Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 20'—, četrtletno din 60'—, polletno din 120'—, celoletno din 240'—. Cena posamezne številke: prva pola din 2'—, nadaljnje pole po din 1'50. — Plača in toži se v Ljubljani. — Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
2.
kos.
V LJUBLJANI dno 4. januarja 1911.
Letnik
XII.
V S E B I N A :
11. Uredba o spremembi zakona o notranji upravi.
12. Naredba o kontroli izvoza žive živino.
13. Naredba o kontroli izvoza lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov vobče.
14. Zvišanje pokojnin monopolskih delavcev.
13. Spremembe pri kartati za nakup bencinske mešanice.
1<>. Naredba o spremembi člena 2. nnredbe o spremembi lovopusta in o zaščiti redke divjadi.
17. Odločba o razveljavitvi 3. odst. čl. 10. odločbe o cenah mesa in masti.
13. Razglas o odložitvi volitev del. in nameščenskih zaupnikov.
19. Popravek v odločbi bana o maksimiranju cen za usnje.
20. Razne objave iz Službenih nov in .
Uredbe osrednje vlade.
11.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne 16. septembra 1939. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za notranje posle tole
uredbo*
o spremembi zakona o notranji upravi z dhe 19. junija 1929.**
Clen 1.
V Členu 11. se črta odstavek 3., ki se glasi:
J>(3) Upravni oddelek vrši upravno-politično nadzorstvo nad samoupravami.«
Odstavek 4. je poslej odstavek 3.
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Služ-benih novinalu.
.V Beogradu dne 13. decembra 1940.; M. s. št. 1639.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle DragiSa J. Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. Vladko Maček s, r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
(Ta uredba je bila prvič objavljena v »Službenih no-vinah« z dne 20. decembra 1940., št. 294, in je ta dan stopila v veljavo.)
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije«, z dne 21. decembra 1940., št. 295/CI/908. — Upoštevan je tudi popravek, objavljen v Službenih novinah z dne 28. decembra 1940., št. 301/CV/937.
** »Uradni list« št. 313/76 jz 1. 1929.
12.
Na podstavi člena 1. uredbe o kontroli zunanje trgovine predpisujem po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino tole
naredbo n kontroli izvoza živo živino.*
Člen 1.
Z živo živino po tej naredbi se razumejo živa goveda in žive svinje iz št. 52 in 55 uvozne carinske tarife.
Člen 2.
Živa živina, označena v prednjem členu, se more izvažati samo z izvoznimi potrdili, ki jih izdajo po predpisih te naredbe direkcija za zunanjo trgovino in njeni pooblaščeni organi (oddelek za obrt, trgovino in industrijo pri banski oblasti banovine Ilrvatske in izpostave direkcije).
Brez izvoznega potrdila ne dovolijo veterinarski in natovoritveni organi uatovoritve za izvoz; obmejna carinska oblastva pa živine ne ocarinijo in ne dovolijo izvoza.
Člen 3.
Izvozna potrdila se izdajajo v okviru splošnega izmenjalnega načrta. Smejo se izdajali izvoznikom, registriranim pri direkciji za zunanjo trgovino oziroma piri njenih pooblaščenih organih, in to:
a) zadružnim zvezam za tiste zadruge-članice, katerih živo živino zveza izvaža;
b) samostojnim rejcem in pitalcem in;
c) trgovcem z živino.
• * »Službene novine kraljevine Jugoslavije: z
27.	decembra 1940., št. 300/C1V/980,
une
Clen 4.
Izvozno potrdilo je javna listina, ki se glasi na ime. Potrdilo je neodsvojljivo in se ne more prenesti na drugega.
Izvozno potrdilo se izdaja v petih primerkih (izvirniku in štirih kopijah) in obsega tčle podatke:
a) številko potrdila;
b) izvoznikovo ime in njegov sedež;
c) označbo in količino blaga;
č) natovoritveno postajo;
d) namembni kraj (uvoznikovo ime, raztovoritveno postajo in državo);
e) trajanje potrdila;
f) potrdilo natovoritvenih oblastev;
g) potrdilo obmejnih oblastev.
Ena kopija potrdila se obdrži pri direkciji radi vknjižbe; ostale primerke pa overita pri natovoritvi državni veterinar in načelnik natovoritvene postaje. Trije primerki se priložijo tovornemu listu; četrti primerek pa vrne natovoritvena postaja direkciji ali od nje pooblaščenim organom. Ob izvoznem carinjenju overijo obmejna carinska in veterinarska oblastva tri primerke; eden ostane v arhivu carinarnice, eden se pošlje direkciji kot dokaz, da je blago odšlo čez mejo, izvirnik pa gre s tovornim listom in blagom v inozemstvo.
Izvozno potrdilo sme obsegati tudi druge postavke, če je to potrebno glede na predpise uredbe o kontroli zunanje trgovine.
Izvozno potrdilo podpišejo osebe, ki so pooblaščene od direkcije za zunanjo trgovino.
Clen 5.
Živino smejo izvažati samo registrirani izvozniki. Registrirati se smejo:
1. poslovne zadružne zveze (centrale in glavne zadruge), ki imajo v svojem članstvu kmetijske-proizvajalne oziroma živinorejske zadruge, ki smejo po svojih pravilih vnovčevati živino svojih zadružnikov;
2. kot rejec-izvoznik se sme vpisati v register vsaka fizična ali pravna oseba, ki se bavi s kmetijstvom in ki v svojem gospodarstvu vzredi in hkrati spita za izvoz najmanj en vagon žive živine. Savez stočarskih udruga v Zagrebu s svojimi zadrugami je udeležen pri izvozu živih goved v proizvajalski kvoti;
3. kot pitalec-izvozuik se sme vpisati v register vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima obrtnico za pitanje in ustrezne hleve in ki lahko hkrati spita in izvozi najmanj en vagon žive živine, ki jo je sam spital;
4. kot izvozniki-trgovci se smejo vpisati v register izvoznikov žive živine tisti protokolirani trgovci, ki so se bavili najmanj tri leta s trgovino z živino, ki imajo potrebno poslovno organizacijo za izvozno trgovino in ki jim je trgovina z živino stalno opravilo.
Clen 6.
Prošnji za registracijo morajo zadružne zveze priložiti tele listine:
a) potrdilo o vpisu v zadružni register z enim primerkom pravil, iz katerih je razvidno, da sme zveza prodajati proizvode svojih včlanjenih zadrug;
b) potrdilo Glavne zadružne zvezo v kraljevini Jugoslaviji o članstvu pri tej zvezi;	1
c) izjave svojih članic-zadrug, iz katerih izhaja, da se hočejo udeleževati izvoza goved oziroma svinj. Izjavam morajo zadruge priložiti svoja pravila, iz katerih je raz-
vidno, da sme zadruga vnovčevati kmetijske in živinorejske proizvode svojih članov-kmetovalcev, ob označbi količine živine, ki jo navadno zredijo, kakor tudi sreza, iz katerega izvažajo;
č) poročilo o dosedanjem živinorejskem poslovanju posameznih zadrug z navedbo, ali in koliko se je ba-vila zadruga z izvozom, vnovčevanjem ali odbiro (selekcijo) žive živine;
d) izjavo zadruge, za kateri srez naj se registrira; največji okoliš, iz katerega sme posamezna zadruga izvažati zadružno živino, smeta biti en upravni srez in srez, ki meji ob njega;
e) dokaz, da more zadruga zajamčiti sočasni Izvoz najmanj enega vagona žive živine lastne vzreje. Ce zadruge tega ne morejo doseči, se smejo združiti največ tri zudruge za skupni izvoz. Take skupine zadrug se morajo prijaviti direkciji za zunanjo trgovino ob registraciji;
f) seznam zadružnikov z navedbo količine živine, ki jo redno vzrejajo.
Clen 7.
Rejec-izvoznik mora priložiti prošnji za registracijo tele listine:
a) potrdilo svoje občine, da se bavi s kmetijstvom;
b) potrdilo svoje občine, da goji v svojem gospodarstvu svinje lastne vzreje in da te svinje pita, in potrdilo, da se bavi z vzrejo in pitanjem goved;
c) potrdilo davčnega oblastva o plačanem davku za minulo leto;
č) navedbo količine in vrste živine, ki jo more prosilec na leto vzrediti in »pitati za izvoz, sedež In število
oddelkov za oprasitve v svinjakih kakor tudi velikost
hlevov, staj in pitovnjakov.
Clen 8.
Pitalec-izvoznik mora priložiti prošnji za registracijo
tčle listine:
a) overjen prepis obrtnice;
b) potrdilo svoje občine, da se bavi s pitanjem živine (goved ali svinj);
c) potrdilo davčnega oblastva o plačanem davku za poslednje tri mesece;	,
č) navedbo količin in vrste živine, ki Jo lahko prosilec spita na leto za izvoz, kakor tudi sedež in velikost hlevov, staj in pitovnjakov.
Clen 9.
