Tone Forcnc USTANOVITEV OPERACIJSKE ZONE »JADRANSKO PRIMORJE< JESENI 1943. LETA Vprašanje ustanovitve Operacijske zone » Jadransko primorje« (Operntionszone »Adriatisches Küstenland«) je zanimivo tako za jugo­ slovansko kakor tudi za italijansko zgodovinopisje, saj gre za dele jugoslovanskega in italijanskegu ozemlja in za politiko nemškega oku­ patorja do slovenskega in hrvaškega ter italijanskega življa. Zato so se tu,di publicisti in zgodovinarji obeh dežel lotevali tega vprašanja, nekateri bolj mimogrede, drugi temeljiteje.1 Za vse pa je značilno, da so uporabljali pomanjkljivo zbrano gradivo. Zato boni v svojem članku poskusil opisati ustunovitev Operacijske zone »Jadransko primorje« na temelju širše zbranih virov. Konec pomladi in začetek poletja 1943 je bilo vodilnim nacistom v nemškem rajhu že povsem jasno, da bo v južni Evropi prišlo do po­ membnih dogodkov in v Italiji do vojaških in političnih sprememb. Zato so pripravili nekaj načrtov z ukrepi za čim hitrejšo premostitev uli odpravo negativnih posledic teh sprememb. Eden temeljnih ukrepov je bil, da bo nemška vojska v primeru italijanskega zloma zasedla Italijo in tiste dele neitalijanskega ozemlja, ki jih je imel zasedene italijanski okupator. Italijansko ozemlje naj bi postalo operacijsko območje nemške vojske in nemškemu vrhovnemu poveljniku v Italiji naj bi bila dodeljena nemški politični svetovalec in zastopnik nemške policije, medtem ko glede položaja in usode neitalijanskih območij, ki jih je imela zasedena italijanska vojska, ni bilo še nič določeno.* Po padcu fašizma v Italiji 25. julija 1943. leta je začelo nemško vrhovno vojaško poveljstvo izvajuti pripravljene ukrepe, pri čemer je šlo zlasti za zasedbo pomembnejših prometnih zvez in prostorov v sred­ nji in severni Italiji. Gauleiterjema sosednjih nemških pokrajin Koroške 1 Prim.: Slovensko PlrJmorje in Istru, Beograd 1953, str. 376—381; Janko Jeni, Tržaško vprašanje «po druidi svetovmii vojni, Ljubljana 1961, str. 49—50; Galliunn Fogar, Sotto l'occutpazione nazista nelle proviincie orientali, Udine 1961, str. 31—47; Enzo Collotti, L'ommiinistraan'Ctnie tedesca dell'Italia occupata 1943—1945, Milano 1963, str. 101—104; Frederic W. Deakin, The brutal Friend­ ship, London 1963, str. 613—614; Elio Atolli. L'occuipaaiioirie nazista della Venezia Giulia, v: Kasugna del I.uizio, 1965, XII, posdbna št., str. 95—99. • Hitlers Wecisiragein für die Kricgsführuing 1939—1945. Dokumente des Oberkommandos der Wtihnmacht. Herauisgeigeben v. Walther Habatsch, Frank- fu rt/M. 1962, str. 228—230. ae Zgodovinski časopis ДОЈ in Tirolske je ta dogodek služil kot povod za raznetenje njunih aneksio- nističnih teženj do sosednjih italijanskih in slovenskih pokrajin, ki so bile nekoč sestavni del uvstro-ogrske monarhije. Ce so se do tedaj morale aucksionističnc težnje avstrijskih nacistov glede Južne Tirolske, Kanal­ ske doline itd. uklanjati Hitlerjevemu gledišču, da med fašistično Italijo in nacistično Nemčijo ne sme biti nobenih spornih ozemeljskih vprašanj in je zato prišlo po 1938. letu do preseljevanja Nemcev iz Južne Tirolske in Kanalske doline v nemški rajh,3 pa sta zdaj oba gauleiterja menila, da je napočil čas, ko je treba načeti vprašanje povrnitve teh dežel nemškemu rajhu. Tako je koroški gauleiter dr. Friedrich Rainer že drugi dan po padcu fašizma v Italiji v brzojavki, ki jo je poslal Him- uilerju v Hitlerjev glavni slan, opozarjal, da je nemška meja pri Vrh­ niki oddaljena od Jadranskega morja, ki lahko vsak čas postane britan­ sko operacijsko območje, le sto kilometrov zračne razdalje, da je med Trstom in Ljubljano uporniško ozemlje itd. ter predlagal, naj bi nemška policija takoj začela boj proti slovenskim partizanom tudi na italijan­ skem okupacijskem območju, za kar naj bi Himmler dobil opolnomočja pri Hitlerju, nuj bi nemška vojska zavarovala in utrdila jadransko obalo in »naj bi nemška vojska takoj zasedla Kanalsko dolino in Pri­ morje ter dosegla naravno obrambno črto, ki jo je imela v prvi svetovni vojni Avstroogrskaz. (Podčrtal T. F.)4 Tudi avgusta je dr. Rainer pred­ lagal Himmlerju, naj bi izkoristili razmere v Italiji in zasedli Kanalsko dolino ter Dolenjsko in Notranjsko priključili h Gorenjski, ki je bila v nemškem rajhu. Himmler mu je čez nekaj dni odgovoril, da je govoril s Hitlerjem, ki v glavnem soglaša s predlogi, le da gredo njegove za­ misli še dalje. Enako je dr. Ruiner predlagal nemškemu zunanjemu ministru Joachimu vou Ribbentropu, ko se je ta 6. uvgusta 1943 vračal čez Koroško s sestanku z italijunskim zunanjim ministrom Raffaelom Guariglio v Trbižu.5 Tudi tirolski gauleiter Franz Hofer je 29. julija 1943. letu nugovarjul genera 11eld maršala Erwina Roinmla, naj izkoristi ugodno priložnost in zasede Južno Tirolsko.0 . Nemška vojska je konec jtdija 1943. leta začela zasedati pomembnej­ še prometne zveze v severni in srednji Italiji, medtem ko je najpomemb­ nejše prometne zveze v Slovenskem Primorju in Furlaniji zasedla šele mesec dni pozneje, to je od 2(>. do 29. avgusta 1943, razen mest Gorica, 3 Conrad F. butom-, Siidtirol urod die Achse Berlin—Rom 1938 bis 1945, Stuttgurt 1963; Cerhurd L Wdiinlnüg, Hitlers Zweites Buch, Stuttgart 1961. * National Archives Washington, imi krofi lm T-175, navoj 53. 0 Treipis ziiipdsraika Rainer j rvega zaslišanja v ljubljanskih zaponih, arhiv Inštituta za 2godiowino delavskega gibanja v Ljinbljanri (navajam: Rainer, zasliàanje, arhiv IZDG). " 'J'Iii- Rommel Papers, Jxindoiii 1953, str. 431—440. Ob kapitulaciji Italije je tudi Hofor inoslal 'neke predloge šofu strankine pisarne Martinu Bormannu, da ibL jih predložil Hitlerju. Bormainin imu je 11. soptomibra odgovoril, da hi inorai upoštevali tudi posledice odmeva pri svetovni javnosti, ki ji ni treba dajuti cenenih propagandnih gesel itd. Žal iz odgovora, ki ga je Bormann joslal v prepisu tndii llinimlerju, ni razvidno, kakšni so bili HofeTJevi pred­ oni. (Fotokopija Borniannovega odgovora 11. 9. 1945 je v Institutu für Zeit­ geschichte v Miinchnu.) 