------    360    ___
Politične  stvari.
Pregled na parlamentarno bojišče
v državnem zbora dunajskem.
Pretekli teden je bil odločen za veliki boj, ki sta ga v zbornici gosposki in zbornici poslanski bili dve močni stranki v sedanjem državnem zbora avstrijskem: boj med centralizmom in avtonomijo.
Da je v zbornici gosposki stranka central i-stov zmagala stranko avtonomistov , in da v zbornici poslancev zmaga avtonomistov ni tako sijajna bila, kakor bi bila lahko bila, kriv je minister Taaffe sam s svojo kompromisno politiko, to je, s svojo dosedanjo politiko, ki bi jo po naše najbolje imenovati smeli ,,šviga švaga čez dva praga". Upajmo, da ga je adresina debata z glasovanjem v obeh zbornicah podučila, da dozdaj ni hodil tiste odločne poti, ki jo ministerstvo ,,sprave med narodi avstrijskimi" hoditi mora, da doseže to, česar cesar sam hoče, česar ministerstvo želi in česar narodi zahtevajo. Vsaj ni Salomonove modrosti treba vedeti, da za tako avstrijsko vlado, ki resno hoče spravo med narodi, stoji velikanska večina narodov avstrijskih, in da le take zbornice so njih prave zastopnice, ki to izpolnijo , česar narodi zahtevajo o tem, da se njihove dolžnosti pobotajo z njihovimi pravicami. Za ta cilj je minister Taaffe dobil cesarjev mandat, in ker smo popolnem prepričani, da je cesarju, svojemu gospodu, z dušo in telesom udan, je mu tudi lahko zadostiti svojemu mandatu, če energično nastopi vso drugo pot, kokoršno je hodilo ministerstvo več let pred Hohenwartom in zopet 8 let po Hohenwartu. Kdor koketira s Herbstovo stranko, ne more biti resničen prijatelj Hohenwartovi stranki, in naj pazi, da misleč, da ,,stoji nao^ strankama", ne obsedi med dvema stoloma na tleb. Še je čas, da grof Taaffe nekoliko popravi to, kar je dozdaj grešil, ko pride do tega, da se izbero še trije novi ministri, kajti še mu zaupajo narodi tisti, ki so ga imenovanega za ministerstva predsednika radostno pozdravljali. Resnica je, da Taaffe, ako bode moder, more Avstrijo preroditi v srečni stan, — ako bode slab, mora jo poriniti v še veče nesreče.
Naj po tej karakteristiki današnje politične situacije, ki smo jo opisali v smislu slovenskega naroda, podamo bralcem v kratkih črticah sliko, kako se je vršila adresna razprava v obeh zbornicah.
Zbornica gosposka, to je, zbornica tista, v katero cesar po nasvetu ministerskem imenuje zastopnike , je razpravo a d rese, to je, odgovora, ki naj ga ta zbornica da na prestoloi govor, pričela 27. dne u. m. in jo uže isti dan dovršila. Pričujoči so bili v tej seji vsi ministri, izmed 202 gospodov, ki jih šteje ta zbornica, je bilo nazoČ h 150, med njimi nadvojvode Albreht, Karol Ludevik, Ludevik Viktor, kardinali Schvrarzen-berg, Kutschker, Furstenberg, knezoškof salcburski, graški, ljubljanski in pa knezonadakof gališki. Galerija in sedeži državnih poslancev vsi polni. Bivši minister vitez Hasner bere načrt adrese centralistične stranke, za njim pa baron Hiibner načrt manjšine, to je, avtonomistične stranke. Potem se prične splošni razgovor, v katerem nihče ne govori. V razpravi po-samesnih odstavkov poprime pri 3. odstavku grof Taaffe besedo in prigovarja zbornici, naj popravi ta odstavek, Češ, da v njem leži strup nesprave; „kdor spravo hoče — rekel je — mora vse odstraniti, kar loči, pa vse iskati, kar zedinjuje." Lepe te besede pa so bile centralističnim ušesom   le   glas  vpijočega v pu-
___   361    ------
ičavi; ustavaki niso hoteli odjenjati, kajti zagrizeni cen-tralist Schmerling je zvonec nasprotstva nosil in ž njim zmagah Pri glasovanji je obveljal Hasnerjev načrt, to je, načrt ustavakov, z 78 glasovi proti 59, po takem z večino 19 glasov. In čudo golemo! grof Taafta je pri tretjem branji tudi glasoval za nespremenjeno ustavaško adreso. Nam je to zastavica, katere uganiti ne moremo, da kdo odobruje to, kar je malo poprej sam in dobro pobijal. Prav s tem je grof Taaffe svoj lastni pečat pritisnil na nezaupnico, ki mu jo je dala nepoboljšljiva stranica. — Zoper načrt centralistične adrese so glasovali vsi nadvojvode in škof je Schwar-zenberg, Fiirstenberg, Eder, Romaszakau, Pogačar in Zwerger. — Za načrt pa so glasovati škof dunajski Kutscker, opat Helfersdorfer in opat Kari! —¦ V tej seji nista poleg druzib bila pričujoča knezoškof Stepischnegg in knezoškof Wiery. — Zakaj neki ne? —