Prošnji za registracijo mora izvoznik-trgovec priložiti
tčle listine:
a) pooblastilo za poslovanje, iz katerega je razvidno, da se sme prosilec bavltl z Izvozom živine;
b) izpisek Iz trgovinskega registra ali razglas o pro-
tokolaciji;
c) potrdilo trgovinske zbornice ali upravnega oblastva, da mu je trgovina z živino poslednja tri leta stalno
opravilo;
č) potrdilo davčnega oblastva o plačanem davku za trgovino z živino za poslednje polletje;
d) potrdilo davčnega oblastva, koliko pridobnine je
plačal prosilec poslednja tri leta za »vojo trgovino z
živino;
e) potrdilo, da ni v stečaju ali v prisilni poravnavi;
f) potrdilo pristojnega državnega tožilca, da prosiloc ni bil obsojen na izgubo častnih pravic ali za kazniva
dejanja nečastnega značaja.
Clen 10.
Rodbinski člani, ki živijo v isti hišni skupnosti, ne morejo biti registrirani ob istem času kot trgovci-izyoz-mki ali rejci in pitalci. Prav tako se ne more izvažati živina pitalcev, rejcev ali trgovcev preko zadružnih zvez, kar velja tudi tedaj, če so člani zadružnih zvez, ki so registrirane za izvoz živine.
Clen 11.
Izvozniki živine se registrirajo posebej za živa goveda in posebej za žive svinje. V ta namen mora vsak prosilec (zadružne zveze za zadruge, rejci, pitalci in iz-vozniki-trgovci) navesti, za katero vrsto živine hoče biti registriran. En izvoznik sme biti registriran tudi za obe vrsti živine. Registracija velja za vse izvozniške države.
Clen 12.
Direkcija za zunanjo trgovino odloči po zaslišanju prizadetih zajednic, ali naj se vpiše prosilec v register izvoznikov.
Registriranemu izvozniku-trgovcu določi direkcija za zunanjo trgovino tudi kategorijo; pri tem je treba upoštevati datum prejšnje registracije pri zavodu za pospeševanje Zunanje trgovine, strokovno sposobnost in zmogljivost tvrdke, višino plačane pridobnine za trgovino z živino poslednja tri leta kakor tudi dejansko udeležbo pri izvozu žive živine v poslednjem letu.
lzvoznikom-trgovcem iste kategorije se mora v vsakem trimesečju dodeliti na podstavi prijav enaka količina živine za izvoz.
Clen 13.
Zoper odločbo direkcije za zunanjo trgovino o registraciji oziroma kategorizaciji izvoznikov ima prosilec pravico pritožbe na ministra za trgovino in industrijo v 15 dneh preko direkcije za zunanjo trgovino.
Clen 14.
Prijave za registracijo se sprejemajo v mesecih januarju, aprilu, juliju in oktobru vsakega leta. Ko stopi ta naredba y veljavo, se sprejemajo izjemoma prijave za registracijo do konca meseca februarja 1941.
Po vsakem koledarskem letu mora direkcija po službeni dolžnosti opraviti revizijo registracij in izbrisati iz registra tiste, ki v minulem koledarskem letu niso izvozili ali niso prijavili za zvoz niti en vagon živine.
Clen 15.
Registracija preneha z izbrisom izvoznika iz registra:
a) če izvoznik (zadružna zveza oziroma zadruga, rejec, pltalec ali trgovec) preneha opravljati posel ali če preneha veljati dovolitev ali pooblastitev za izvrševanje obrta;
b) na podstavi pismene izvoznikove izjave, da naj se izbriše iz registra;
c) Če se izvoznik kaznuje po členu 26. naredbe;
č) če ni položil varščine po členu 16. naredbe.
Clen 16.
Registrirani izvozniki položijo varščino pri direkciji za zunanjo trgovino v gotovini ali v državnih ali banovinskih vrednostnih papirjih po borznem tečaju ali pa v obliki bančnega jamstva kake registrirane banke. Varščina znaša:
a) za zadružne zveze po din 50.000 za vsakih začetih 200 prijavljenih zadrug, največ, pa din 100.000;
b) za organizacijo samostojnih rejcev in pitalcev živine za vsakih začetih 100 članov po din 50.000 in
c) za vsakega izvoznika-trgovca po din 20.000 do din 50.000. po kategoriji.
Izvozniku, ki na poziv direkcije za zunanjo trgovino ne položi odrejene varščine v 15 dneh, preneha registracija.
Clen 17.
Živo živino izvažajo izvozniki na podstavi osrednjih prodaj, ki jih sklene direkcija s tujim kupcem, in po pogojih, ki jih določi direkcija za zunanjo trgovino.
Clen 18.
Zadružne zveze za svoje prijavljene zadruge in samostojni rejci in pitalci izvažajo vzrejeno ali spitano živino svojih zadružnikov ali svojo na podstavi predhodne prijave. Prijava se mora vložiti najmanj en mesec vnaprej, sme se pa vložiti v roku največ šestih mesecev pred opravo izvoza.
Prijave vlagajo zadružne zveze za svoje zadruge, rejci in pitalci pa po svoji organizaciji.
Direkcija za zunanjo trgovino je upravičena nadzirati pravilnost vloženih prijav po svojih kontrolnih organih.
lzvozn:ki-trgovci vlagajo prošnje za izvoz do roka, ki ga določi direkcija za zunanjo trgovino.
Člen 19.
Ob razdeljevanju mesečnih količin živine za izvoz, ki so jih prijavile posamezne zadružne zveze za zadruge, se upoštevajo predvsem tiste prijave, ki so bile vložene v najdaljšem roku vnaprej.
Vse prijave zadružnih zvez za zadruge se upoštevajo pri določanju izvozne kvote za naslednji mesec; udeležba zadružništva pri izvozu pa ne sme biti večja od 50% skupnega izvoza za tisti mesec.
Udeležba zadružništva pri izvozu se sme na predlog sveta za zunanjo trgovino zvišati, če se izkaže, da zadružništvo tudi večjo kvoto, ki bi nanj odpadla, lahko izvrši.
Na enak način se določi tudi kvota udeležbe rejcev in pitalcev pri izvozu; prednost se daje rejcem, udeležba obojih pri izvozu pa ne sme biti večja od 20% skupnega izvoza za tisti mesec.
En rejec ali en pitalec sme v enem letu izvoziti največ 24 vagonov svinj ali i2 vagonov goved.
Udeležba izvoznikov-trgovcev pri uvozu znaša vsak mesec najmanj 30% skupnega izvoza; ta kvota se pa sme zvišati, kolikor se dejansko zniža udeležba zadružništva, rejcev in pitalcev.
Člen 20.
Zadružne zveze zn zadruge ali rejci in pitalci, ki
vložijo izvozne prijave v določenem mesecu in svojih prijav najmanj 15 dni prej nego se vrši razdelitev, ne prekličejo in ki jim direkcija za zunanjo trgovino na podstavi take prijave dodeli količine za izvoz, a jih ne opravijo, se kaznujejo po členu 26. naredbe,
Izvozniki-trgovci, ki predložijo mesečne prošnje za izvoz za določene količine in ki se jim dodeli izvoz v mejah teh količin, a ga ne izvršijo, se kaznujejo po členu 26. naredbe.
Zadruge, rejci, pitalci in trgovci se kaznujejo s kaznijo, določeno v členu 26. pod b) ali c). Zadružne zveza
oziroma zajednice pitalcev se kaznujejo s kaznijo, določeno v členu ‘26. pod a), v hujših in ponovljenih primerih pa s kaznijo, določeno v členu 26. pod c).
Te kazni se ne uporabljajo na zadružne zveze, zadruge, rejce in pitalce, kolikor gre za spremembe, izvršene v izjemnih in opravičenih primerih v okviru odobrenih količin, in katerih odobritev je bila zahtevana en teden pred izdajo potrdila: vendar ne sme biti takih sprememb več ko 30% bdobrenih količin in se ne smejo nanašati na same količine.
Člen 21.
Odločba direkcije za zunanjo trgovino o porazdelitvi mesečnih količin za izvoz se interesentom takoj priobči. Odločba o porazdelitvi je takoj izvršna in začne direkcija za zunanjo trgovino po njej izdajati izvozna potrdila.
Zoper tako odločbo je dopustna v 8 dneh pritožba na ministra za trgovino in industrijo. Če se spozna, da je pritožba utemeljena, se mora storjeni pogrešek popraviti pri naslednji porazdelitvi.
Člen 22.
Direkcija za zunanjo trgovino sme organizirati sklepanje o določenih količinah živine za izvoz po vnaprej ustanovljenih količinah in cenah. Pogoje, po katerih se organizira sklepanje, predpiše minister za trgovino in industrijo.
Člen 23.
Kadi pospeševanja zadružne živinoreje daje direkcija zadružnim zvezam za zadruge poseben dodatek k ceni, ki jo plačuje direkcija za izvoženo živino. Ta dodatek določa minister za trgovino in industrijo po predlogu direkcije.
Člen 2-1.