402 t Trst, Videm itd., v katera je prodrla šele po kapitulaciji Italije. Vendar pa ta ukrep nemške vojske ni bil posledica predlogov obeh imenovanih gttuleiterjev, temveč začetek izvajanja splošnih nacističnih načrtov, predvidenih za spremembe v Italiji. Ko je Italija 8. septembra zvečer objavila brezpogojno vdajo svojih oboroženih sil in je nemška vojska zučela razoroževati italijansko vojsko, je Ribbentropov zvezni uradnik v Hitlerjevem glavnem stanu, poslanik Franz von Sonnleitner zaprosil dr. Rainerja, naj Ribbentropu pošlje svoje predloge o ureditvi prostora južno od Koroške. Dr. Rainer je res 9. sep­ tembra poslal Ribbentropu spomenico »o ureditvi jezikovno mešanega neitalijanskega ozemlja med Koroško in Jadranskim morjem«. Najprej je povedal, da bi bila najjasnejša rešitev, če bi ob upoštevanju itali­ janskega nacionalnega čustva obnovili itaiijansko-avstrijsko državno mejo iz leta 1914 in v razsežnem prostoru med njo in slovensko-hrvaško jezikovno mejo na vzhodu, dotedanja nemško-italijansko državno mejo na Gorenjskem in Dolenjskem na severu ter Jadranskim morjem na jugu vzpostavili nemško gospostvo s civilno upravo, ki naj bi jo vodil koroški gutilciter, to je on sam, s sedežem v Celovcu. Njegova naloga naj bi bila »urediti in pomiriti narodnostne razmere, organizirati samo­ obrambo prebivalstva pred boljševizmom in mobilizirati vso gospodarsko moč upravnega območja za nemško končno zmago«. To upravno območje naj bi se po takojšnji priključitvi Kanalske doline h Koroški delilo na tri nižja upravna območja in sicer Kranjsko z glavnim mestom Ljub­ ljano, Goriško z glavnim mestom Gorica in Istro z glavnim mestom Trst. Kranjska nuj bi v začetku obsegala le Dolenjsko in Notranjsko, sčasoma pa bi ji priključili še Gorenjsko. Dr. Rainer je torej predlagal nekdanjo uvstrijsko teritorialno ureditev v Slovenskem Primorju in Istri, le da je mesto Trst priključil k Istri. Dr. Rainer je v tej spomenici odločno odsvetoval, da bi na vsem omenjenem prostoru ali na posameznih delih uvedli vojaško upravo, češ da »težke narodnostne razmere potrebujejo vodstvo s političnimi in propagandističnimi sredstvi«. Odsvetoval je tudi, da bi na omenjenem prostoru uvedli dve upravni območji s šefoma civilne uprave, češ da celotno ozemlje potrebuje »enotno rajhovsko politiko, ki jo bo usmerjal en sam urad«. Na koncu spomenice je dr. Rainer opozoril še na Furlanijo, ki ni »italijansko narodno ozemlje« i u kjer se je »po 25. juliju 1943 vidno pojavilo avtonomistično gibanje« ter poudaril, da še ne more presoditi, ali je na tem območju že aktualen »nadaljnji razvoj v rajhovskem smislu«. 7 7 Huiner 9. 9. l'Wö, Politisches Archiv des Auswärtigen Amtes Bonn, Büro des Staatssekretärs Italien, Jkund 16 (navajam: PA ÄA, St. S. Italien, Bd. 16). isti clan je tudi nemški posluiiiik v NDH Siegfried Kasche predlagal iie-jiišketnm zunanjemu riui-iiiistrstvii: »Meiuim, da je glede slovenskoga ozemlja potre'bnu iposelwiu 'pnevidinost. Hrvatov (misli na ustaško vlado — op. T. K.J to ozemlje xuiradï morelli t ni Ji inuipetosti s Slovenci .ne zanima. Priključitev k rajliu ne hi smela prilli v poštev. Truha ga je pustiti pod pravo vojaško upravo ali pa mu dati avtonomijo. Ce bi ga pustila pod pravo vojaško upravo, bi prebivalstvo postalo še bolj sovražno razpoložono. Zato predlagam, *• 403 Težko je reči, ali je dr. Ruiner te predloge poslal tudi v Hitlerjev glavni stan, odkoder je. kot že rečeno, dobil poziv zanje. Dejstvo pa je, du je nacistični propagandni minister dr. Josef Göbbels 10. septembra 1943 zapisal v svoj dnevnik: »Gauleiter Rainer je oživel. Avstrijski goluleiterji so zares pravi mojstri v dokazovanju ozemeljskih zahtev...«3 ili da je Hitler isti dan, to je 10. septembra izdal temeljno odredbo o ureditvi uprave na italijanskem ozemlju, v Julijski krajini in tako ime­ novani Ljubljanski pokrajini. Hitler je namreč 10. septembra 1943 brez poprejšnjega posveta z nacističnimi veljaki izdal odredbo, s katero je določil za pooblaščenca predstavnika nemškega rajha v Italiji dotedanjega nemškega poslanika v Italiji Rudolfa Raima, za posebnega svetovalcu za policijske zadeve pa SS-Obergruppenfiihrerja Karla Wolffa. Zasedeno Italijo je razdelil na dva dela: a) v operacijske zone na Apeninih, južno od njih in na obmorskih ter alpskih območjih ter b) na ostalo zasedeno ozemlje. Y operacijskih zonah naj bi imeli vojaški poveljniki civilne svetovalce, ki nuj bi se imenovali »vrhovni komisarji«. Ti bi imeli pravico postavljati civilna oblastva in jim dodeljevati nemške upravne svetovalce. Za vse ostalo zasedeno ozemlje naj bi bil imenovan samo en vojaški poveljnik in prefekti naj bi dobili nemške upravne svetovalce, ki bi v političnih zadevah dobivali navodila od poslanika Raima.9 Se isti dan je Hitler svojo odredbo dopolnil z odlokom: »Odločam, da se moja odredba o imenovanju pooblaščenca nem­ škega rajha v Italiji in razčlembi zasedenega italijanskega ozemlja z dne 10. septembra 1943 dopolni: Vrhovna komisarju v Operacijski zoni Jadransko primorje', ki jo sestavljajo pokrajino FurJamija, Coricai, Trst, Istra, Reka, Kvarner, Ljubljanu, in v Operacijski zoni .Predalpsko dežele', ki jo sestavljajo pokrajine Bolzano, Trident in Belluno, bosta temeljna navodila za svoje delo dobivala od mene.«10 da tornili ozcimlju načelno рччапапш avtonomijo. V privatnih razgovornih z gauleriterjoim Uibcrreritlnerjem, lui sem jih imel pred kratkim, sem ugotovil, da tonava «muko gledišče.« (PA AA, St. S. Kroatien, H 307178 — H 307179). 11. seiptoriubra je t udi neonêkii konzul v Ljiubljani Müller poročal nemškemu zu- uunjemiu ministrstvu, da v Ljulbljami a-aizpravljajo o treh možnostih polatičnc ureditve Ljubljanske pokrajiitne, to je o nemški cavimi upravi, o italijanski eiviilnii upravi pod neonsko vrhovno vojaško uipravo >iin o ustanovit vii nem­ škega protektorata s slovensko samoupravo.. (PA AA. St. S. Italien, Bd. 16). " Göb'belsov tajni dawvmitk II, Maribor 1958, podatek 10. 9. 1943 (na­ vajam: Gòibèels 10. 9. 1943). > National Archives Westiiiiurton, T-175. .navoj 141; Kriegstagebuch des Oberkomiwwidos der Wehrmacht (Wehrniaclitsführuingsstab), Bd. HI/2, zu- suinivmamrestellt und erläutert von Walther Iluibatseh). Frankfurt am Main 1963, 17. 9. 1943 (navajam: KTB/WFSt.); Enzo Collotti, L'amministrazione te­ desca dell'Itali«! occupata 194.3—1945. Mulano 1963, dok. št. 1 (navajam: Collotti); Deekin, The brutal Friendship, London 1963, str. 532—533 (nava­ jam : Deakiin). 