V zbornici poslancev se je adresna razprava začela 29. in končala 31. dne u. m. Tri dni je tedaj tu trajala borba, kakor je grof Hohenwart v poslednjem svojem govoru dobro rekel — med stranko ,,mirii in sprave" in pa med stranko „razpora", in se končala z zmago 14 glasov za adreso Ho ben wartovo, to je, avtonomistov. Centralisti so kar 26 svojih tovarišev najeli za brambo svoje puhle stvari. Merili ste se v tridnevni borbi obe stranki in svet je imel zdaj priliko videti, kakošni velikani v parlamentarnem in političnem obziru so možje naše avtonomistične stranke, kakošni pritlikovci pa so oni s prazno slamo svojih 17 let mlatenih fraz. Kakor v gosposki zbornici, tako ste tudi v poslanski zbornici obe stranki načrtale svojo adreso: grof Hohenwart je sestavil načrt avtonomistične večine, katerega smo bralcem podali v prilogi zadnjega našega lista, — dr. S tur m pa adreso centralistične manjšine, v kateri so ustavaki zopet pokazali, da jim ni mar za spravo, ampak da jih je resna volja gospodovati še dalje. Prostor nam danes ne pripušča, obširneje razkladati, kaj je ta aii uni govornik rekel, zato naj danes zadostujejo le kratke črtice. — Za prvega svojega govornika so centralisti poslali prof, Siissa, moža bombastične fraze, v boj, ki se je „ponosno" spustil v govor, češ, da za njim stoji ves Dunaj; skušal je razdražbo vneti med Poljaki in Cehi, in trdil, da državnopravna (naša) stranka ne zastopa ne narodnih interesov, ne zgodovinske prošlosti, katerim hočejo centralisti zmerom biti prijatelji. (Pri teh besedah zakliče mu poslanec Greuter: „Lejte no!;<) Izvrstno mu je odgovarjal galiski profesor Dunajevski, ki se je odlikoval z zmagonosnim svojim govorom. Rusin Kovalski je prazno slamo mlatil. Za njim je govoril knez Alfred Lichtenstein, ki je naštel, mnogokrat prav humoristično, celo vrsto grehov, s katerimi so ee pregrešili ustavaki zoper narode in posebno zoper kmečko ljudstvo, zato po pravici pravi ,,Vaterl.", da bi bilo želeti, da bi se ta govor v 100.000 iztiskih razposlal po svetu. Posebno važen in tehten je bil govor grofa Clam-Martinica, ki je kot pravi državnik od nog do glave, temeljito odkrival rane, ki jih je prejšnja večina vsekala narodom avstrijskim in razodeval sedanje potrebščine. — Dr. Lustkandel ga je skušal zav-vračati, al kazal je s svojim govorom svetu le prav očitno duševni bankerot liberalizma. — Velik vtis je naredil govor poljskega kneza Czartorvskega, ki je kratko pa jasno dokazal velik razloček med adreso večine in adreso manjšine; rekel je med drugim eentra-listom: „Vi bi radi bili liberalni, a ne znate biti pravični." — Poslanec Plener, zel6 čmeren, da ni še minister, si je prizadeval opravičiti adreso manjšine in škodljivost decentralizacije, a osramotil je s tem sam svojo enostransko vednost. — Zdaj poprime dr. Rieger
besedo in vsa zbornica z največo pazljivostjo posluša čez celo uro trajajoči govor iskrenega branitelja češkega prava in ravnopravnosti narodne, ki je uže v državnem zboru leta 1848. slavljen govornik bil. Ostro je šibal ustavaško koterijo in krinko iažajivosti jej trgal z obraza mož, ki je vajen vse povedati in ničesar zamoičati, kar mu rodoljubno srce teži. Neizmeren je bil zato vtisek njegovega govora, katerega zdajci cela druhal judovskega časništva neotesano napada. Rieger jim je na vsa usta povedal, kar jim gre. — Govorili so za njim liberalci Jaques, Scharschmied in Friedman in dolgočasno otrobe vezali. — Poprijel je besedo tudi dr. Vošnjak in na kratko in zmerno razpravljal le §.19* osnovnih državljanskih postav, ki je dozdaj Slovencem v šoli in uradih le na papirji ostal. — Ko so tukaj našteti govorniki izgovorili, je grof Taaffe s toplo besedo zbornici priporočal, naj sprejme adreso večine. — Po tem je seja prestala in drugi dan je govoril še dr. Herbst; govoril je blizo dve uri in skušal pobijati adreso večine, al njegove zvijače in sofizmi niso nikogar prepričali o tem, kar je govoril, vsaj mož sam ne verjame , kar se drugim laže. — Po tem sta govorila še poročevalec manjšine dr. Sturm in pa poročevalec večine grof Hohenwart. Pri govoru S t u r-movem je polovica poslancev, vtrujenih po besedovanji Herbstovem, bežala iz zbornice, — ko pa je začel govoriti grof Hohenvvart, je zopet vse prihitelo v zbornico, da bi slišali moža, ki je prvak sedanjega državnega zbora, okoli katerega se suče cela situacija. Govoril je, kakor le Hohenwart zna, tehtno in mirno pretresaje in pobijaje puhlost nasprotnih predgovorni-kov.    Prihodnjič prinesemo celi klasični njegov govor.
Tako je bila adresna borba končana in, kakor gori rečeno, adresa avtonomistične večine sprejeta. Minister Taaffe je zdaj videl in slišal, da mu ne kaže več nad strankama stati. Ker je slišal, kaj ena, kaj druga stranka hoče, mora se, da na čelu vladi ostane, vstopiti na tisto stran, ki hoče pravo, — ki hoče po besedah cesarjevih „mir in spravo med narodi.u Alea jacta est!