Allies Pittsburgh, Pa. 15219 Phone 412-391-8800
(26)
HELP WANTED
ht
REGISTERED NURSES
AND LICENSED PRACTICAL NURSES NEEDED IMMEDIATELY to staff new 200-bed wing of the
WESLEY MEDICAL CENTER
550 North Hillside, Wichita, Kansas 67214
MINIMUM SALARIES FOR R.N.’s $528.00 MONTHLY (This will move to $580.00 as of January 6, 1969)
MINIMUM SALARIES FOR L.P.N.’s $346.00 MONTHLY This will move to $381.00 as of January 6, 1969)
Excellent working conditions and employee benefits, plus shift and •weekend differential. Relocation assistance.
Contact Mrs. C. UNDLEY, Dept. BB Director of Nursing. Or the Personnel Office ,	by letter or telephone collect
316—MU 5-2151
fF	(26)
kor premeten, sporazumen smehljaj, češ: Že vemo, vemo! Ada nam je povedala, da Stari človek kdo ve zakaj ne mara, da bi vedeli, da je on zares — Stari človek.
Znova me je popadla jeza. Obrnil sem se in odšel v svojo izbo. Pred hišo je zašumelo — skoz okno sem videl, da so se zgrnili okoli Ade, ki jim je nekaj živahno razkladala, najbrže o meni in moji nadnaravnosti...
Bliža se sončni zaton. Lunjani so se že davno porazgubili po svojih kočah, ki se po kamnitih bregovih Toplih jezer vlečejo proti jugozahodu v dolgi vrsti. Cez nekaj ur se bodo pogreznili v dolgo spanje; gotovo bodo sanjali o potovanju na sever, ki ga jim je obljubil Stari človek, in o Zemlji, veliki, sijajni, preme-nljivi zvezdi, ki jo poznajo samo po pripovedovanju ...
*
Se nekaj ur, pa bom edino bedeče bitje na tem svetu.
Toda sedaj vlada še povsod nemir. Skoz okno vidim, kako se pred Janovim domom vrte njegovi starejši sinovi. Nedaleč odondod hite ženske s spravljanjem živeža pred nočjo, ki bo kmalu legla.
Ne vem, ali je prav, ker se še mudim med temi ljudmi. A kaj bi razglabljal o tem: obljubil sem jim, da še ostanem.
Vendar raduj se, srce moje, dolgo več ne ostanem! Se nekaj dni, dolgih lunskih dni, pa krenem proti severu na tečaj, da s
pogledom, uprtim v Zemljo, počakam poslednje postaje ..,
Vem, ti ljudje, ki niso pozabili moje obljube, bodo hoteli z menoj. Naj bo, vzamem jih s seboj na to potovanje. Naj si ogledajo Zemljo in naj se vrnejo k svojcem brez mene.
Divje hrepenenje me razganja. Že mi je žal, da sem odnehal in ostal tu. Le nečesa se bojim— da bi preveč oslabel in da ne bi mogel tja, kjer bom imel Zemljo pred očmi.
Pa kaj bi se bal! Se sem pri močeh! Včasih se čudim žilavo-sti svojega organizma. Saj mi manjka malo do sto let, a vse kaže, da sem z vsakim dnem krepkejši in da še nič ne izpodjeda mojega zdravja.
Spričo tega mi prihaja na misel smešna in obenem grozna govorica, ki gre od ust do u s t med temi pritlikavci. Nikoli ne bom umrl! Podim od sebe to neumno misel in se tolažim s tem, da bom kmalu zagledal svojo Zemljo. Srce mi bije v prsih tako lahkotno in prijetno, kakor bi bil dvajsetleten fant, ki se odpravlja na zmenek s predrago Beatrice, s katero se je doslej upal pogovarjati komaj v sanjah.
Vem, moja ljubica bo mrzla, nema in daljna. K njej bom iztezal hrepeneče roke, klical jo bom čez neprehodna nebesna brezna — ona pa ne bo slišala mojega glasu in ne bo imela zame ne misli ne spomina.
Čudna in strašna stvar, imeti predmet svojega hrepenenja vrh
neba. Zdi se mi, da sem na tisto daljno rodno zvezdo, ki je odtod niti ne vidim, privezan z dolgo, na srce pripeto nitjo, ki se more raztegniti do neskončnosti, a se ne strga nikoli. In ker sem priklenjen na tisti nedostopni svet, zato so mi ta tla pod mojimi nogami tuja in mi bodo večno tuja.
Strašna je ljubezen do zvezd. Zakaj Zemlja je v tem trenutku samo še zvezda, ki jo ljubim nadvse. Ako so kje duhovi, ki padajo z lepših, svetlejših svetov, morda z žarečih sonc na temne planete, jih brez dvoma tarejo, če so si le ohranili spomin, podobne muke. ki ubijajo mene.
Kolikokrat na dan si pona-
vljam, da so ti čurimurci, ki jih pomilujem in preziram, ko se plazijo pred mano v prahu, vendarle stokrat srečnejši od mene.
Zdaj so končali svoje delo. In kaj počno zdaj ti človečki? Vrtijo se okoli svojili domov, smejejo se in klepetajo. Jan, ki je po naravnem pravu starejšega njihov vladar, jih skliče na večer, da skupno prebero, kakor sem bil pred leti določil enkrat za vselej, nekaj odstavkov iz knjig, ki sem jih bil prav tako sam izbral. Svoje čase, ko je bil (Dalje prihodnjič)
Če še niste naročnik AMERIŠKE DOMOVINE, postanite še danes!
ZA VALENTINOVO poklonite svojim dragim
AMERIŠKO DOMOVINO
Prevzel sem gasolinsko postajo in mehanične delavnico na vogalu St. Clair Avenue in East 60. St. ki se sedaj imenuje
JOE'S PURE 76 GAS STATION
6002 St. Clair Avenue
Telephone: 361-9100
Jamčim prvovrstno mehanično delo in se priporočam vozačem avtomobilov, zlasti hrvatskim in slovenskim rojakom.
JOE PINJUH
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
NAROČITE Sl
AMERIŠKO DOMOVINO
NAJVEČJI
DNEVNIK
NAROČAJTE

TISKOVINE PR!
PO NOVI MODI — Slika kaže poročni par, pevca Serge Lama in njegovo nevesto v Parizu na Francoskem. On je v krznenem plašču, nevesta pa v “krilastih” hlačah.

MORSKA DEKLICA? — Filmska igralka Victoria Vetra pri snemanju novega filma v bližini Kanarskih otokov. Ri‘ - be, ki jo drži z zobmi, brez dvoma ni sama ujela,