10 National Archives Washington, T-175, navoj 141. Collotti je priobčil udrealbo in iì priključni odlok kot da bi šlo zu on sam dokument. Odredba m odlok, ohranjena v National Archives Washington, pa kažeta, da gre za dva dokumenta, ki so ju Hitler, Keitel in Lammers podpisali vsakega posebej. 404 Odredbe in dopolnilnega odloka, ki sla ju poles Hitlerja podpisala še načelnik noniškegu vrhovnega vojaškega poveljstva generalfeldmar- šul Wilhelm von Koitel in šef kanclerjeve pisarne dr. Hans Heinrich I.amnicrs. niso nikdar objavili. Z njima je dr.Lnmmers naslednji dan seznanil še tri nacistične veljake in sicer von Ribbentropa, šefa stran­ kine pisarne Martina Bormanna in šefa nemške policije Heinrich« Himmlerja. Povedal jim je tudi, da drugih ustanov o tem ne bodô ob­ vestili, »da ne bi nastal videz kot da se z odredbo krši suverenost itali­ janske fašistične vlade«. Sporočil jim je tudi, da je Hitler za vrhovna komisarja v obeh imenovanih operacijskih zonah imenoval gauleiterja in državna namestnika obeh sosednjih pokrajin, to je dr. Friedricha Rainerja iz Koroške in Fran za Hoferja iz Tirolske, in da bo druge vrhovne komisarje imenoval takrat, ko bo določil nove operacijske zone.11 Himmlerju pn je dr. Lammers isti dan še posebej pisal: »Po posebni želji zunanjega ministra sem državnima namestnikoma in gauleiterjemu Hoferju in dr.Rainerju sporočil njegovo naročilo, naj skrbita, da se njuno imenovanje za vrhovna komisarja še ne bo zvedelo v javnosti. Zunanji minister meni, da se njuno imenovanje lahko objavi šele takrat, ko si bosta Führer in Duce izmenjala gledišča.«t! Dr. Rainer je po vojni na zaslišanju izjavil, da so ga 12. septembra 1944. leta poklicali v Hitlerjev glavni stan. Na konferenci, ki so se je poleg njega in Hoferja udeležili še von Ribbenirop, von Keitel. Himmler. Bornimin in dr. I.mnmcrs. torej samo tisti, ki so podpisali odredbo ali pa jim je dr. Lninnicrs prejšnji dan poslal njen prepis, je Hitler razvijal svoje misli glede usode zasedene Italije in dejal, da bo za italijansko /.assiemo ozemlje skrbela Nemčijo, ker pa je bila v Miinchnu ustanov­ ljena nova fašistična vlada, bo ostal še naprej v veljavi trojni pakt med Nemčijo, Italijo in Japonsko in ostala bo tudi suverena Italija. Povedal je tudi. da bodo v Italiji obmejni in obalni pasovi popolnoma pod nem­ ško vojaško upravo, med toni ko IMXIO za druga zasedena^ italijanska območju iünenovani nemški svetovalci. Kot posebno politično in stra- Ieško pomembni je Hitler opisal obe operacijski zoni. to je Jadransko priniorjo in Predalpske dežele, ki sta zvezno ozemlje med Italijo in Nemčijo oziroma Balkanom. Hitler je na tej konferenci tudi dejal, da iz političnih razlogov ne bo spremenil italijanskih meja. Von Hibbentrop si je namreč na pobudo nemškega poslanika v tako imenovani Nezavisni državi Hrvatski, Sieg­ frieda Kascheja prizadeval, du bi NDH dobila Sušak in otok Krk, dr. Rainer pa je predlagal, naj bi odpravili mejo med Gorenjsko in Ljub­ ljansko pokrajino, a je Hitler oba predloga zavrnil.13 » National Archives Washington, T-175. navoj 141: >s National Archives Washington. T-175, navoj 141. ,s Ruiner, zaslišanje. Tuda v slovenskih reakcionarnu h krogüh so se po- ia-vlitilr " *" ....™.:..v: .. *,».«*r.,i.*m.r»n, rotektoratom. _.. „.. naj upravljala neanSKi gatiie-iter in siorvensKii nuiiiesurm ud. (Okrožnica «zpostave varnostne sluäbe Raidovljiiea 25. 9. 1krnnjsko avtononroo pokrajino«, ipo vojrai pa bi naj /družili vse Slovence v »slovenski pokrajini« pod nemškim protektoratom. Spomenico s takSniimi predlogu ie Rinpniik poleti 1944. teta izročil nemškemu gCNjeralnem« konzulatu v Ljuibliainii rn pripravljali so celo- Rupnikov obisk pni Himinilerju. (Rahnovo poročilo 7. 8. 1944. PA AA, II 312768 — H 312771Л " KTB WFSt. 13. 9. 1943. 1S Deukiin. n. d., str. 554—574. " Zbornik dokumentov uin podatkov o narodnoosvobodilni vojnii jugo­ slovanskih narodov, del VI, knjiga 7, dok. (navajam: Zbornik NOV, VI/7). » Rainer 9. 9. 1943, РЛ AA, St. S. Italien, Bd. 16. 406 Dr Rainer io res najprej prevzel oblast v Ljubljanski pokrajin., lo ,,« ,^oT,j..l»lj«m in nekaj večjih krajev ob ^«"'"^"Ç;^ Do«i«k! Tako prvi kot drugi je bil formalno podrejen komandantu mesta UUfe X^Ätrali je Hitler na omenjeni Were,ci ,2. se, tembra li« dal d, Rainerjn kakšna podrobnejša navod la kdaj in kako iinj prevzame oblast v svoji operacijski zon,. Dejstvo je, da je r Rai i er čez tri dni. to je 15. septembra v spremstvu višjega vodje SS ' ,, 'je v XV II. vojnem okrožju SS Gruppenfülirerja Erwma Rose- X predsednika za Koroško d, Ferdinaiula Wolseggerja m dr.Doujaka prispel v Ljubljano. V vladno palačo je P™™ ÏJ^n skega škofa dr. Grcgorija Rozmana in g« vpraša . kdo b. bil "«IP'™" „eiši načelnik pokrajinske uprave v Ljubljanski pokrajini. Škof mu je svet,«,"; naj «Ï to lieto postavi ljubljanskega ^-^^ Runniku Dr. Rainer je res še isti dan povabil Rupnika v vladno palačo "T vprašal, ali bi'sprejel to dolžnosl. Ta je prosil dva ah tri dm а promisi* m dokončni odgovor. 18. septembra je odgovoril P^^no m ZZ nato 20. septembra z avtomobilom odpelja . v Celovec. Dr.Ramer, k ie ta dan izdal v Celovcu »odredbo o izvajanju javne uprave v Ljub- liansk okrajiim. s katero je določil, da bo Ljubljanski pokrajini na- rdova S pok » uske uprave z naslovom predsednik in se bo pn svo- em deli. posluževal že obstoječih upravnih organov, je R«?^™1 odločbo o imenovanju in jo naslednji dan še ^"^LTwo segger ob tembra popoldne pa je vladni predsednik za Koroško d.. Jolscg^r OD navzočnosti škofu dr. Rozmana, polici skega generala Karla Brennerja, Cut berti«, nemškega konzul« dr. Müll er j a in dr ugdv^vladn, palači v Ljubljani generala Rupnika slovesno umestil za sefa pokrajin SkC YPdnrTg,h pokrajinah operacijske zone je ^•»"%Рге"|}..0^1 Sele *9 septembra 1943. to je zatem, ko je nemška vojska po Hitlerj - emmnel u z dne 19. septembra 1№ izvedla prvi del svojih ofenzivah :p ràci v Sloveniji in očistila« Kras. Vipavsko dolino Trnovski gozd in Banjsko planoto. »Odredbo o izvajanju javne oblasti P» vrh^en « 7. $^^№&™™-££%-~ v arhivu Instituta za narodnostmi vii.rusai.ja v^LiulIjan,i. ^^ «»Ruiner. zaslBaiije: Rinmikova »jmtt v• lju > J^1SK1" » IZDC- Zhormik NOV, VI/7, dok 2W; Slovenec 23. 9. 1943. 