IZ SONČNE ZAMBIJE Leto 18, Št. 3», Lusaka, Božič in Novo Leto, 1986. Živel je z Marijo in sv. Jožefom v Betlehemu in v Nazaretu. Za Božične praznike gre naš spomin po preteklem letu. Veliko milosti nam je bil Bog dal; hvaležnost pre¬ plavlja naša srca. Pogled v prihod¬ nost je včasih zastrašujoč zaradi negotovosti, v kateri se nahajamo. Preteklo leto in z njim prihodnje vtopimo v Božično skrivnost in reci¬ mo: "Gospod je z nami; nekdaj je tud Gn izkusil, kaj pomeni biti človek.. Misijonarji želimo vsem bralcem na¬ šega skuphega pisma: BLAGOSLOVA POLN BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1987. 1 - 2 - Dragi prijatelji! Spet sem nazaj v Zambiji. Sicer še nisem prišla do Chilonge, kjer je moje delovno mesto, ker si moram prej urediti dokumente in nakupiti stvari. Frestolnica je daleč od Chilonge in se tu bolj poredko oc? glasim. Ko smo pristali na lusaškem letali¬ šču, so me tam čakali nekateri mi¬ sijonarji. Pozdravilo me je toplo in bleščeče sonce, da sem komaj ča¬ kala, da si kaj lahkega oblečem. Zahvaljujem se vsem, ki so mi med počitnicami pamagali na kakršen¬ koli način. Posebna zahvala gre ti¬ stim, ki so mi kaj darovali pa če¬ tudi samo prijazno dobrodošlico. Moram izraziti prijetno preseneče¬ nje in veselje, ker nisem bila o- pazila kruha po tleh. Pred leti, ko sem bila doma, me je to zelo ža¬ lostilo, da je bil kruh po tleh in so ljudje hodili po njem. Drugje pa ljudje stradajo. Videla sem tudi, da je doma misijon ska zavest živa. To je prišlo do iz raza tudi na Misijonskem simpoziju v Tinjah na Koroškem. Prav posebno sem hvaležna za osebni stik s toli¬ kimi misijonskimi delavci v zaled¬ ju in pa seveda z misijonarji, s katerimi se sicer nikoli ne bi sre¬ čala. Pozdravljeni, kjerkoli že de¬ late ! Bog plačaj vsem prijateljem za vse, kar so storili za misijone in se priporočam v molitev. Pozdrav, Bariča - 3 - Kako se zabavamo na vasi Oni dan je gospa Banda, učiteljica po poklicu, sklenila, da bi bilo treba vaško družabnost nekoliko po¬ pestriti. Stopila je v zvezo z vaš¬ kim padarjem (nekateri ljudje ga zmotno imenujejo čarovnik) in skupaj stsj. organizirala "obsedenski ples." Vaščani so prispevali koruzno moko, učiteljica je dala skuhati dva soda piva (to je okoli 400 litrov) padar pa je obvestil vse obsedenke sosed¬ njih vasi, naj pridejo na ples. Zbralo se jih je kar šestnajst. Ena od njih je bila obsedena od štirih duhov: levjega, pavijanovega, pas¬ jega in tjulnovega. Druge so imele samo enega, dva ali tri. Vse so mo¬ rale plačati precejšnjo vstopnino padarju in gostiteljici. Ob osmih zvečer se je začela valeta. Ljudje so se zbirali v krogu in ploskali z rokami, pet bobnarjev je navdušeno bobnalo in šestnajst ple¬ salk je začelo svoj nastop. Tistih štiristo litrov je gasilo žejo ob¬ činstva. Kot vedno, je tudi ta ples trajal vso noč. Z nočjo so zbežali tudi nadležni živalski duhovi in izčrpane plesalke so se počutile nekoliko bolje. Zjutraj je^padar vse plesalke ostrigel na balin', nakar se je veselica končala. Iz las bo baje priredil nekaj zdravil, ostanke pa vrgel v vodo. In potem so se vsi zadovoljni razšli: padar In gosti¬ teljica zaradi zaslužka, ljudje za¬ radi piva in proste zabave in ple¬ salke, ker so prejele nekoliko po¬ zornosti. Njihova "živalska obsede¬ nost" je namreč navadno tisto, kar v Evropi imenujejo histerija. 4 Enkratni dogodek? Kje pa! V ka- tondski fari ga imamo vsaj enkrat na mesec. Kadar ga uprizorijo kje v bližini misijona, nas bobnanje prijetno uspava. In potem lahko sanjamo o dneh, ko bodo naši lju¬ dje nehali verovati v neumrljivost živalske duše. Jože Grošelj Brat Zdravko Kravos nam je pisal iz Ghasse, kjer poučuje na tam¬ kajšnji gimnaziji, sledeče pismo: Na prvo nedeljo v oktobru smo praz¬ novali 50 - letnico prihoda prvih misijonarjev v Chasso. To so bili Beli očetje. Takoj v začetku so ku¬ pici farmo in začeli pridelovati tobak. Lopa za sušenje tobaka je bila prva kapelica. Mašo je vodil škof Mazombwe. Takole je spregovoril: "Kjer je sedaj šola in kjer stojimo, je bilo nekdaj po¬ lje. Očetje so posadili drevesa, ki jih vidite. Že prvo leto so tudi začeli graditi šolo. Jaz sem bil e- den od. prvih učencev in ministran¬ tov. Ko sem pri njih končal osnovno šolo, sem šel v malo semenišče. Bog je blagoslovil mojo pot. Postal sem duhovnik in škof. To je sad njihove¬ ga dela. Za Belimi očeti so kmalu sledili