"^¦T™"^^^^^   -^ >¦¦•:¦::¦::¦::¦•¦::•:¦•'. ¦ • ¦ .* ¦ ¦ :¦':¦:'*• :¦:.¦:¦*•/.*,:¦::¦::¦':¦:;¦:'¦':¦•:¦::¦::¦::¦::¦::¦::¦;:<»-
Dom in

.lllll1!..!
8* Zabavi in pouku.
Izh a j a   po jedenki^at   na   m e s e o.
iTiTiiTntiniianKtiiifjiiMgituTiiiiTTrniTiiiinimiiiJi nMmraTJimmrcrnnnnuiimmi oinuiniiiimiiTnmTinjjiuuiTinmiiii
V Ljubljani,  20. julija  1888.
Leto I.
•-^•¦¦¦¦-.riiM.......... ¦¦¦.>¦
rimnTniTrmTnTirriiritTTrrrinTTmTnTiTi mu n 11 n ntiiiriimiminiiiiiii n rn 11 n 11 m n 11 n 111 m i
:K~
^r
TRIJE SVETNIKI.
Ilpogočno vrh skalovja Korinski grad je stal, S? Nobenega sovraga, napada ni se bal.
Nekoč pa v grad ta kmetic iz Suhe Krajne gre,
V očeh bleste mu solze, noge se mu šibe;
Nebesom milo toži uboštvo in skrbi,
Od svetega Antona si prosi pomoči.
Ko siromak togujc in joče se glasno,
Menih pristopi k njemu, pozdravi ga tako:
»0 kmetic, kakšna žalost li stiska ti srce,
Kaj v grad s trepetom gledaš, kaj liješ tu solze?«
»Cestiti mož meniški«, na to mu kmet veli,
»Kako bi solz ne točil, ko tre me sto skrbi:
Vzel Bog je ženo k sebi, zdaj sem ubožec sam,
Oh, sam pri otroci čili, sedmero jih imam.
Od zore do večera sem kopal in oral,
Da Bog družini, meni potrebni kruh je dal;
Dajal sem desetino, dovolj doslužil tlak,
Pa tega ni zapisal umrli mi graščak.
In sin njegov me terjal, mi žitnice pomel,
Pa ni mu dosti bilo, še kravo je odvel.
Zdaj joče deca mlada in prosi me jedi,
A kje jemal bi oče, ko sam gladu medli!
Zato grem v grad, če ima gospod še kaj srcii,
Da meni, deci moji za zimo kruha da.«
Menih pristopi predenj, prijazno govori:
»Za mano brzo stopi, kar hočeš, se zgodi!«
Pod lipo senčno v dvoru se vitezi glase
In v gibkih plesih urno z dekleti se vrte;
Gospodovo zaroko danes proslavljajo
In ženinu, nevesti glasno nazdravljajo.
Odpro se duri; tujca dva vstopita na dvor:
Menih in kmetic gresta navprek pred gostov zbor.
Hruš hipoma potihne in vsi osupli zro,
Geš, kaj menih gospodu, kaj kmet povedal bo?
<SSl   98  JKe)
Menihove besede na dvoru zagrme,
Da družbo pot oblije, jej lica prebledč:
»V veselji, vitez kruti, svoj praznik ti slaviš,
A kmetica v potrebi umirati pustiš;
Le urno vzemi bukve, določno piši v nje,
Da že očetu plačal ta kmet je vse dolge;
Povrni žito, kravo, katero si mu vzel,
Na dan zaroke tvoje naj bode kmet vesel!«
Razjarjen vitez mladi, škrtaje zarohni,
Nad kmetom in menihom srdito zarezi:
»Kdo vaju je poklical veselje nam kalit;
Kaj došla sta, siroti, pred mene se jezit?
Le brzo ven iz dvora, sicer še kaj storim
In vaju malo v ječi za drznost pokorim.«
Menih odstopi malo, udari tla z nogo,
In tla pred njim v potresu široko se odpro. —
Iz brezdna švigne plamen, navzgor se dim vali,
Glej, starega graščaka v plamenu škrat drži; —
In sinu vsklikne oče, bolestno in ječe:
»Oj, sin, le piši, piši, kmet plačal je dolge!«
Menih na mestu zopet udari tla z nogo,
Z graščakom škrat izgine, za njim se tla zapro.
Pod lipo svatom zbranim, preplašenim strahu,
Menih pokaže kmeta ter zgine iz gradu.
Ko grad vrh skal že sedma objemlje spet pomlad.
Po stezi ozki stopa duhovnik gori v grad.
Kaj tod je vse pokojno, da čuti ni glasu,
Ko včasih tukaj bilo ni noč ne dan mini?
In cerkvica tam nova pod skalo, glej, stoji,
In v cerkvici pobožno dvojica žen kleči.
Gospa je siva prva, posestnica gradu,
A druga zaročenka je njenega simi.
Nevesto pustil, mater je sin in šel od tod,
Ko komaj je zaroke začel slaviti god.
Ge oče v bolečinah na vekov vek trpi,
Naj sin potem v veselju na svetu tu živi?
Deviški stan nevesti in sebi je izbral
In cerkvico je velel postaviti tik skal.
In zdaj prihaja mašnik, v kapelo sveto gre, —
In tu se mati mila, nevesta, sin dobe.
In vsako jutro v zori v svetišču tik pečin
S sinaho mati moli, a mašo bere sin. —
Danes pa vrh Korinskih štrlečih sta pečin   -Obraslih z gostim mahom — dva kupa razvalin; Od cerkvice pod skalo pol stolpa še stoji, A v rakvi troje trupel pod kamenjem leži'. Ko rod izmre po zemlji, ki ima njih ime, Ko kameni se stolpni razspo in razdrobe, Takrat pa te mrliče svetnikom proglase, Ki gori v razvalinah Korinskih mirno spe.