407 listo, ki ga je začel izdajati 15. oktobra 1943. V uvodu svoje odredbe provi, da je bil nemški rajh zaradi izdaje italijanskega kralja in Bado- glijeve vlade primoran zasesti italijansko ozemlje, ki je sedaj operacij­ sko območje nemške vojske. V prvem členu pravi, da bo v Operacijski zoni > Jadransko primorje«, ki jo sestavljajo pokrajine Furlanija, Go­ rica, Trst, Istra, Ljubljana in Kvarner skupaj z vključenimi območji Sušak, Bakar, Čabar, Kastav in Krk, vso civilno oblast izvajal izključno sam. V drugem členu določa, da ostane v veljavi dotedanje pravo, koli­ kor ne nasprotuje varnostnim ukrepom ali kolikor ga ne bo sam spre­ menil. V tretjem členu pravi, da morajo vsi uradi nadaljevati svoje delo po njegovih navodilih. V četrtem členu odreja, da ta odredba velja od 29. septembra 1943. Vzrok, da je odredba začela veljati 29. septembra 1943, je v tem, da je tega dne prevzel oblast na vsem ozemlju operacij­ ske zone.20 Med Hitlerjevo in Rainerjcvo opredelitvijo obsega Operacijske zone »Jadransko primorje« je ta razlika, da Hitlerjev odlok poleg Kvarner­ ske pokrajine navaja tudi Reško pokrajino, Rainerjeva odredba pa ne. Gre za vprašanje, kaj je Hitler menil z izrazom »Kvarnerska pokrajina«. Verjetno je mislil na tisio hrvaško ozemlje, ki ga je italijanski okupator spomladi 1941. leta na temelju rimskega sporazuma med Paveličem in Mussolini jem z dne 18. maja 1941 priključil k Reški pokrajini (Sušak, Kastav, Bakar, Čabar in otok Krk). Dr. Rainer pa je v svoji odredbi imel za Kvarnersko pokrajino pravzaprav Reško pokrajino s priključe­ nimi območji Sušaka, Kastava. Bakra, Čabra in otoka Krka. Ta pri­ ključena območja je organiziral kot poseben okraj, ki ga naj upravlja od njega imenovan komisar. Operacijska zona »Jadransko primorje« je tako obsegala območja z različnim historičnim razvojem: Furlanijo, ki jo je bila Italija dobila že 1866. leta. Goriško, Trst in Istro, ki jih je dobila Italija po prvi sve­ tovni vojni na temelju londonskega pakta z dne 26. aprila 1915 in rapalske pogodbe z dne 12. novembra 1920, Reko, ki jo je dobila po rimskem sporazumu z dne 25. januarja 1924, Ljubljansko pokrajino, ki jo je bila 3. maja 1941 priključila k italijanskemu državnemu ozemlju in omenjenih pet hrvaških okrajev, ki jih je Italija okupirala spomladi 1941 in jih po rimskem sporazumu z dne 18. maja 1941 priključila k Reški pokrajini. To ozemlje je bilo zelo heterogeno tudi glede na na­ rodnostno sestavo prebivalstva. Največ je bilo Slovencev, nato Furlanov, Hrvatov, Italijanov, najmanj pa Nemcev.21 90 Zbornnk NOV, Vl/i\ dok 306. Sef vojaške uiprave armatine skupine B, dr. Wiillii Ermert je 24. septembra 1943 poročal: >!. Z veljavnostjo od 25. septembra 'ho vrhovni komiisar, gaulcitcr Hofer prevzel upravo nad pokraji­ nami Bolzano, Triidont in Belluno... 2. Gauledter Rainer bo kot vrhovni komiisar prevzel upravo 'nad 8 pokrajinami, razon unega pasu ob obali, ki je 'proglašen za bojno območje. Kdnj se bo to /.podilo, še ni določeno. Datum bo Se sporočil. Prosila ga homo, mij pohiti .. .<• 29. septembra 1943 pa je isti poročal: »a) Z dne 29. 9. 194^ j<- tudi območje, ki je bilo predvideno za gan- teuterja H nine rja, prešlo pod njegovo upravo.< (Collotti, n. d., dok S in 12). »' O j u Hiški krajini in njeni narodnostni sestavi glej Lavo Cermelj, Slovenci m Hrvati pod Italijo, Ljubljana 1958: isti, Slovenci in Hrvatje .pod Italijo, Ljubljana 1965; Oko Trsta, Beograd 1945. 408 Dnu /aloni ko je dr. Rainer prevzel oblast v operacijski zoni, sta rimski in tržaški radio sporočila novico, da je Musolinijeva vlada ime­ novala prefekta za Trst in visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino. V Trstu je na primer do 11. septembra ostal prefekt Giuseppe Co­ cuzza, ki ga je bila postavila Badoglijeva vlada. 15. septembra se je vrnil bivši prefekt Tullio Tamburini, ki ga je bila odstavila Badoglijeva vlada, in je ostal do 30. septembra, pozneje je postal šef policije v Mussolinijevi državici. Mussolini je za prefekta v Trstu imenoval najprej Giovannija Marziali ja, nato pa Eduarde Stileina, toda niti prvi niti drugi še ni utegnil priti v Trst, ko je vrhovni komisar dr. Rainer 26. oktobra 1943 umestil zu tržaškega prefekta dr. Bruna Coceanija.22 Za šefa pokrajinske uprave v Ljubljanski pokrajini je dr. Rainer — kot smo videli, že 20. septembra imenoval generala Leva Rupnika, Mussolini pa je čez dober teden dni imenoval za visokega komisarja te pokrajine Emilija Graziolija, ki je bil že na tem mestu od maja 1941 do junija 1943. Med Nemci in slovensko buržoazijo je nastalo vznemir­ jenje. Tako je nemški svetovalec pri šefu pokrajinske uprave za Ljub­ ljansko pokrajino dr. Hermann Don jak 4. oktobra poročal dr. Rainerju, da sta novici rimskega in tržaškega radia o Mussolinijevem imenovanju Graziolija za visokega komisarja prišli kot strela z jasnega in da je Rupnik izjavil, da se ne počuti več varnega in ne bo ostal več na svojem položaju v Ljubljuni, temveč da se bo podal pod nemško varstvo. Tudi njegova okolica da je zelo prizadeta in belogardistični veljaki so baje izjavljali, da ne bodo več sodelovali, če se bo vrnil Grazioli. Dr. Rainer je prepis Doujnkovcga poročila poslal Himmlerju in ta se mu je zanj zahvalil. Zul ne vemo za nadaljnje tozadevne Himmlerjevc ukrepe. Tudi nemški konzul v Ljubljani dr. Müller je I. oktobra opozoril nemško zu­ nanje ministrstvo, da bi Graziolijeva vrnitev lahko izzvala nezaželene konflikte, ki pa se jim je treba izogniti. Nemško zunanje ministrstvo je menilo, da je treba kljub izrecnemu nemškemu priznavanju italijanske suvernosti nad to pokrajino onemogočiti Graziolijev nastop. To se je tudi zgodilo. Grazioli, ki je 6. oktobra že prispel v Ljubljano, se je moral vrniti. Mussolinijeva vlada je teirtu ugovarjala, toda nemško zunanje ministrstvo in Hitler sta ostala pri svojem.23 Za prefekta v Gorici je dr. Rainer imenoval grofa Marina Paceja. ki so ga 30. oktobra slovesno umestili, novembra je imenoval za prefekta v Vidmu Riccarda De Bedena, na Reki Aleksandra Spalatina, 2. de­ cembra so v Puli slovesno umeslili prefekta Ludovica Artusija. Za ko- ** (l'iovamuii Esposito. Traeste o la sun Odisseo. Rama, 1952, str. 65—-66 (nova juin: Esposito), Brlimo Ooeeanii, Mussolini, Hitler e Tito alle porte orien­ tali d'Ituliu, Bologna 1948. » National Archives Washington. T-175. navoj 141; Müller 1. 10. 