Če se pojavi na posameznih važnih trgih v notranjosti države občutna razlika cen pri živi živini nasproti izvoznim cenam, sme direkcija za zunanjo trgovino po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino ukreniti tole:
a) veže lahko izkoriščanje potrdil z nabavo živine določene kakovosti ali v določenih krajih;
b) poveri lahko posameznim izvoznikom, da kupujejo proti ustrezni odškodnini živino na določenem trgu po določenih cenah in pogojih, in
c) sklepa lahko z izvozniki posebne pogodbe, s katerimi jim zajamčuje za določen čas trdne izvozne cene, za kar so izvozniki zavezani, plačevati rejcem določene odkupne cene.
Člen 25.
Vsako nespolnjevanje predpisov te naredbe kakor tudi predpisov, ki jih izda direkcija za zunanjo trgovino v izvrševanju te naredbe, se kaznuje. Kaznivi so zlasti Izvozniki, ki za nagrado ati brezplačno prepustijo drugemu izvozno potrdilo, ki ne opravijo izvoza v določenem roku ali ki natovarjajo živino druge kakovosti, nego je določena. Kaznive so zadružne zveze z zadevnimi zadrugami, rejci in pitalci. če izvažajo živino, ki ni bila spitana pri njih članih, ali če vložijo netočne ali lažne prijave o količinah živine, ki se pitajo, oziroma ki so pripravljene za izvoz, kakor tudi v vseh tistili primerih, ki so navedeni glede izvoznikov-trgovcev.
Kazni izreka direkcija za zunanjo trgovino in priobči odločbo o kazni izvozniku pismeno. Zoper tako odločbo ima izvoznik pravico pritožbe v 15 dneh na ministra za trgovino in industrijo, zopet ministrovo od-
ločbo pa pravico tožbe pri državnem svetu. Pritožba nima odložilne moči.
Člen 26.
Kazni so tele:
a) delna ali popolna izguba varščine;
b) izključitev od izvoza za določen čas;
c) izbris iz registra izvoznikov za vedno.
Kazni se lahko tudi združujejo. Kazni ne izključujejo morebitne odgovornosti po kazenskem zakoniku.
Člen 27.
Vse osrednje izvozni.ške organizacije, vse registrirane zadružne zveze z vsemi prijavljenimi zadrugami, vsi rejci in pitalci kakor tudi vsi izvozniki-trgovei so dolžni voditi redne knjige, iz katerih je razvidno njih poslovanje v zvezi z izvozom živine, in morajo te knjige na zahtevo direkcije za zunanjo trgovino pokazati.
Člen 28.
Dokler se ne ustanovijo prisilne zajednice za posamezne skupine izvoznikov, odredi minister za trgovino in industrijo sporazumno z banoin banovine Hrvatske poseben odbor predstavnikov prizadetih organizacij pri direkciji, ki predlaga porazdelitev kontingentov in oddaja mnenja pri registracijah.
Člen 29.
S to naredbo se razveljavljajo vse določbe in vsi predpisi v zvezi z izvozom žive živine, kolikor nasprotujejo določbam te naredbe.
Člen 30.
Ta naredba stopi v veljavo z razglasitvijo v ^Službenih novinalu. V treh mesecih mora opraviti direkcija za zunanjo trgovino po službeni dolžnosti revizijo vseh obstoječih registracij in odrediti vse, česar je treba, da se o pravem času uveljavijo predpisi te naredbe.
V Beogradu dne 23. decembra 1940.; št. 65.711.
Minister za trgovino in industrijo Andres s. r.	/
13.
Na podstavi članov 1. jn 2. uredbe o kontroli zunanje trgovine predpisujem po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino tole
naredbo	)
o kontroli izvoza lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov vobčc.*
Člen 1.
Pod kontrolo direkcije za zunanjo trgovino (dalje kratko nazvana: direkcija) se postavlja izvoz tehle vrst lesa, lesnih izdelkov in gozdnih proizvodov vobče (dalje kratko nazvani: proizvodi gozdarstva);
Tar. št. 91 uvozne car. tarife — drva vseh vrst (vštevši les, namenjen za izdelovanje celuloze, kakor tudi krajnike in odpadke pri žaganju);
tar. št. 92 uvozne car. tarife — lesno oglje v kosih in prahu; briketi iz lesnega oglja;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dnei
28. decembra 1940.. št. 301/CV/933,
iz tar. št. 93 uvozne car. tarife — les neobdelan, samo razrezan ali prežagan (okrogli les vseh vrst);
iz tar. št. 93 uvozne car. tarife — železniški pragi; les za kretnice in mostove;
tar. št. 97 uvozne car. tarife — les, lubad, plodi, seme, rastline in rastlinski deli za strojenje kož;
tar. št. 98 uvozne car. tarife — žir, svež in posušen ali oluščen; divji kostanj in ostali gozdni plodi in semena;
tar. št. 100 uvozne car. tarife — naravne gume in smole, trde in m^hke;
tar. št. 101 uvozne car. tarife — katran iz lesa;
tar. št. 230 uvozne car. tarife — izvlečki (ekstrakti) in snovi za strojenje kož.
Ti proizvodi se morejo izvažati samo na podstavi izvoznih potrdil, ki jih po tej naredbi izdajajo direkcija in po njej pooblaščeni organi (izpostave direkcije, oddelek za obrt, industrijo in trgovino pri banski oblasti in drugi uradi). Brez tega potrdila carinarnice ne opravijo izvoznega ocarinjeuja teh proizvodov.
Clen 2.
Izvozna potrdila se izdajajo v okviru splošnega izmenjalnega načrta z inozemstvom.
Člen 3.
Izvozna potrdila so javne listine, ki se glasijo na ime. Potrdila so neodsvojljiva in se ne morejo prenesti na drugega. Zlorabe izvoznega potrdila se morajo naznaniti sodnim oblastvom‘radi postopka po kazenskem zakonu, kar pa ne izključuje kazni po tej naredbi.
Člen 4.
Prošnje za izvozna potrdila morajo izvozniki vlagati pri direkciji ali pri organih, pooblaščenih od direkcije. Izvozno potrdilo direkcije se sme zamenjati pri organih, pooblaščenih za to od direkcije, za večje število potrdil, ki se glasijo na manjše količine.
Člen 5.
Izvozna potrd:la se izdajajo z rokom veljavnosti treh mesecev in morajo navajati tčle podatke:
a) številko potrdila;
b) izvoznikovo ime in njegov sedež;
c) namembno državo;
č) vrsto in količino blaga;
d) rok veljavnosti potrdila.
Potrdila smejo navajati tudi druge podatke po uredbi o kontroli zunanje trgovine.
Člen 6.
Z izvozom proizvodov gozdarstva, naštetih v členu 1. te naredbe, se smejo baviti samo tista podjetja (proizvajalci ali trgovci s temi proizvodi), ki so vpisana v register izvoznikov proizvodov gozdarstva pri direkciji. V ta register se smejo vpisati samo tista podjetja, ki sc prijavijo za izvoz tistih proizvodov, katerih izvoz je postavljen pod kontrolo direkcije.
Ta registracija velja za vse države, v katere se izvaža.
Člen 7.
Pogoji za vpis v register izvoznikov proizvodov gozdarstva se predpišejo s posebno naredbo.
Člen 8.
Ce se pokaže potreba, da se kontingenti za izvoz proizvodov gozdarstva v posamezne države, kamor se izvažajo, porazdelijo, se to zgodi, ako to sklene svet za zunanjo trgovino, na podstavi predloga zajednice izvoznikov proizvodov gozdarstva (dalje kratko nazvane: zajednica).
Odločba direkcije o porazdelitvi kontingentov se interesentom takoj priobči. Odločba o porazdelitvi je takoj izvršna in začne direkcija po njej izdajati izvozna potrdila.
Zoper odločbo direkcije imajo izvozniki pravico pritožbe na ministra za trgovino in industrijo v 15 dneh po priobčitvi odločbe. Te pritožbe se vlagajo na ministra za trgovino in ihdustrijo preko direkcije in nimajo odložilne moči.
Če minister za trgovino in industrijo spozna, da je pritožba utemeljena, odredi, da se storjeni pogrešek pri naslednji porazdelitvi popravi.
Člen 9.
Izvozniki so dolžni opraviti izvoz na podstavi dob'* Ijenih potrdil v določenem roku.
V opravičenih primerih se sme rok veljavnosti potrdila podaljšati, če se je zahtevala podaljšava preden je rok potekel.
Če izvoznik iz opravičenih razlogov ne more opraviti izvoz količine, ki mu je dodeljena po členu 8. te naredbe, mora takoj, ko ugotovi nemožnost izvoza, vrniti potrdilo direkciji, da ga uniči. Odpovedana količina gre v breme kvote izvoznika, ki jo je odpovedal; neizkoriščena količina pa se na predlog zajednice dodeli drugemu izvozniku ali drugim izvoznikom.
Člen 10.
Vsako neizpolnjevanje ali obrezuspešenje določb te naredbe po izvozniku se kaznuje po meri kaznivega dejanja:
a) z izključitvijo od izvoza za določen čas;
b) z izbrisom iz registra izvoznikov.
