Poštnin« plačan« v gofovtnf. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 8. kos. V LJUBLJANI, dne 27. januarja 1934. Letnik V. VSEBINA: »0. Zakon o dopolnitvi sporazuma med kraljevino Jugoslavijo in republiko Francijo. »1. Zakon o začasnem trgovinskem in kompenzacijskem sporazumu med kraljevino Jugoslavijo in republiko Grčijo. 78. Predpisi za dopustna naprezanja lesa v stavbarstvu. 78. Razpis: — pojasnilo tar. St. 536, t. 4. b), dodatnega sporazuma z republiko Avstrijo. 74. Ratifikacija mednarodne konvencije za pobijanje ponarejanja denarja, s protokolom, po Nemčiji. 75. Ratifikacija konvencije o uporabi svinčevega belila za barvanje, po republiki Venezueli. 76. Uporaba konvencije glede vrednostnih pisem in škatel na Gibraltar. . 77. Ratifikacija zapisnika o reviziji statuta stalnega mednar. sodišča, po republiki Cile. 78. Fakultativna odredba v zapisniku o podpisu statuta stalnega mednar. sodišča, ratifikacija Nemčije. 71). Ratifikacija zapisnika o reviziji statuta stalnega mednar. sodišča in zapisnika glede pristopa Združenih ameriških držav, po Urugvaju. 80. Ratifikacija zapisnika o reviziji statuta stalnega mednar. sodišča, po Venezueli. 81. Bernska konvencija za zaščito literarnih in umetniških del — uporaba za Novo Zemljo. 82. Pristop Francije, njenih kolonij in protektoratov in Tunisa k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del. 83. Pristop Sirije in Libanona k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del. 84. Razglas o razpisu noviti volitev obč. odbora za obč. Sromlje. 85. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 70. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 57. redni seji, ki jo je’ imela dne 18. oktobra 1933. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 43. redni seji, ki jo je imel dne 19. oktobra 1933. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o dopolnitvi sporazuma z dne 7. novembra 1933., sklenjeni in podpisani v Parizu dne 10. junija 1933. med kraljevino Jugoslavijo in republiko Francijo;* ki se glasi: § 1- Odobruje se in dobiva zakonsko moč dopolnitev sporazuma z dne 7. novembra 1931., sklenjena in podpisana v Parizu dne 10. junija 1933. med kraljevino Jugoslavijo * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. januarja 1934., št. 9/1121. in republiko Francijo, katere besedilo se v francoskem izvirniku in v prevodu glasi: DOPOLNITEV SPORAZUMA z dne 7. novembra 1931., sklenjenega meti Jugoslavijo in Francijo. Jugoslovanska vlada in francoska vlada sta ustanovili, z željo, prilagoditi današnjim razmeram določbe sporazuma, podpisanega v Beogradu dne 7. novembra 1931., o postopku, ki je dogovorjen za uvoz jugoslovanskega žita v Francijo, sporazumno naslednje določbe: Clen 1. Ker stanje žitnega trga v Franciji -kakor tudi v Jugoslaviji ne dopušča, da bi se uporabile med sedanjo obratno dobo določbe, izdane v navedenem sporazumu, se izjemoma sme uvoziti v Francijo do dne 30. septembra 1933. namesto kontingenta žita, določenega v navedenem sporazumu, kontingent koruze, namenjen izključno prehrani perutnine in živine; ta kontingent se ukoristi ob niže razloženih pogojih. Člen 2. Pri uvozu v Francijo je zavezana koruza, uvožena iz Jugoslavije, brez vsake tarifne znižbe davščinam minimalne francoske tarife. Glede neke količine koruze pa, ki ne sme presezati 240.000 q, in s pridržkom določb členov 1., 2. in 4. te dopolnitve, se povrne jugoslovanski državi 40% davščin po minimalni tarifi. Člen 3. Uvoz koruze, ki se lahko koristi s tem povračilom, se mora izvršiti v trimesečnih tranšah, razporejenih takole: pred 30. junijem 1933. — 50.000 q; od 1. julija do 30. septembra 1933. — 190.000 q. Tako določeni kontingenti se morajo uvoziti v Francijo popolnoma v ustreznem tromesečju ali najkesneje v 45 naslednjih dneh. Člen 4. Uvozi koruze, ki se koristijo s predhodnimi posebnimi določbami, se vrše na prošnje, predložene francoskemu ministru za kmetijstvo, ki jih opremi s svojo vizo, dokler niso kontingenti izčrpani. Pogoji, po katerih se morajo ti uvozi opravljati, se določijo z odločbo ministra za kmetijstvo. Francoska vlada ukrene vse, česar treba, da opravi povračila, določena v členu 1., brž, ko dobi izpričbo o uporabi uvožene koruze. Člen 5. Ta dopolnitev potrebuje odobritve francoskega parlamenta in se mora ratificirati. Po sporazumu med obema vladama stopi v veljavo najkesneje 8 dni po izmeni ratifikacij. Obe vladi uvedeta pred dnem 30. septembra 1933. pogajanja, da preizkusita, upoštevaje razmere, ali je umestno, da se dopolnitev obnovi z izpremembami, potrebnimi glede obratovalne dobe 1933.