1943, PA AA. St. S. ItuHeii. Bd. 17; Moollhausoii 11. 10. 1947, PA AA. St. S. Italien, ßd, 17. Polkovnik Petersforff je 6. oktobra brzojav.il Rösonerju v Berlin, da bo tej;a Jadransko primorje< dr. Rainer še ni bil prispel v Trst in tudi ne izdal nobenega sporočila o svojem položaju, ko so se že slišali pomisleki proti nameravani ureditvi Julijske Krajine in Ljubljanske pokrajine. Ze 17. septembra je pred­ stavnik nemškega zunanjega ministrstva Kurt Heinburg pisal iz Trsta, da mu je pred dvema dnevoma SS-Untersturmfiihrer Gschladt iz Ljub­ ljane govoril o nameravani ustanovitvi slovenskega protektorata pod Rninerjevim vodstvom, katerega središče naj bi bila Ljubljanska pokra­ jina. Heinburg je poudaril, da nasprotuje združitvi Trsta in Istre s kakš­ nim slovenskim protektoratom, ker bi to neugodno vplivalo na nacistič- no-fašistične odnose in dalo ogromen zagon »vzhodno (boljševiško) usmerjenemu slovenstvu«. Drugič je menil, da bi bila ustanovitev slo­ venskega protektorata, ki hi mu morebiti priključili še zgornjesoško dolino severno od Gorice ter območje Idrije in Postojne, nikakor pa Trsta in Istre, posrečena rešitev.20 V drugi polovici septembra so italijanski poštni in železniški uradi v Trstu dobili naročilo italijanskih ministrov, da morajo izpolnjevati le njihova navodila. Vrhovni komisar dr. Rainer je imel to za obstrukcijo nemških ukrepov in se je priložil Ribbentropu. Ta je zato naročil Rahmi, naj pokliče k sebi predstavnike obeh italijanskih ministrstev in jim naroČi, naj umaknejo omenjeno naročilo ter ukažejo svojim uradom v Operacijski zoni »Jadransko primorje«, naj brezpogojno izpolnjujejo navodila nemških ustanov. Rahn je 18. septembra izpolnil Ribbentropovo naročilo.'0 Na višjem nivoju pa se je vprašanje okrog upravičenosti operacij­ skih zon zaostrilo oktobra 1944, potem ko je vrhovni komisar dr. Rainer izdal svojo odredbo o izvajanju oblasti v Operacijski zoni > Jadransko primorje«. Stiri dni po izidu prve številke Rainerjevega uradnega lista, v katerem je izšla njegova odredba o izvajanju oblasti v omenjeni zoni, je pod dojmom negodovanja Mussolinijeve fašistične vlade celo vele­ poslanik Rahn 19. oktobra 1943 pisal von Ribbentropu, da se mu zdi, dn ustanovitev novih operacijskih zon pomeni nadaljnjo zaostritev raz­ mer in naj bi zaželene praktične rezultate raje dosegli z vojaškimi in policijskimi nadzorstvenimi ukrepi ob privolitvi in podpori italijanske fašistične vlade, brez ustanavljanja operacijskih zon. Ko je Rahn 26. ok­ tobra govoril z Mussolinijem. je ta govoril tudi o vrhovnih komisarjih in s svojimi izvajanji spravil Rahna iz ravnotežja. Ta mu je odgovoril, da bi izključno italijanska uprava prizadetih območij pripeljala do velikih teritorialnih izgub v slovenskem in hrvaškem prostoru in do nagle okrepitve partizunskega gibanja in da je zato Nemčija primorana, da iz vojaških razlogov zavaruje območja, ki so posebno občutljiva za " Heiirebnrg t7. 9. 19«, PA AA. St. S. Italien. Bd. 16. *> Ribbentrop 18. 9. \Wi, Ruhm 18. 9. 1943. PA AA, St. S. Italien, Bd. 16. 4i: promet in zveze, in jih z vojaško upravo kolikor se da nevtralizira. Obljubiti pa mu je moral, da bosta vrhovna komisarja čim bolj, koi dotlej, pn/jila na prestiž italijanske fašistične vlude.81 Nemalo težav je imelo nemško zunanje ministrstvo tudi z vlado NDH. Ta je po kapitulaciji Italije dobila tudi tiste dele Dalmacije, ki jih je bila Italija anektirala po prvi svetovni vojni (Zadar) m 1941. leta (Splitska pokrajina in Kotorska pokrajina) in si je prizadevala, da bi dobila še Reko in Hrvatsko Istro, pri čemer ji je pomagal nemški po­ slanik v Zagrebu Siegfried Kaeclio. Pavelič je v svojem govoru pò za­ grebškem radiu v noči na 9. september 1943 sicer že proglasil priključi­ tev Reke, vzhodne in osrednje Istre k NDH in je v svoji brzojavki Hitlerju 13. septembra na dolgo in široko dokazoval, da bi tudi ta ob­ močja marala priti v NDH. Toda Ribbentrap je naročil Kascheju, naj pove Pavelieu, da je območje, ki ga zahteva, »pravo uporniško območje. Nemške enote se morajo tam zelo težko bojevati. Celotno območje je nemško operacijsko območje. Führer se mora zdaj ukvarjati samo s tem, kako bi zatrl upor in preprečil izkrcanje Angležev in Amerikancev. Z državno-političnimi mejnimi vprašanji na teh območjih se Führer zdaj v vojnem čusu ne more ukvarjati.«32 Poslanik Kasche ni soglašal s takšnim odgovorom, ker je verjetno v kritični noči na 9. september 1943 Paveliču obljubil preveč in zdaj ni mogel vzeti besede nazaj. Zuto je 20. septembru dal celo Ribbentropu vedeti, da nima več volje ostati na svojem položaju, а ga je ta pošteno obdelal.38 Toda vlada NDH ni dala miru in je začela območje Reke, dele Istre in Kvarnerske otoke na raznih kartah in v časopisih prikazovati kot se- stuvni del NDH. Proti temu je 4. oktobra 1943 s pismom, naslovljenim na Martina Bormanna, protestiral vrhovni komisar dr. Rainer in ga pro­ sil, nuj s Hitlerjevo odločitvijo glede mej Operacijske zone »Jadransko primorje« seznani nekatera ministrstva, med njimi tudi zunanje mini­ strstvo. Pri tem je mislil na Hitlerjev sklep, da bo iz zunanjepolitičnih razlogov: u) na celini ostala italijansko-hrvaška meja iz leta 1941 prav tako nedotaknjena, kakor italijansko-nemška meja ob Južni Tirolski in Kanalski dolini ter b) na morju meja potekala tako, da bodo kvarner­ ski otoki, ki so pred prvo svetovno vojno spadali k Istri, ostali v Italiji, drugi pa bodo z dalmatinskimi otoki vred spadali v NDH. Bormann je res posredoval in von Ribbentrop je 9. oktobra zahteval od Kascheja, naj pove Paveliču, da je območje, ki ga zahteva, uporniško ozemlje itd. Toda vlada NDH kljub temu ni odnehala, temveč je sredi oktobra, ko je vrhovni komisur dr. Rainer izdal prvo številko svojega uradnega lista »' üeukiim, .n d., str. 618; Ruini 27. 10. 1У43, PA AA, St. S. Italien, Bd. 18. O problematiki modaljmjoga ustuiiwivljuiija novih oporacijskùh zon v severni Italiji >glej KTü/WFSt. 20. 12. 1943 in Rah-novc lugovore 25. 12. 1943, PA AA, St. S. Italiun, B<1. .18; Deakiim, m. d., str. 617. « Kasohe 12. din 13 9. 1943, PA AA, St. S. Kroatien. 162842—162843 in 162832-162854; Rilhbmtrap 19.. 22. liti 23. 9. 1943, PA AA, St. S. Kroatien 162874 «n 162888—162893. » Ri'bbtintrap 23. 9. 