Kazni izreka direkcija, ki jih priobči izvozniku pismeno. Zoper odločbo o kazni ima izvoznik pravico pritožbe na ministra za trgovino in industrijo v 15 dneh od priobčitve odločbe.
Člen 11.
Ta naredba stopi v veljavo dne 1. januarja 1941'. Ko stopi ta naredba v veljavo, prenehajo veljati tčle moje naredbe: št. 56.366 z dne 18. novembra 1940. (»Službene novinec št. 2G7/XCII z dne 19. novembra 1940.),1 št. 57.214 z dne 21. novembra 1940. ( Službene novinec št. 275/XCVI z dne 28. novembra 1940.)2 in Kab. št. 2245 z dne 2. decembra 1940. ( Službene novinec št. 280/XCVII z dne 3. decembra 1940.).3
Izjemno od določb te naredbe se sme do 31. januarja 1941. opravljati izvozno ocarinjanje po veljavnih in neizkoriščenih valutnih potrdilih, izdanih pred 1. januarjem 1941. Za proizvode iz tar. št. 91 in 92 uvozne car. tarife pa velja še nadalje določba naredbe Kab. št. 2245 z dne 2. decembra 1940.,3 po kateri se ti pro-
1 ^Službeni	list«	št.	657/95	iz	1.	1940.
* »Službeni	liste	št.	658/95	iz	1.	1940.
* »Službeni	liste	št.	691/98	iz	1.	1940.
izvodi nikakor ne morejo izvažati brez izvoznega potrdila direkcije.
Predpisi člena 6. te naredbe se ne uporabljajo, dokler se ne izda naredba o pogojih za vpis v register izvoznikov proizvodov gozdarstva.
Dokler se ne ustanovijo zajednice izvoznikov proizvodov gozdarstva, izvršuje funkcije, ki so s to na-redbo poverjene zajednici, stalna delegacija lesnega gospodarstva (»Stalna delegacija drvarske privrede«) v kraljevini Jugoslaviji.
V Beogradu dne 26. decembra 1940.; št. 65.712.
Minister za trgovino in industrijo Andres s. r.
mamr
14.
Zvišanje pokojnin monopolskih delavcev.*
Minister za finance je z odlokom št. 40.661/1 z dne 28. novembra 1940. odobril naslednji sklep upravnega odbora samostalne uprave državnih monopolov M. št. 24.165/1 z dne 21. novembra 1940.:
>1. Vsem osebnim upokojencem, bivšim monopol-skim delavcem, se določa draginjska doklada po tejle razpredelnici:
upokojencem do 15 let službe: po 60 dinarjev na mesec;
upokojencem z več ko 15 do 20 let službe: po 84 dinarjev na mesec;
upokojencem z več ko 20 do 25 let službe: po 88 dinarjev na mesec;
upokojencem z več ko 25 do 30 let službe: po 92 dinarjev na mesec;
upokojencem z več ko 30 do 35 let službe: po 120 dinarjev na mesec;
upokojencem z več ko 35 let službe: po 125 dinarjev na mesec.
2. Na vse rodbinske pokojnine, odrejene po smrti monopolskih delavcev ali upokojencev, se določa draginjska doklada po tejle razpredelnici:
na rodbinske pokojnine do 15 let službe: po 100 dinarjev na mesec;
na rodbinske pokojnine z več ko 15 do 20 let službe: po 105 dinarjev na mesec;
na rodbinske pokojnine z več ko 20 do 25 let službe: po 110 dinarjev na mesec;
na rodbinske pokojnine z več ko 25 do 30 let službe: po 115 dinarjev na mesec;
na rodbinske pokojnine z več ko 30 do 35 let službe: po 120 dinarjev na mesec;
na rodbinske pokojnine z več ko 35 let službe: po 125 dinarjev na mesec.
3. Doklade iz točk 1. in 2. te odločbe se izplačujejo od 1. decembra 1940. dalje.
4. Doklade iz točk 1. in 2. te odločbe se odrejajo tudi na osebne oziroma na rodbinske pokojnine, ki se uredijo poslej.
5. Računovodstveni oddelek uprave državnih monopolov naj izposluje potrebni kredit za izplačilo doklad in potem izvrši določbe točk 1., 2. in 3. te odločbe.
Iz občnega oddelka uprave državnih monopolov v Beogradu dne 20. decembra 1940.; M. št. 24.816/1.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. decembra 1940., št. 297/C11/922.
15.
Spremembe
pri kartah za nakup bencinske mešanice.*
Za leto 1941. je natisnila uprava državnih monopolov potrebno število kart za nakup bencinske mešanice in jih dostavila banskim upravam, da jih izročijo lastnikom motornih vozil. Pri teh kartah sta te dve bistveni spremembi:
1. Vse karte so oštevilčene in je na vsakem kuponu tista številka, ki jo ima karta; oštevilčile so se pa karte zato, da bi se onemogočile zlorabe in olajšala amortizacija slučajno uničenih kart.
2. Karte za nakup bencinske mešanice za avtotaksi-je, tovorne avtomobile za redni in izredni prevoz blaga in za tovorne avtomobile kot pomožno sredstvo imajo dvojno število kuponov: namesto dosedanjih 48 kuponov ima vsaka karta 96 kuponov. Dvojno število kuponov je bilo natisnjeno zato, ker so interesenti zahtevali, naj se jim omogoči nakupovanje bencinske mešanice, ki jim gre na en kupon, v dveh enakih delih, ker se pogosto pripeti, da se v shranilo avtomobila ne more spraviti tista količina bencina, ki jo mora lastnik hkrati kupiti na en kupon.
Glede na dvojno	število	kuponov pri	navedenih
vrstah kart za nakup bencinske mešanice	se	oddaja	od
1.	januarja 1941. dalje do nadaljnje odredbe na en kupon, bencinske mešanice, in to:
1.	Na karte z eno vodoravno rdečo črto:
na kupon,	označen	s črko	A, 15	litrov,
na kupon,	označen	s črko	B, 20	litrov,
na kupon,	označen	s črko	C, 25	litrov,
na kupon,	označen	s črko	D, 30	litrov.
2.	Na karte z dvema vodoravnima rdečima črtama:
na kupon,	označen	s črko	A, 10	litrov,
na kupon,	označen	s Črko	B, 15	litrov,
na kupon,	označen	s črko	C, 20	litrov,
na kupon,	označen	s črko	D, 25	litrov.
3: Na karte s tremi navpičnimi rdečimi črtami:
na kupon,	označen	s črko	A, 7	litrov,
na kupon,	označen	s črko	B, 10	litrov,
na kupon,	označen	s Črko	C, 15	litrov,
na kupon,	ozndčen	s črko	D, 20	litrov.
4. Na karte z eno vodoravno zeleno črto:
na kupon,	označen	s črko	A, 20	litrov,
na kupon,	označen	s črko	B, 30	litrov,
na kupon,	označen	s črko	C, 35	litrov,
na kupon,	označen	s črko	D, 45	litrov.
5.	Na karte z dvema vodoravnima zelenima črtama:
na kupon,	označen	s črko	A, 15	litrov,
na kupon,	označen	s Črko	B, 20	litrov,
na kupon,	označen	s črko	C, 25	litrov,
na kupon,	označen	s črko	D, 33	litrov.
6.	Na karte z eno vodoravno črno črto;
na kupon, označen	s Črko	A, 2 litra,
na kupon, označen	s črko	B, 4 litre.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno
28.	decembra 1940., št. 301/CV/934.
7.	Na karte z dvema vodoravnima črnima črtama: na kupon, označen s črko A, 1 liter, na kupon, označen s črko 6, 2 litra.
8.	Na karte z natisnjenim rdečim znakom »Autobus«: na kupon, označen s črko A, 40 litrov,, na kupon, označen s črko B, 70 litrov, na kupon, označen s črko C, 105 litrov, na kupon, označen s črko D, 150 litrov.
Iz pisarno uprave državnih monopolov v Beogradu dne 27. decembra 1940.; M. št. 31.971/IV.
■ - — ■ ■
Banove uredbe.
16.
III/7 št. 3457/7,
Naredba
o spremembi Člena 2. naredbe o spremembi lovopusta in o zaščiti redke divjadi z dne 15. marca 1935., III/7 št. 1640/9 (»Službeni list kraljevske banske uprave dravske banovine« št. 162/22).
Na podstavi § 18., odst. 2., zakona o lovu z dne 5. decembra 1931. in § 3S/1V, toč. 17., zakona o banski upravi odrejam po zaslišanju Zveze lovskih društev v dravski banovini v Ljubljani sledeče:
Clen 1.
1. Vse leto se ne smejo loviti ne ujeti ne ubijati, niti kupovati niti prodajati:
kozorog (Capra ibex L.); medved (Ursus arctos);
vir ali velika uharica (Bubo bubo L.), izvzemši v srezih: Kočevje, Črnomelj, Logatec, Novo mesto; ribji orel (Pandion haliaetus L.); orel belorepec (Haliaetus albicille L.); orel sršenar (Pernis apivorus L.); orel kačar (Circaetus gallicus Germ.); planinski orel (Aquila chrysaetus L.); ruski orel (Aquila pomarina L,); krokar (Corvus corax L.);
velika bela čaplja (Herodias alba sive ogretta L.); mala bela čaplja (Egretta garzetta Naum.j; črna štorklja (Ciconia nigra L.).