Marijini bratje, Maristi. Ti so sezidali stavbe za srednjo šolo, ki se danes imenuje gimnazija Chassa. Pred sabo pa vidim dvajset fantov, ki jih bom danes krstil. To je sad našega dragega zavoda. Se veselim z vami^ob tej obletniciI" Tako je za¬ ključil svojo pridigo gospod škof in nas vzpodbudil k nadaljnemu delu. Brat Zdravko s svojimi dijaki Brat Zdravko jih je pripravil na ta srečni dan. Novembra meseca bo škof prišel birmovat. Z drugimi fa¬ rani bodo prejeli sv. Duha. Cerkev na našem področju raste. Naša fara šteje 12.000 katoličanov. Na fari imamo zadnja leta domače sestre. So dragocena pomoč duhovnikom. Skr¬ bijo za vzgojo deklet, poučujejo katekizem, itd. Kjer so sestre, tam je cerkev čista. Življenje v zavodu gre naprej. V začetku letošnjega leta smo imeli precej problemov, ki so se pa raz¬ čistili. Denarja vedno manjka, ker cene stalno rastejo. Kljub^temu, da sedaj dijaki plačujejo šolnino, gre težko. Radi bi imeli boljšo hrano, več prpstega časa in zabave. Nekateri so tudi resno zboleli. Na vrtu dobro raste.. Prodali smo tono paradižnikov; čebula in zelje sta vedno naprodaj. Vrtnarji in tudi prodajalci imajo večkrat kratke pr¬ ste. Zato skrbi ne manjka. Vendar moram biti vedno miren in prijazen. Preden grem spat, molim, navijem si tudi domačo muziko in pozabim na vse težave. Dobro se imejte. Proti koncu meseca grem v Kabwe. Upa;?, da bom imel priliko se oglasiti. Vaš Zdravko - 6 - Mamo Je šel pokopat Sredi avgusta Je šel p. Janez Mujdrica domov, ker Je dobil spo¬ ročilo, da Je mama težko zbolela. Našel Jo Je na smrtni postelji. Bolna za rakom Je preživela še me¬ sec dni. Janez Je bil z njo v dneh njenega križevega pota in bil Je prisoten pri njenem pogrebu. Ko se Je vrnil v Zambijo, Je v Mumbwi priredil mašo zadušnico. Na koncu maše Je tudi on spregovoril: "Prav lepo se zahvaljujem vsem, ki ste prišli molit za pokoj duše mo¬ je mame Barbare. Moja mama se Je rodila pred 62 le¬ ti. Kot dekle Je hotela postati sestra. Vendar zaradi revščine v družini ni mogla vstopiti v samo¬ stan. V tistih časih so dekleta mo¬ rala vstopiti z doto. Potem se Je poročila. Z očetom sta šla na Bož¬ jo pot in prosila, da bi Bog enega od njunih otrok, ki bi se Jima^ro- dili,^sprejel v svojo službo: Če Je Božja volja, naj eden od otrok postane sestra ali duhovnik. Moja mama Je zbolela za rakom. Pro¬ ti koncu Je zelo^trpela, vendar se ni pritoževala. Cesto Je pogledova¬ la križ iznad postelje. Darovala Je svoje trpljenje in molila za a- friško cerkev, naj bi Jo Bog bla¬ goslovil. Njene zadnje besede so bile: "Marija, mati Jezusova, po¬ magaj mi!" Umrla Je na Marijin praznik 24.. septembra, 1986^ V naši deželi Je navada, da mrtvemu dajo rožni venec okoli sklenjenih rok. Rožni venec, ki Je šel v grob z mojo mamo, Je poslala v dar neka zambijska sestra. Njo je moja mama imela rada kot svojo rodno hčer. Naj se duša moje mame razveseli pred Božjim obličjem! Naj Bog o- bilno blagoslavlja kristjane na afriški celini!" Tako se je Janez poslovil od svoje mame v cerkvi Kristusa Kralja v Mumbwi. Naj nam njene molitve iz¬ prosijo nove poklice , njen zgled pa sveti v vsakdanjih težavah. Pri sv. Jožefu veliko delamo. Med drugim opremljamo samostan ter gradimo ribnike of potoku za hišami. Vse gre v stilu: čim več oskrbeti in pridelati doma. Brez molitve pa ne gre. Kandidate pripravljamo na to važno opravilo tri ure na dan. Dokler bomo zvesti molitvi, se nam ni nič bati. r. _ , . - Brnest m Niha - - 8 - Jože o uvoženi lepoti; Kot v mno- gih dež elati "tako rudi v Zambiji velja, da so uvožene stvari boljše od doma narejenih. Se pa včasih ponorčujejo iz tega mnenja. Bilo je pred meseci, ko sem z nekaterimi fanti čistil okolje cerkve. Zakuril sem pod velikim kupom dračja. "Ali ni lep ogenj?" sem rekel enemu od fantov. "Res je lep", mi odvrne, "gotovo ste uporabili uvožene vži¬ galice." - Vžigalice so bile češkega izvora... Medtem je Jože Grošelj na hitro od¬ potoval domov, ker mu je oče hudo zbolel. Lojze Podgrajšek se mudi v Tretji probaciji v San Franciscu. Piše, da gleda s hrepenenjem po vrnitvi v misijon . Le študijska žilica bi ga mogla zadržati. Njegov naslov: St. Ignatius College Prep., 2001 - 37th Avenue, San Francisco, Califomia, USA Izdajajo Naslov Uredil Tiskano Slovenski misijonarji v Zambiji P.O. Box 30125, Lusaka, Zambia. Stanko Rozman Printed by Theresianum Press, Lusaka, Zambia.