1943, PA AA, St. S. Kroatien, 162889-162890. 413 z odredbo o izvajanju oblasti v operacijski zoni, celo poslala svojega državnega sekretarja dr. Oskarju Turino za šola civilne uprave na Reko. Ker je bila tedaj edina zveza med Zagrebom in Reko preko Ljubljane, se je dr. Turimi s spremstvom 481 policijskih in finančnih uradnikov 1er vojakov mimogrede napotil v Trst. Od tam ga dr. Rainer ni pustil naprej in se je moral vrniti, kljub temu da je hrvaški poslanik v Ber­ linu glede tega vprašanja 22. oktobra izročil nemškemu zunanjemu ministrstvu verbalno noto. Ribbentrop je v svoji notici za Hitlerja 26. oktobra opisul ves potek zadeve in Hitler je seveda ostal pri svojem, to je, du v nobenem primeru ne bo spremenil meje pri Reki in v Istri. O zadevi sta 31. oktobru v Celovcu razpravljala Kasche in dr. Rainer ter ugotovila, da ineju med Operacijsko zono »Jadransko primorje« in NDH poteka po kopnem po hrvaško-italijanski meji iz 1941. leta, po morju pa po stari meji med Istro in Dalmacijo iz časa avstroogrske monarhije. Dogovorila sta se pa, da bo za reševanje obmejnih vprašanj poslala ШМ v Trst svojega zveznega uradnika. Glede na posebnosti okraja Sušak-Krk, ki ga sestavlja pet velikih občin (Sušak, Kastav, Čabar, Bakar in Krk), bo zanj organiziran izredni komisariat. Upravljal ga bo odvetnik Franc Spellar s Sušaka in njegove pristojnosti bodo zajemale predvsem krajevno policijo, šolstvo in kulturo, medtem ko bo reški prelekt reševul samo skupna vprašanja, ki ne zadevajo nacionalno- političnih interesov. Uradni jezik v tem okraju bo hrvaški in kolikor bi zmanjkalo domačih uradnikov, lahko pridejo tudi iz NDH. Dogo­ vorila sta se tudi o nučinu reševanja gospodarskih in drugih vprašanj. Kasche je o tem dogovoru takoj obvestil Pavcliča, ki se je* hote ali nehote moral sprijaznili tudi s tem dejstvom. Dr. Rainer je nato 6. decembra 1943 izdal odredbo o ustanovitvi izrednega komisariata za okraj Sušak-Krk, ki jo je datiral z 29. 10. 1943.34 Potem ko je dr. Rainer prevzel oblast v Operacijski zoni »Jadran­ sko primorje«, nekako uredil upravo v pokrajinah in zavrnil razne pomisleke glede upravičenosti operacijske zone in njenih meja, je izdal dve pomembnejši odredbi. Dne 29. novembra 1943 je izdal »odredbo o obvezni vojaški službi«, ki ima zanimivo predzgodovino. Ko je namreč načelnik generalštaba v Mussolinijevi državici, general Gastone Gambara 24. oktobra 1943 ukazal, naj obnovijo regionalna in pokrajinska vojaška poveljstva, je pozval v Rim italijanskega generala Giovannija Esposita, ki je bil v Trstu I>o zlomu Italije vodja koordinacijskega urada za javni reci in letalsko opazovanje, in mu naročil, naj tudi v Julijski krajini ustanovi takšna poveljstva. Ko se je Esposito čez pet dni vrnil v Trst, jih je res začel ustanavljati in je 7. novembra začel nastopati kot poveljnik regional­ nega vojaškega poveljstva za Julijsko krajino. Dan prej je v tržaških časopisih objavil poziv, naj se bivši italijanski podoficirji do določenega » Roinor 4 10. W31'A ЛА. St. S. Italien, Bd. 17; Bormann-Ribbentropu, PA AA, M. S. Italien, Bd. 1?; Ribbentrop 9. 10. 1943, PA AA, St S Kroatien 162925; Kasche 18. un 19. 10. 1»», PA AA, St. S. Kroatien, 162960-162961 in 162965-16296? ; Steonpraclit 22. 10. 1945, PA AA, St. S. Kroatien 162978-162979- Ribbentrop 26. 10. 1943, PA AA, St. S. Kroatien, 502114-302119. 414 dne prijavijo im določenih krajih. Ko je za to zvedel dr. Rainer, ki se je pravkar vrnil i/. Hitlerjevega glavnega stana, je menil, da to nasprotuje njegovim načelom, ki jih je bil povedal Hitlerju in ki jih je ta odobril. Ta načelu so bila takšna, da je na ozemlju, kjer so narodnostne razmere pereče, neprimerno prisilno novačenje v italijansko vojsko. Zato je 11. novembra 1943 objavil v časopisih, da so v operacijski zoni lahko novačenju v italijansko vojsko le na temelju prostovoljnih prijav. Po­ klical jo k sebi tudi generala Esposito in mu obrazložil vzroke za svoj ukrep ter mu celo prepovedal, du bi novačili v italijansko vojsko z moralnim pritiskom. Ta se je izgovarjal, da mu je novačiti ukazal gene­ ral Gaiuburu z Rominlovo privolitvijo. Ko je dr. Rainer o teh razmerah poročal Bormannu, ki bi naj o vsem obvestil Hitlerju, je tudi povedni, da se v njegovi operacijski zoni lahko izvaja le prostovoljna rekrutacija za domače samoobrambne (domobran­ ske) oddelke uli prostovoljno novačenje v nemško ali italijansko vojsko. Poudaril je tudi, da ima italijanska vojaška poveljstva v operacijski zoni za neprimerna in da njihova navzočnost dejansko in vidno naspro­ tuje načelom, ki jih je Hitler povedul generulu Jodlu, to je, da italijan­ ska vlada v operacijskih zonah ne bo imela nikakršne suverenosti. Zato je dr. Rainer zahteval, nuj italijanska vojaška poveljstva takoj od­ idejo iz njegove operacijske zone.35 Takoj ko je dr. Ruiner izdal omenjeno izjavo v časopisih, je general- feldmuršul Rommel odločno protestimi pri generulu Jodlu in velepo­ slaniku Rahnu, češ da se dr. Ruiner vmešava v njegove pristojnosti. Italijanski oficirji se morajo prijaviti, drugače bodo ustreljeni zaradi neposlušnosti poleg tegu pa »obveznost prijave pomeni zaščito italijan­ skih oficirjev v primeru, da bi jih ujele Badoglijeve čete«. Rahn je pred­ lagal, nuj bi tudi v Operacijski zoni »Jadransko primorje« ukrepali tako, kakor v Operacijski zoni »Predalpske dežele«, to je, da bi vpo­ klicanemu ob prijavi dali možnost, Au se sum odloči, uli bo ostal v itali­ janski vojski ali bo vstopil v »Organisation Todt« ali pa v samoobramb­ ne oddelke (domobranstvo). Zunanjemu ministrstvu v Berlin pa je Rahn pisal, da bi se moral dr. Rainer o vsaki odredbi ki jo pripravlja, posve­ tovati z njim, on pa se bo o vseh perečih vprašanjih dogovarjal z voja­ škimi in policijskimi ustanovami. Vprašanje okrog vpoklica v italijunsko vojsko se je zaostrilo tako, da je Ribbentrop 18. novembra brzojavno pozval Raima, naj se naj­ pozneje do 21. novembra 1943 z vlakom (in ne z letalom!) pripelje v Hitlerjev glavni stan, kjer bo konferencu o tem vprašanju. Žal za sedaj še ne vemo, kdo se je udeležil konference in kaj so na njej sklenili. Dejstvo pa je, da je dr. Rainer že čez dober teden, to je 29. novembra izdal odredbo." V njenem uvodu pravi, da so vsi prebivalci zone dolžni dati vse svoje moči za vojno. V prvem členu določa, da obvezna vojaška dolžnost « Esposito, n. d., str. 81, 91—95, 255—258; Raiinor 15. 