2. Gori naštetim pticam je tudi prepovedano razdirati gnezda in prodajati njih jajca.
3.	Ta prepovej! velja za gori navedeno	pernato divjad	in	za kozoroga do konca leta 1950. za	vse območje
dravske banovine. Za medveda pa velja ta prepoved začasno, dokler se ne izda nova odredba, in to samo za območje srezov: Kočevje, Črnomelj, Novo mesto, Logatec Jn Ljubljana.
Clen 2.
1. Na prošnjo lovskega upravičenca lahko ban po zaslišanju Zveze lovskih društev v dravski banovini v Ljubljani dovoli izjeme od prepovedi te naredbe.
2.	Dovoljenje za odstrel medveda lahko	ban do izdaje	predvidene nove odredbe (čl. 1., odst.	8.) veže na
pogoj, da lovski upravičenec v primeru uplenitve medveda plača v banovinski lovski sklad primeren znesek (do največ din 5000) kot prispevek zu povračilo škode, povzročene po zaščitenem medvedu.
Clen 3.
Ako se medved v srezih, kjer je s čl. 1. te naredbe zaščiten, prekomerno razmnoži na škodo poljedelstva in gozdarstva, ali če se ugotovi, da medved na izvestnem zaščitenem ozemlju dela veliko ali celo nepopravljivo škodo poljedelstvu in gozdarstvu, se sme po banovi odredbi izvršiti odstrel določenega števila medvedov v prizadetih loviščih po predpisih §§ 20. ali 36. in 37. zakona o lovu.
Clen 4.
Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v »Službenem listu kraljevsko banske uprave dravske banovine«. S tem dnem preneha veljati čl. 2. naredbe o spremembi lovopusta in o zajčiti redke divjadi z dne 15. marca 1935., III/7 St. 1640/9 (»Službeni list« št. 1G2/22).
Kraljevska banska uprava dravsko banovine.
V Ljubljani dne 30. decembra 1940.
Ban: l)r. Natlačen s. r.
— • —
17.
VIII/K. št. 1852/40.
Odločba.
Na podstavi čl. 5., odstavek 1., uredbe o kontroli cen z dne 5. lebruarja 1940, (Sl. 1. št. 68/15)
razveljavljam tretji odstavek čl. 10. odločbe o cenah mesa in masti z dne 7. septembra 1940. VIII/K. št. 342/40 (Sl. 1. 471/75/40) in ga nadomeščam z naslednjim besedilom:
»Za mast, ki se v dravsko banovino uvaža, veljajo predpisi čl. 2. uredbe o kontroli cen (Sl. 1. 68/15/40) in čl. 8. uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije (Sl. 1. 480/78/40) s tem, da razlika med nabavno in prodajno ceno pri grosistu ne sme presegati din 1*50, pri detajlistu pa din 3—.
Poleg tega prištevajo grosisti k ceni masti pribitek din 0'50, ki se odvaja Banovinskemu prehranjevalnemu zavodu (Prevodu) v Ljubljani.
Ta sredstva zbira Prevod v posebnem fondu za pokrivanje izrednih stroškov, nastalih z vskladiščenjem masti v skladišče za rezervno hrano.
Vsi obrati, ki vskladiščujejo mast na svoj račun in nevarnost, a po nalogu in pod kontrolo Prevoda, prejemajo od Prevoda v breme teh sredstev bonifikacije. Te se odmerjajo z din 15'-- za vsakih 100 kg masti, vskladi-ščene konec meseca v skladiščih rezervne masti, ki so ustanovljena v sporazumu s Prevodom in se upravljajo pod njegovo kontrolo.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 6. decembra 1940.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
■av*
18.
Razglas.
Volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov, ki bi se v smislu čl. 2. navodil za volitve delavskih in nameščenskih zaupnikov v podjetjih, ki spadajo pod zakon o
zaščiti delavcev, imele vršiti v teku januarja t. L, se odlože na kasnejši čas.
Glede ua to se hkrati preklicujejo doslej že v posameznih primerih določeni dnevi volitev.
Iz pisarno kraljevske hanske uprave v Ljubljani, .VI. št. 363/1, z dno 3. januarja 1941.
19.
VIII/K. št. r. 1922.
Popravek.
V odločbi bana o maksimiranju cen za usnje z dne 20. decembra 1940., objavljeni v »Službenem listu' št. 737/103 z dne 24. decembra 1940., ^e v točki 3. pod »notranjke komerčne (tabanice) v polovicah« v tretji vrsti popraviti pomoto s tem, da se besedilo »... teže 3—5 kg din 99*50 za kg« — glasi pravilno: »teže 3—5 kg din 95*50 za kg.«
Kraljevska banska uprava za dravsko banovino
dne 31. decembra 1940.
20.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 210 z dne 18. oktobra 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 24. junija 1940. so napredovali v V. položajno skupino dosedanji učiteiji(ice) VI. položajne skupine meščanskih šol: v Ormožu: Nardin E v f e m i j a ; v Mariboru: Sonc Pavla; v Celju: Bol h ar Veronika; v Ljubljani: Rudolf Vida; v Ljubljani: P r e k u h J o -sipina; pri Sv. Lenartu v Slov. gor.: Karner Edinund; v Ljubljani: Van del Marija in Pe-trišič Avgust; v Mariboru: Klopčič Marta; v Ljubljani: Labernik Felicita in Jovanovič Rada; v Žalcu: Godicl Rudolf; v Mariboru: Štancer Josip in Rudež Josip; v Ljubljani: Kunst Iva; v Vojniku: Lekše Jožef; v Šoštanju: Štraus Marija.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. julija 1940. je napredovala v VII. položajno skupino Rak Evgenija, učiteljica VIII. položajne skupine ljudske šole v Ljubljani.
številka 211 z dne 19. oktobra 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. oktobra
1940., št. 93.531, je bil postavljen po službeni potrebi in z lastnim soglašanjem za podpredsednika apelacijskega sodišča III. položajne skupine 1. stopnje v Ljubljani dr. Dolinar Andrej, sodnik apelacijskega sodišča III. položajne skupine 2. stopnje v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. oktobra
1940., št. 93.532, je postavljen na prošnjo za sodnika apelacijskega sodišča III. položajne skupine 1. stopnje v Ljubljani dr. Lešnik Alojzij, sodnik okrožnega sodišča III. položajne skupine 2. stopnje v Mariboru.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. oktobra
1940., št. 93.533, so bili postavljeni na prošnjo z.a
sodnike apelacijskega sodišča III. položajne skupine
2.	stopnje v Ljubljani: Habermut Avgust, sodnik okrožnega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Mariboru; dr. Šenk Josip in dr. Rupnik Vladimir, sodnika okrožnega sodišča IV. položajne skupine 1. stopnje v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. oktobra
1940., št. 93.534, je napredoval v IV. položajno skupino 1. stopnje Pleivveiss Karel, sodnik okrajnega sodišča IV. položajne skupine 2. stopnje v Ljubljani.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. julija
1940., III. št. 41.005, so n a p r e d o v a 1 i v V. položajno skupino dosedanji učitelji VI. položajne skupine s 3. periodnim poviškom ljudskih šol: v Ribčah, okraj litijski: Gabrovšek Ivan; v Ponikvi: Kregar Marija; v Ljubljani: Pelan Hermina in Polak Marija; na Reki, okraj laški: Velkavrh Josip; pri Sv. Andražu v Halozah: Vobič Ema; pri Sv. Barbari, okraj ptujski; Sela Ivan; v Kapelah, okraj brežiški: Klančnik M a r i j a ; v Ljubljani: Flere Franc; v Laškem: Drobnič A n t o n i j a ; v Ljubljani: P r e -m e 1 č Ivana in Bitenc Marija.
številka 242 z dne 21. oktobra 1940.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. septembra 1940., št. 33.972/1 je napredoval G u n d e Anton, finančni svetnik IV. položajne skupine 2. stopnje pri dravskem finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, za finančnega višjega svetnika IV. položajne skupine
1.	stopnje.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. sep4 tembra 1940., št. 33.973/1, sta napredovala pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani za finančna svetnika
IV. položajne skupine 2. stopnje Korenini Aleksander in Bajer Egon, finančna višja sekretarja
V. položajne skupine.	f
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 8. oktobra' 1940. je bila premeščena na prošnjo k pošti, brzo-javu in telefonu Celje Ro pota r Olga, višji kontrolor VI. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Podčetrtek.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 11. oktobra 1940. je bil upokojen Kuinp Ernest, inšpektor V. položajne skupine pošte, brzojava in telefona Kranj.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 18. julija
1940.	so napredovali v VII. položajno skupino dosedanji učitelji(ce) VIII. položajne skupine s 1. periodnim poviškom ljudskih šol: v Lendavi: Hiti Elvira; v Ljubljani: Rot J o s i p i n a ; v Zagorju: Guna Vinko; v Radvanju: Ivonečnik Ciril; v Črnomlju: Škerlj Jožica; v Vurberku: Prah Karol; v Retečah: Korenčan Lovro; v Rušah: Zorec N a d a ; v Komendi: Jezeršek Ivan; v Ljubljani: Sešek Vida; v Dobrepoljah: Tušar Ivan; v Slov. Konjicah: B r a t u ž M arija; v Cernučah: Go-I ia Anton; v Šmarju pri Ljubljani: Valenčič Ana; pri Sv. Lenartu nad Laškim:	Prešeren
Adolf; v Cerkljah pri Kranju: Žumer Pavla; v Račah: Zorn Jožef; v Vučji vasi, okraj ljutomerski: Kocbek Jožefa; v Ptuju: Preskar Dragotina; v Zireh: Kržišnik Angela; v Ljubnem, srez radovljiški: T o r e 11 i Ana.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. .Tiska in zalaga Tiskarna Merkur d.d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalck v Ljubljani.