11. 1943, PA AA, St. S. Italien, Bd. 18. M Hahn 15. iu 16, 11. 1945, PA AA, St. S. Italien, Bd. 18; Ribbentrop 18. It. 1943, PA AA, St. S. Italian, lid. 18. 415 zajame vse italijanske državljane tistih letnikov, ki so določeni v faši­ stičnem zakonu o civilni mobilizaciji z dne 31. oktobra 1942. V drugih členih določa, da lahko obveznik izpolni svojo vojaško obveznost z orož­ jem v roki ali pa brez njegu in da je dovolj, da vstopi prostovoljno v domobranske oddelke, obnovitveno službo, nemško vojsko, oddelke SS in nemško policijo, Organizacijo Todt ali pa v enote nove italijanske vojske. Dovolj je tudi, da obveznik dela v podjetju, ki ga je vrhovni komisar zaznamoval za vojnopomembno, ali pa se prostovoljno prijavi za delo v nemškem raj lui. Odredba tudi grozi s kaznijo tistim, ki bi se numera vali izogniti vojuški obveznosti.37 Pozneje so zu mobilizacijo v fašistično republikansko vojsko določili največje število — do pet odstotkov vseh v operacijski zoni vpoklicanih v nemško vojsko. Todu tudi ti prostovoljci so morali oditi iz operacijske zone v Mussolinijevo državico, ker nacisti v operacijskih zonah načelno niso dopuščali bivanja fašistični republikanski vojski.38 Dnu 6. decembra 1943 je dr. Rainer izdal »odredbo o ustanovitvi domobranskih oddelkov zu pomoč pri vzdrževanju reda in varnosti v Operacijski coni »Jadransko primorje«. Domobranske oddelke sestav Ijajo domači prostovoljci, ki so sposobni za nošenje orožja, poveljujeta pa jim višja vodja SS in policije. Sedmi člen določa, da veljavnost od­ redbe seže nazaj do 1. oktobra 1943.30 Zukaj naj bi veljavnost odredbe segla nazaj do 1. oktobra 1943, nam ni znano. Morda zato, ker se je tisti čas v Ljubljanski pokrajini že ustvarjalo Slovensko domobranstvo. Njegovo jedro so sestavljali pred­ vsem tisti belogardisti, ki se jim je takoj po kupitulaciji Italije posrečilo zbežuti z Dolenjskega in Notranjskega, kjer je Narodnoosvobodilna voj­ sku Sloveuije v zmugovitem poletu uničila vse belogardistične postojan­ ki', v Ljubljano, Logutoc in Kostanjevico pod varstvo novega okupatorja. Posamezne enote, ki so se kmalu združile v tri domobranske bataljone, so bile nekaj časa popolnoma podrejene posameznim nemškim vojaškim ali policijskim poveljnikom. Dne 22. septembra, to je tisti dan, ko so v vladni palači v Ljubljani umestili Leva Rupnika za šefa pokrajinske uprave, je vodstvo klerikalne stranke ustanovilo v Ljubljani protikomu- nistični odbor, ki naj bi vodil politični in vojaški boj proti narodnoosvo­ bodilnemu gibanju. Odbor je drugi dan na svoji drugi seji sklenil orga­ nizirati obveščevalno službo za nemškega okupatorja in izvesti vojaško reorganizacijo belogardističnih čet. S seje so odšli trije člani k Rupniku in mu izročili nekaj predlogov. Želeli so čimprejšnjo reorganizacijo belo­ gardističnih čet, postavitev poveljnika in vrhovnega slovenskega povelj­ stva ter »slovensko zastavo iz propagandnih razlogov«.40 « VAOZAK. št. 4. 7. 12. 1943. •" '/npisrak konferemoe fašističnega svetu za Julijsko krajino v Trstu 27. 12. 1943, arhiv 1ZDG; Un nano dì ammmuiiistrazionc germanica in Venezia (india ('Ztiupno poroòilo Mussolini ju te Trsta 31. 12. 1944) v: U Movimento di Libe-rwaione IMI Itulia, 1952, št. 17-18, str. ГО—66; CoUotti, an.d, str. 102 » VAOZAK. št. 4, 7. 12. 1943. ta r'rajüöek Saje, >Prevatviiše)iiii, Vu-ša zamisel je propadla!«, Tedenska tri­ bunu 21. 7. 1954. 416 Hupnîk ee j«' glede na to, da je bil imenovan za šefa pokrajinske uprave in da je imel čin generala, -v Rösenerjevi odsotnosti postavil za komandanta Slovenskega domobranstva in je za glavnega inšpektorja imenoval polkovnika Antona Kokalja. Z vodjo koroškega državnega pro­ pagandnega urada NSDAP dr. Lapperjem sta sestavila razglas, ki so ga 24. septembra objavili vsi slovenski dnevniki. Razglas je sporočil pre­ bivalstvu, da je ustanovljena slovanska domobranska legija, v katero naj se prostovoljno prijavi vsak za orožje sposoben Slovenec od 18. do 35. leta starosti. Drugi dan je Rupnik izdal povelje, s katerim je domo­ branskim enotam sporočil, da prevzema poveljstvo nad Slovenskim do­ mobranstvom.41 Ko se je Rösener vrnil iz Poznanja, kjer se je 4. oktobra udeležil Himmlerjeve konference z visokimi jesesovskimi funkcionarji, mu ni bilo všeč, da se je Rupnik sam postavilj za komandanta Slovenskega domo­ branstva. Zato je na njegovo mesto 12. oktobra postavil polkovnika Franca Krencrja kot komandanta organizacijskega štaba.42 V operativnem in taktičnem pogledu je bilo Slovensko domobran­ stvo preko zveznega oficirja, policijskega kapetana Ericha Schumacher- ja (pozneje podpolkovnika Balkejo,) podrejeno Rösenerjevemu »opera­ tivnemu štabu za uničevanje tolp«. Nemški okupator je slovenskim domobrancem dajal vso oskrbo in plačo, napredoval in odlikoval je ofi­ cirje, oni pa so 20. aprila 1944 in 30. januarja 1945 prisegli zvestobo nemškemu rajhu in Hitlerju.43 V Slovenskem primorju so slovenske domobranske oddelke, ki so se imenovali »Slovenske varnostne straže na Primorskem« in bili pod po­ veljstvom polkovnika Kokalja, ustanovili 12. novembra 1943. Nacisti so v Operacijski zoni »Jadransko primorje« ustanavljali tudi italijanske domobranske oddelke. Nimam namena, da bi na tem mestu razpravljal o celotni nacistični politiki v Operacijski zoni »Jadransko primorje«, o vprašanju, ki doslej še ni bilo obdelano. Navedel bom le nekaj misli za nadaljnje raziskova­ nje tega problema. Dr. Rainer je v operacijski zoni ohranil dotedanje pokrajinske administrativne organe, ki so bili izključno italijanski, na slovenskem in hrvaškem ozemlju v Slovenskem Primorju in Istri, kjer so po kapitulaciji Italije izginili italijanski župani, je imenoval «Imen­ ske župane in dopustil odpiranje slovenskih šol. Toda bilo bi napačno misliti, da je vodil kakšno proslovensko ali proitalijansko politiko. Njegova politika glede narodnostnih razmer ni bila niti proslovenska niti proitaiijauska, temveč kvečjemu avstrijska, kolikor je ta izraz se­ veda ustrezen. Nacistične koncesije redkim slovenskim kolaboracioni­ stom niso bile nič večje kakor italijanskim in nacistično nasilje proti antifašistično usmerjenemu slovenskemu in hrvaškemu prebivalstvu ni 41 Slovence, 24. <>. 104Л; Rupiiiikovo ipovelje 25. 9. 1943, arhiv IZDG; Riup- niktìva lii/.juva v županiji 1. 2. 1946, arhiv IZDG. 42 Ruipniikovu izjava v /aiponili 1. 2. 1946, arhiv IZDG. 43 Revija »Sloveinsko doniotbraiistvoi, 1944-1945; fotografije v Muzeju ljudske revolucije v Ljuibljam. 27 Zgodovinski časopis 4J7 bilo nič manjše kakor proti italijanskemu prebivalstvu, ki se je tudi vključevalo v narodnoosvobodilno pihanje. Osnovna težnja llnincrjcve politike v Operacijski zoni »Jadransko primorje« jo ntilu tu. da ob preprečevanju naraščanja napetosti v narod­ nostnih ruzmerah in omejevanju vpliva Mussolinijeve vlade skuša glede na vojaški položaj na frontah in moč narodnoosvobodilnega gibanja v sami zoni dobiti s tega ozemlja čimveč ljudskih in gmotnih sredstev za potrebe nemškega rajha. Nacisti so brez dvoma nameravali po vojni obe ali pa vsaj dele obeh operacijskih zon priključiti Nemčiji. Na to opozarja nekaj že omenjenih Hoinerjevih predlogov in pa nekatere izjave v Gòbbelsovem tajnem dnevniku. II. septembra 1943. to je dan pred Mussolinijevo osvoboditvijo na Cran Sassu, je dr. Gòbbels zapisal: Mi ne potrebujemo samo Južne Tirolske. Menim, dn moramo prenesti mejo zelo na jug, še dalje od Benečije. Vse, kar je bilo nekoč nemška posest, mora postati zopet naše«. 13. septembra je spet zapisul: »Razen Južne Tirolske bi morala po mo­ jem mnenju vključiti naša meja tudi tri Benečije. To bi bilo težko, če bi se vrnil Duce v politično življenje. Ze z Južno Tirolsko bo težko...« C'cz deset dni. to je 23. septembra, je spet zapisal: »Führer meni, da moramo zasesti Benečijo in jo vključiti v rajh kot avtonomno pokrajino. To je tudi moje mnenje. Želim le, da bi Führer trdno vztrajal pri tej odločitvi in da ga od nje ne bi nihče odvrnil.«44 Oba vrhovna komisarja sta se svojim predlogom in tem izjavam primerno tudi obnašala. Hotelo sta biti neposredno podrejena Hitlerju, medtem ko so nekatere ustanove v rajhu želele, da bi bila podrejena pooblaščenemu predstavniku nemškega rajha v Italiji Rudolfu Rahnu. Zlusti si je to želelo nemško zunanje ministrstvo, čigar član je bil Rahn. Pri zunanjem ministrstvu so celo v začetku oktobra 1943 ustanovili »medministrski odbor za italijanske zadeve«, ki ga je vodil državni podsekretar v zunanjem ministrstvu Heneke. Sestavljali so ga predstav­ niki raznih ministrstev in državne pisarne, strankine pisarne, vrhovnega vojaškega poveljstvu in ravnateljstvu državne banke. Ta odbor je; na svoji četrti seji 19, oktobra 1943 razpravljal tudi o tem, ali sta vrhovna komisarja v čem podrejena Rahnn ali ne. Večina članov je odgovorila pritrdilno. Toda vrhovno komisarja sta bila povsem neodvisna od Rahna in podrejena neposredno Hitlerju.45 '. Na peti seji odbora 26. oktobra 1943 je zastopnik notranjega mini­ strstva dr. Hans Globke povedal, da si vrhovna komisarja prizadevata, da bi v operacijskih zonah odpravila nemška konzularna zastopstva* in ustanovila lastne urade za izdajanje potnih listov in vizumov. Odbor je glede na Hitlerjevo odredbo, da se je treba izogniti videzu predvidene aneksije«, sklenil, naj konzularna predstavništva ostanejo in poslujejo naprej.*6 « Gübbels 11. 9. 1943, 13. 9. 1943 in 23. 9. W4ö. " /itfiiiHvik 4. seje modaninistrskcça odbora za italijanske zadeve 19. 10. 1943. PA ЛА, St. S. Maliern. Bd. IS. ** Zapisnik 3. seje mednviin.strskega odbora zu italijanske zadeve 26. 10. 1913. PA A A, St. S. Italien, Bd. IK. 418 Vrhovnu komisarja sta si ludi prizadevala, da bi nasproti Mussoli- nijevi državici vzpostuvila pravo mejo z graničaiji in cariniki, lako je na šcsli soji omenjenega odbora 29. oktobra 1943 zastopnik strankine pisarne Kapp poročal, da vrhovna komisarja trdita, da je potrebno zavarovanje, o čemer da se je tudi sam prepričal. Trdil je, da bi že samo šibko zavarovanje z majhnim številom graničarjev, ki bi s patruljami delali naključne preiskave, zelo izboljšulo razmere. Državni podsekretar llencke je menil, da bi bilo treba o tem ponovno razpravljati s finanč­ nim ministrom in ga prositi za odvisne graničar je. Odbor pa je sklenil, ila bo .še prej vprašal Raima za mnenje. Vprašul ga je še tisti dan in 2. novembra mu je Ralin odgovoril, da bi zavarovanje južne meje opera­ cijskih zon z graiiičarji italijanska fašistična vlada imela za nov korak na poti k nemški aneksiji teh območij. Kolikor gre za to, da bi nezažele­ nim elementom onemogočili prehod z enega ozemlja na drugo, bi to lahko bolje opravili policijski in prijavni organi, medtem ko bi bilo prenašanje ali prevažanje blaga, z juga na sever po Raiuiovem mnenju celo zaželeno. Naslednji logični korak, ki bi sledil zavarovanju meje, bi bila uvedba nemškega denarja, kar pa »iz splošnih političnih raz­ logov ne sme priti v poštev«. Medmiuistrski odbor za italijanske zadeve je nato na svoji sedmi seji 5. novembra 1943 soglasno sklenil, da ne pride v poštev niti upravna niti gospodarska zapora operacijskih zon nasproli drugemu italijanskemu ozemlju. Pač pa lahko šibke sile s pa- tiuljiruujem in naključnimi preiskavami nu glavnih prometnih poteh izvajajo čislo vojaško zavarovanje južnih meja operacijskih zon in je treba zuprositi finančnega ministru naj da vrhovnima komisarjema za to na razpolago razpoložljive graničarje in carinike. To se je tudi zgo­ dilo." Da sta imela vrhovna komisarja aneksioniistične težnje, pričajo tudi povojne izjave nekaterih nacističnih funkcionarjev v Italiji, na primer nemškega generalnega konzula v Rimu Eitela l'riedricha Moellhausna in liinuulerjevega predstavnika v Italiji dr.Eugena Dollmanna.48 Toda zlom nemškega rajha in zmaga protifašistične koalicije, v kateri sta imeli jugoslovunsko in italijansko narodnoosvobodilno gibanje velik po­ men, je dokončno onemogočilo izvedbo aneksionističuih teženj nacistov ne samo glede operacijske zone > Jadransko primorje«, temveč tudi glede drugih delov slovenskega in italijanskega ozemlja. iz «' Zapistuik 6. Au T. seje mednunistrskega odbora /а «talijanske zadeve 29. 10. An 5. 11. 194.3, PA АЛ. St. S. Italien. Bd. 18; Halm 2. 11. 1943, PA AA, St. S. Italiem. Bd. 18; F. E. Moellliuuswi, Die gebrochene Achse, Luxembourg 1949, str. 245—253. 4S Moellhauseiit, u. d., str. 245—253; Eugen üolliinum, Roana nazista, Mi­ lano !>Ш, str. 123; Collotti, n. d., str. 104. и* 419