N
Razsflasi osrednje vlade
Tečaji za mesec januar 1941.
Minister za finance je izdal naslednjo odločbo z dne 30. decembra 1940., št. 74.450/VIII:
Od 1. do 81. januarja 1941. veljajo naslednji tečaji, po katerih se morajo radi pravilnega pobiranja taHs po zakonu o taksah in določanja pristojnosti pri razsojanju preračunavati na dinarsko vrednost vse listine, ki se glase na
zlato ali tujo valuto: 1 napoleondor . .				din	350*—
1 zlata turška lira	•	e	•		398-30
1 angleški funt	•	•	•	„	217- —
1 ameriški dolar	•	•	.		56’—
1 kanadski dolar .					54 —
J nemška marka					17-82
1 belgn ....					7-13
1 pengi) ....					8-7«
1 brazilski milreie .					2-90
1 egiptovski funt	«	•	.		215*—
1 palestinski funt .		•	•	n	214’ —
1 urqgva|ski pezo«	•	•	0		18-50
1 argentinski pezos	.	.	•	»«	12-40
1 čilski pezos		,	,	*	1-25
1 turška papirnata lira		•	•	•«	34-
T00 francoskih frankov		,	.	m	119" -
1(K) švicarskih frankov			0	u	1270-10
100 italijanskih lir			.		228-80
1<K) nizozemskih goldinarjev				,,	2365-—
100 bolgarskih levov	.	•	•	»♦	46’—
J00 romunskih lejev	*	•	•	»*	28-50
1(K) danskih kron					800-36
100 švedskih kron	•	•	•	*	1310"—
100 norveških kron .	•	•	*		1012-50
1(K) pezet ....		•	t	n	5I0-—
100 drahem ....				«i	42"—
UK) čp.ških kron . .	*	•	0	M	160-60
100 slovaških kron .	•	•		**	150--
100 finskih mark . .					9O-10
100 iranskih (perz.) rialov				f*	10O-—
Tein tečajem je	le	prištet			pribitek
(»prim«), uporabljati jja se- morajo v nastopnih primerih:
1. ko se sprejemajo kovano zlato, na-Poleondori in zlate turške lire pri državnih blagajnah ob plačevanju davkov in drugih državnih dohodkov;
2. ko se pobirajo pristaniško takse, o čemer izda oddelek za davke potrebna navodila;
3. kot obračunavalo! tečaji za angažiranje in potrošnje po proračunu ta ieto 1940./41. pri vseh državnih izplačilih v tujih valutah, in
4. ko se sprejemajo za kavcijo obveznice naših povojnih državnih zunanjih Posojil v zlatu, 7%ne in 8%ne Blaire & Lom p. in 7%ne Državno hipotekarne banke, emitirane v Newyorku, za preračunavanje dolarjev v dinarje.
(»SL nov.«, z dne 31. XII. 1940., št. 303.)
Razglasi kraljevske banske uprave
I. št. 11.5)86/1.	3667
Razpis.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje službo zdravnika - uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino v banovinski bolnišnici v Celju.
Prosilci morajo imeli pogoje za sprejem v banovinsko službo v smislu S 3. zakona o uradnikih v zvezi s čl. 1. pravilnika o službenih razmerjih, ustanavljanju mest in prejemkih banovinskih uslužbencev dravske banovine ter dovršeno zdravniško pripravljalno dobo.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 14. januarja 15)41.
Krnlj. banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 30. decembra 1940.
❖
V.	No. 187/12.	3645—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za zgradil,jo železobetonskega mostu preko Ljubljanice v Zalogu v km 9'616 banovinske ceste 11182
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. januarja 1941. ob 11. uri dop.
v sobi št. 43 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobivajo proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami pii tehničnem oddelku kralj, banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe je predložiti na uradnih proračunskih obrazcih, ki so priloženi licitacijskim pripomočkom, na ta način, da se v ta obrazec vnesejo ponudene enotne cene. V tekstu uradnih obrazcev se ne sme nič popravljati.
Vsak ponudnik mora hkrati s ponudilo predložiti tudi strokovno pravilno in objektivno sestavljeno analizo cen ponudbenega proračuna ob upoštevanju dejanskih tržnih cen gradiva in mezd, veljavnih na dan licitacije. Nadalje mora predložiti tudi seznam dejanskih cen gradiva, potrjen od pristojne borze za blago in vrednote ter seznam mezd za vse upoštevno strokovno in pomožno osebje.
Seznam in analiza morata biti podpisana od podjetnika.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
.V, Ljubljani dne 24. decembra 1940.
VI.	št. 30.192/1.
Sprememba
v imeniku zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino.
Dr. Bojc Frančiška, zdravnica v Ljubljani, je bila vpisana v imenik zdravnikov Zdravniške zbornice za dravsko banovino v Ljubljani.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 27. decembra 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Kps 343/40-9.	3663
V imenu Njegovega Veličanstva
kralja!
Obdolženim Epih Marija, stara 31 let, r. k. v., žena trgovca, jugoslovanska državljanka, pismena, stanujoča v Stari cerkvi št. 3, občina Kočevje-okolica, in tja pristojna, še nekaznovana, v prostosti, je kriva, da je v začetku meseca septembra 1940. v Stari cerkvi, tedaj po izdaji uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z dne
20.	9. 1939., s katero se po Čl. 8. cit. uredbe prepoveduje zahtevati za življenjske potrebščine višjo ceno kot je tista, ki zajamčuje običajni in dovoljeni trgovski čisti dobiček, prodala Zupančiču (Jotfridu 'A kg kruha za din 3-—, tedaj v primeru, kjer je bila določena cena življenjske potrebščine po obla-stvu, zahtevala več kot je odrejeno.
S tem je zakrivila prestopek iz § 382. k. z. in
se obsodi
po ^ 382. k. z, na 10O-— din denarne kazni, plačljive v teku 1 meseca po pravnomočnosti sodbe, v primeru neizterljivosti na dva dni zapora.
Po §§ 310., 314. k. p. na povrnitev stroškov kazenskega postopka in izvršitve kazni, ki se izreko za izterljive.
Po § 314.a k. p. se oprosti plačila povprečnine.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. UL,
dne 20, decembra 1940.
»k
Kps 329/40—15.	‘	3661
V imenu Njegovega Veličanstva kralja!
Obdolženec Hom Franc, zak. sin Ivana in Štefanije rojene Henigman, r. k. v., rojen 31. maja 1909. v Mozlju št. 13 iti tja pristojen, sedaj stanujoč v Kočevju 94, mesar, oženjen, pismen, ima nekaj premoženja, jugoslovanski državljan. bil vojak, predkaznovan, j e k r i v , da je dne 4. oktobra 1940. v Kočevju,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 2. kosu XII. letnika z dne 4. januarja 1941.
19
tedaj po izdaji uredbe o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije z dne
20.	septembra 1939., s katero se po el. 8. cit. uredbe prepoveduje zahtevati za življenjsko potrebščino višjo ceno kot je tista, ki zajamčuje običajni 'in dovoljeni trgovski čisti dobiček, prodal Kasinu Petru 3 kg slanine za din 90’—, tedaj v primeru, kjer je bila cena življenjske potrebščine določena po oblastvu, zahteval več kot je odrejeno.
Zakrivil je s tem prestopek iz § 382. k. z. in
se obsodi po § 382. k. z. na din 100-— denarne kazni, plačljive v teku 1 meseca po pravnomočnosti sodbe, v primeru neizterljivosti na dva dni zapora.
Po §§ 310., 314. k. p. na povrnitev stroškov kazenskega postopka in izvršitve kazni, ki se izreko za izterljive.
Po § 314.a k. p. na plačilo povprečnine v znesku din 100—.
Okrajno sodišče v Kočevja, odd. III., dne 7. decembra 1940.
»j-
p. 106/40.	8
Dostava zamudno sodbe z javno objavo in postavitev skrbnika.
Tožeča stranka: Winterhalter Ivo, odv. V Marenbergu, tožena stranka: Fieger Engelbert, posestnik in splavar, Sp. .Gortina, radi din 1.052'— s prip.
Dostavlja se zamudna sodba s pravdnim poukom.
Ker je stan toženca Fieger Engelber-la, posestnika in splavarja iz Gortine, nepoznan, se mu postavlja radi zaščite njegovih interesov za skrbnika g. Dobnik Aleks, župan z Mute, ki ga bo zastopal na njegove stroške in odgovornost, dokler sam ne pride na sodišče ali pa pošlje svojega pooblaščenca. Okrajno sodišče v Marenbergu, odd. L, dne 22, novembra 1940.
❖
II P 1106/40.	17
Oklic.
Tožeča stranka: Lubej Drago, zasebnik v Slivnici št. 55, je vložila proti toženi stranki Lubej Ilerti, zasebnici v Monakovem, prej v Slivnici pri Mariboru, radi razveljavitve dedne pogodbe z dne 19. novembra 1936. (vrednost spor. predmeta din 4.000'— s prip.) k opr. št. TI P 1106/40 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil Ha 13. februarja 1941. ob osmih pred tem sodiščem v sobi št. 80/11., razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano. so postavlja sodni pripravnik dr. Tribnik Drago v Mariboru za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. II., dno 30. decembra 1940.
rJS	-V
P 37/40-5.	"	C
Oklic.
Zoper Lesarja Alojzija, reletarja iz Zapotoka št, 31, p. Loški potok, čigar
bivališče je neznano, se je vložila pri okrajnem sodišču v Ribnici po tožnici Zvezi lesnih domačih obrti v Ribnici tožba zaradi din 8.218'— s pr.
V obrambo pravic Lesarja Alojzija, rešetarja iz Zapotoka št. 31, se postavlja za skrbnika njegova žena Lesar Marija od ravno tam.
Ta skrbnica bo zastopala Lesarja Alojzija v označeni pravni stvari na njegovo nevarnost in stroške, dokler se sam ne oglasi pri tem sodišču ali ne imenuje svojega pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ribnici, odd. I., dne 27. decembra 1940.
*
1115/39-51.	10
Dražbeni oklic.
Dne 6. februarja 1941. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 12 dražba nepremičnin (hiša št. 59, gospodarsko poslopje in zemljiške parcele) zemljiška knjiga k. o. Brežina vi. št. 178.
Cenilna vrednost: din 32.017'—.
Vrednost pritekline: din 933’—.
Najmanjši ponudek: din 21.345'—.
Varščina: din 3.200'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Brežicah dne 30. decembra 1940.
jJ;
11969/40-8.	15
Dražbeni oklic.
Dne 6. februarja 1941. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Bukovžlak vi. št. 75.
Cenilna vrednost: din 11.190'—.
Vrednost pritekline: din 150'—.
Najmanjši ponudek: din 7.460'—.
Varščina: din 1.120'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 11. novembra 1940.
I 1020/39-22.	3612
Dražbeni oklic.
Dne 10. februar j a 1941. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Brezovica vi. št. 45 pod B 15, 18/a, 19, 21/a in 23, a) pare. št. 195-hiša št. 55 v Brezovici do polovice, b) gospodarsko poslopje do %,
c)	dvorišče, vrt, travnik do 1/1», Č) paš-niška pravica »med jarki« do polovice,
"pašniki'.’ do polovice, vi. št. 119 pod B 12 in 15/a, pare. št. 80-njiva in travnik Hraščanove grede, vi. št. 134 pod B 5,- 10, 13, 15/a in 16, pare. št. 283-nji-va in travnik Ciline do polovice. ^
Cenilna vrednost: din 19.847'—, i
Vrednost priteklin: din 250'—.	\
Najmanjši ponudek: din 12.355'66.
Varščina: din 1.983’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni, deski tega sodišča.	*
Okrajno sodišče v I)oI.'Lendavi, odd. II., dne 13. decembra 1940.
1380/40—24.	12
Dražbeni oklic.
Dne 6. f e I) r u a r j a 1941. dopoldne o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin
I. skupina: zemljiška knjiga k. o. Jesenice vi. št. 621 pare. št. 321/3. 321/4, 321/5 -r- hiša Cankarjeva cesta 3, hiša Ciril-Metodova c. 1, pritekline, cenilna vrednost: din 1,150.687'—/najmanjši po-nudek: din 603.783'50, varščina: din 115.100'—;
II. skupina: zemljiška knjiga k. o. Jesenice vi. št. 621 pare. št. 321/3 — stavba kino /'Radio :, prizidek trafike, pritekline, cepilna vrednost: din 500.243'—, najmanjši ponudek: din 252.20F50, varščina: din 50.001'—;
III. skupina: zemljiška knjiga k. o. Jesenice zemljiška knjiga 621 — njiva, pare. št. 320/4, cenilna vrednost: dinarjev 165.600'—, najmanjši ponudek: dinarjev 110.400, varščina: din 16.560'—;
IV. skupina: zemljiška knjiga 78 k. o. Blejska'Dobrava — njiva, travnik, pare. št. 192,; 193/1 — pašnik, 194/1, 194/5, cenilna vrednost: din 361.795'—, najmanjši ponudek: din 241.196'G6, varščina: 36.179'50;
V. skupina: zemljiška knjiga 78 k. o. Blejska Dobrava — gozd, pare. št. 199, cenilna vrednost: din 98.070'—, najmanjši ponudek; din 65.380'—, varščina: din 9.807'—.
I.,	II. in III. skupina skupaj k. o. Jesenice vi. št. 621 cenilna vrednost: dinarjev 1,816.530'—, najmanjši ponudek: din 966.385'—, varščina: din 181.653'—.
Glede načina dražbe se nakazuje na dražbene pogoje.
K I. skupini spadajo pritekline v cenilni vrednosti din 16.500,'—, k II. skupini v cenilni vrednosti din 84.811'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kranjski gori , dne 19. decembra 1940. ■
11179/39—33.	11
Dražbeni oklic.
Dne 8. februarja 1941. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 30 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Boh. Češnjica vi. št. 98 in 474.
Cenilna vrednost: din 72.94475 in din 1.403'—.
Najmanjši ponudek: din 49.565'—.
Varščina: din 7.435'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo združitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radovljici dne 21. decembra 1940.
Vpisi v trgovinski register.
Izbrisali sta se nastopni firmi:
1.
Sedež: Celje.
Dan izbrisa: 20. decembra 1940, Besedilo: Javno skladišče Fohn in drug v Celju.
Obratni predmet: trgovina s kurivom na debelo v tuzemstvu in eksport.
Še prod pričetkom obratovanja. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 20. decembra 1940.
Rg A 111 238/5.
*
2,
Uradno se je dne 10. decembra 1940. izbrisala po izvršeni likvidaciji »Tvornica industrije gumbov«, družita /. omejeno zavezo v likvidaciji v Celju.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju duo 10. decembra 1940.
Rg C 1 64/35.
Vpisi v zadružni register.
Vpisali sta se nastopni zadrugi:
3.
Sedež: Rajhcnburg.
Dan vpisa: 10. decembra 1940.
1. Firma in sedež zadruge: Nabavna in prodajna zadruga v ltajhcnburgu, zadruga z omejenim jamstvom.
2. Pravila so bila sprejeta na občnem Zboru dne 20. oktobra 1940. v Rajhenburgu.
3. Predmet poslovanja: Zadruga ima bamen: 1. nabavljati svojim zadružnikom gospodarske in gospodinjske potrebščine in obrtne izdelke vsake vrste ali jjm nabavo posredovati; 2. vnovčevati pridelke ali izdelke svojih zadružnikov v nepredelanem ali predelanem stanju; 3. nabavljati si za dosego tega batnena potrebne stavbe in inventar;
4. vnovčevati živino in živalske proizvode; 5. vnovčevati les in lesne proizvode; 6. vnovčevati sadje in sadne proizvode.
4. Zadruga je osnovana za nedoločen čas, __
5. Poslovni delež znaša din 10-— in se plača pri vstopu v zadrugo ali pa v obrokih, najkasneje v enem letu.
6. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči s trikratnim zneskom vpisanih deležev.
7. Zadrugo zastopa upravni odbor, ki je sestavljen iz 5 zadružnikov, izvoljenih za tri leta. Vsako leto izstopa tretjina članov upravnega odbora. Firma zadruge se podpisuje tako, da se pod napisano ali natisnjeno ali s pečatom odtisnjeno firmo podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerega sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine za to pooblasti upravni odbor.
8. Člani upravnega odbora so:
Allegro Alojz, posestnik v Rajhenburgu št. 121,
Mirt Alojz, posestnik v Senovem št. 4, Mirt Jože, posestnik v Poklek^ št. 54, Metelko Franc, posestnik v Studencu št. 18,
Radej Joško, posestnik v Dolskem št. 18. '
9. Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščino se objavljajo polog tega v listu sNarodni gospodar: v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v .Celju, odd. 1., dne 10. decembra 1940.
Zadr. VI 58/4.
4.
Sedež: Zininec.
Dan vpisa: 15. decembra 1940. Besedilo: Strojna zadruga občine Zmi-nec, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 13. oktobra 1940. za nedoločen čas.
Zadruga ima namen pospeševali gospodarske koristi svojih zadružnikov s tem, da nabavlja kmetijske stroje in jih odstopa svojim zadružnikom v uporabo.
Poslovni delež znaša din 1501— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu : Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 4 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge. Člani upravnega odbora so:
Habjan Jože, posestnik v Zmincu 3, Demšar Matevž, posestnik v Logu 11, Prevodnik Franc, posestnik, Brode 3, Pečnik Jože, kmet v Bodovljah 1. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 14. decembra 1940,
" .Fi 90/40—3. — Zadr IV 83/1.
Vpisale so se spremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
5.
Sedež: Sv. Ana v Slov. goricah.
Dan vpisa: 19. decembra 1940.
Besedilo: Kmetska posojilnica pri Sv. Ani v Slov. gor., zadruga z neomejenim jamstvom.
Izbriše se dosedanji član in predsednik upravnega odbora Slaček Matija, vpiše se pa na skupščini dne 1. junija 1940. na novo izvoljeni član upravnega odbora: Krajnc Josip, posestnik in gostilničar v Žicah št. 47, in se posve-doči, da je odslej predsednik upravnega odbora Breznik Franc,
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 19. decembra 1940.
Zadr. I 116/38
❖
G.
Sedež: St. Jurij pri Grosuplju.
Dan vpisa: 15. decembra 1940.
Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga v Št. J ur ju pri Grosuplju, zadruga z omejenim jamstvom.
Izbriše se član upravnega odbora Perme Josip zbog smrti, vpiše pa se član upravnega odbora Perme Jože, posestnik v Ponovi vasi št. 27.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. llL, dne 14. decembra 1940.
Zadr. IV 52/33
*
7.
Sedež: št. Lovrenc.
Dan vpisa: 29. novembra 1940.
Besedilo: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v št. Lovrencu.
Izbrisali so se dosedanji člani upravnega odbora Jarm Ignac, Povše Henrik. Zupančič Jauez in Jevnikar Anton, vpisali na novo izvoljeni člani upravnega odbora Absec Matija, ravnatelj kmetijske šole na Grmu, Puntar Hedviga, voditeljica banov, gospod, šole na Mali Loki, Kek Alojz, pos. na Pluski in Pugelj Anton, upravitelj v Št. Lovrencu. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 29. novembra 1940.
Zadr. II 3/34
u,
Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 3. decembra 1940. Besedilo: Zadružne elektrarne v Trbovljah, zadruga z omejenim jamstvom.
Izbriše se izstopivši član upravnega odbora Zupančič Ivan.
Vpiše se novoizvoljeni član upravnega odbora Jesih Adolf, kovinostrugar ▼ Trbovljah št. 111.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. L,
dne 3. decembra 1940.
Zadr. V 220/60
Izbrisale so se nastopne zadruge:
9.
Sedež; Crna pri Prevaljah.
Dan izbrisa: 5. decembra 1940. Besedilo: Lesna industrijska zadruga
stran b:
Stev. 2.
v Crni pri Prevaljah, registrirana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 5. decembra 1940.
Zadr. III 32/25
*
10.
Sedež: Makole.
Dan izbrisa: 19. decembra 1940. Besedilo: Zadružna elektrarna v Makolah, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 19. decembra 1940.
Zadr. II 102/14 *
11.
Sedež: Maribor.
Dan izbrisa: 5. decembra 1940. Besedilo: Zadružna posredovalnica v Mariboru, registrirana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 5. decembra 1940.
Zadr. IV 62/15
*
12.
Sedež: Palnica ob Dravi.
Dan izbrisa: 12. decembra 1940. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga v Selnici ob Dravi.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 12. decembra 1940.
Zadr. V 21/9
*
13.
Sedež: Slovenj Gradec.
Dan izbrisa: 3. decembra 1940. Besedilo: Ljudska hranilnica, reg. zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji v Slovenjgradcu.
Zadružne poslovne knjige in arhiv sta na čuvanju pri likvidatorju Lobetu Francu, posestniku in lončarskem mojstru v Slovenjem Gradcu.
Zaradi izvršene likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 3. decembra 1940.
Zadr. 177/16
Konkurzni razglasi
14.	5
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o zapuščini po pokojnem Mautnerju Antonu, les. trgovcu v Oplotnici.
Konkurzni komisar: Levstek Andrej, starešina okrajnega sodišča v Sl. Konjicah.
Upravnik mase: dr. Sbrizaj Teodor, odvetnik v Sl. Konjicah.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Sl. Konjicah dne 14. januarja
1941.	ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 10. februarja 1941.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 25. februarja 1941. ob 9. uri.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 31. decembra 1940.
St 2/40—4.
*
15.	16
Odprava konkurza.
Prezadolženec Mesesnel Edvard, pos. v Ljubljani — Vič št. 55.
Konkurz, ki je bil o imovini preza-dolženca razglašen s sklepom opr. št. St 4/40—2, se odpravlja, ker se je sklenila prisilna poravnava, po § 169. k. z. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 27. decembra 1940.
St 4/40-51.
Razglasi raznih uradov in oblastev
O. št. 2307/8-1940.	3666-2-1
Razglas.
Gospod Jager Milan, trgovec iz Ljubljane, Tyrševa 37, je prosil za gradbeno dovoljenje za postavitev prizidka k obstoječi milarni na parceli št. 226 k.
o.	Kašelj v občini Polje, srez Ljubljana-okolica. V prizidku namerava prirediti napravo za predelavo živalske dlake po načrtih in tehničnem opisu, ki ga je priložil prošnji.
Zaradi te prošnje razpisuje sresko načelstvo na podstavi § 108. in sl. zakona o obetih, 9. 12. in 90. stavbenega zakona za bivšo Kranjsko, §§ 84. in 89. gradbenega zakona, ustreznih določb pravilnika o nadzoru nad odtočnimi vodami naselij, industrijskih in obrtnih naprav ter § 101. zakona o občnem upravnem postopku razpravo na mestu samem za torek dne 14. januarja 1941. ob 15. uri.
Vabijo se vsi interesenti, da podajo ev. ugovore in pomisleke najkasneje ob obravnavi, ker bi se poznejši ugovori upoštevali le, če bi se tikali javnih koristi.
Načrti in tehnično poročilo so do dneva razprave vsakomur na vpogled med običajnimi uradnimi urami pri sre-skem načelstvu v Ljubljani, Hrenova ulica št. 11, v sobi št. 8.
Sresko načelstvo v Ljubljani dne 28. decembra 1940.
Razne objave
3669
Poziv upnikom.
Mencinger M. in drug, trgovina z deželnimi pridelki in mešanim blagom,
družba z o. z. s sedežem v Ljubljani, se je razdružila in stopila v likvidacijo.
Upniki se pozivajo, da v roku enega meseca prijavijo svoje terjatve likvidatorju: Mencinger Mariji, posestnici iz Ljubljane, SV. Petra cesta št. 43.
Mencinger Marija s. r., likvidatorica.
*
3668
Poziv upnikom.
Slovenska tvornica orožja, zaloga P. \Vornig, Borovlje, družba z o. z. v Radovljici se je razdružila in prešla v likvidacijo. — Upniki se pozivajo, da v teku treh mesecev prijavijo svoje zahteve pri likvidatorju.
Likvidator.
*
Vabilo na ustanovni občni zbor,
ki ga bo imela tvrdka Fr. Premrov & sin, lesna industrijska d. d. s sedežem v Ljubljani,
v ponedeljek dne 13. januarja 1911. o poli dvanajstih dopoldne v pisarni javnega notarja Hafnerja Mateja v Ljubljani, Tavčarjeva ulica št. 6, s sledečim dnevnim redom:
1. Volitev predsednika zbora in dveh skrutinatorjev, ki poslujeta obenem kot overovatelja zapisnika.
2. Sklepanje o ustanovitvi delniške družbe in končna ugotovitev družbinih pravil, kakor so odobrena od državnega oblastva, pri čemer je s potrdili v izvirniku ali overovljenem prepisu dokazati, da je delniška glavnica popolnoma vplačana in družbi na razpolago, ter je obenem položiti in ugotoviti tudi potrebne račune ustanovnih stroškov.
3. Volitev treh članov upravnega sveta.
4. Volitev dveh revizorjev in enega namestnika.
Koncesionarji.
*
3665
Objava.
Ukradena mi je bila prometna knjižica za kolo (evid. št. tablice 87741) in jo proglašam za neveljavno.
Cekuta Anica s. r.,
Drča 11, obč. Št. Jernej.
*
20
Objava.
Izgubila sem evidenčno tablico št. 2-5/45423 svojega ženskega kolesa in jo proglašam za neveljavno.
Žolnir Štefka s. r.,
Podvin pri Polzeli.1
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovino Urednik: Pohar Robert v Liuhljani. Tisku In Zuluja Tifkarau Merkur .v. Ljubljani. men predstavnik: O. Mihulek v Ljubljani.