—1934. Ta pogajanja se morajo voditi tako, da more novi sporazum stopiti v veljavo, kolikor je to možno, še pred začetkom nove obratovalne dobe. V potrditev tega so pooblaščenci, predpisno pooblaščeni, podpisali ta sporazum in pritisnili nanj svoje pečate. Sestavljeno v Parizu v dveh izvodih, dne 10. junija 1933. s. (M. P.) M. Fpalajkovič s. r. (M. P.) Paul Boncour s. r. , (M. P.) L. Serre s. r. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in se razglasi v »Službenih novinah«; obvezno moč pa dobi ko se izpolni pogoj iz člena 5., prvega odstavka, navedene dopolnitve sporazuma. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 15. decembra 1933. Minister za trgovino in industrijo dr. I. išumenkovič s. r. B. D. Jevtič s. r. Minister za zunanje posle Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za kmetijstvo dr. M. Srš kič s. r. Videl in pritisnil drž. pečat čuvar državnega pečata, minister pravde (Sledijo podnisi ostalih B. Maksimovič s. r. ministrov.) (M. P.) 71. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji iu narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta 'rodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sk z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasc-aUje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 57. redni seji, ki jo je imela dne 18. oktobra 1933. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1932. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1932., v svoji 43. redni seji, ki jo je imel dne 19. oktobra 1933. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o začasnem trgovinskem in kompenzacijskem sporazumu, sklenjenem in podpisanem dne 20. julija 1933. v Atenah med kraljevino Jugoslavijo in republiko Grčijo,* ki se glasi: § L Odobruje se in dobiva zakonsko moč začasni trgovinski in kompenzacijski sporazum, sklenjen in podpisan dne 20. julija 1933. v Atenah med kraljevino Jugoslavijo in republiko Grčijo, čigar besedilo v francoskem izvirniku in v prevodu se glasi: Začasui trgovinski in kompenzacijski sporazum med kraljevino Jugoslavijo in republiko Grčijo. Kraljevina Jugoslavija iu republika Grčija, z željo, olajšati ob današnjih izjemnih razmerah vzajemno trgovinsko izmeno in razplesti uspehe, ki so se že dosegli z uporabo začasnega trgovinskega sporazuma z dne 22. septembra 1932.,** ki je sedaj prestal veljati, sta se sporazumeli, nekvarno določbam pogodbe o trgovini in plovitbi, podpisane dne 2. novembra 1927.,*** ki je sedaj v veljavi, o naslednjih določbah. Člen I. 1. Terjatve, ki izvirajo iz izvoza jugoslovanskega blaga v Grčijo, se amortizirajo v dobi, ki seza od dne 20. julija 1933. do dne 20. marca 1934., s p/lačilom 50°/o vrednosti tega blaga v devizah, za katere »e dovoli prost prenos iz Grčije, in pobotom glede preostalih 50®/® z grškim blagom ustrezajoče vrednosti, ki se izvozi v Jugoslavijo. 2. V ta namen se položi nasprotna vrednost omenjenih 50°/o od zneska vrednosti jugoslovanskih proizvodov, uvoženih v Grčijo, v drahmah pri Grški banki, ki izda za ustrezajočo vrednost na ime prizadetega jugoslovanskega izvoznika in po njegovi naredbi brezobrestne kompenzacijske bone (blagajniške zapise) na pokaz. Ti kompenzacijski boni, ki se prenašajo lahko z indosira-njem, se uporabljajo izključno za pilačilo vrednosti * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. januarja 1934., št. 9/II/22. ** »Službeni list« št. 46/6 in št. 177/25 iz 1. 1983. *♦* »tJradni list« št. 92/23 iz 1. 1929. grškega blaga, namenjenega za izvoz v Jugoslavijo. Grška banka izplača prinosniku znesek teh kompenzacijskih bonov po predložitvi listin, s katerimi se dokaže nato-voritev ustrezajočega grškega blaga, namenjenega v Jugoslavijo. 3. Pravilniki in obličnosti, ki veljajo v Grčiji za to, da se dobi dovolitev za izvoz blaga, se v tem primeru uporabljajo še dalje, samo s to razliko, da mora izročati dotični grški izvoznik vrednost grških proizvodov, izvoženih v Jugoslavijo, Grški banki za znesek omenjenih 50% ne v devizah, marveč v kompenzacijskih bonih. Clen II. 1. Grška banka obvešča Jugoslovansko narodno banko, kako se giblje posebni račun, ustanovljen pri Ujej s tem, da se polaga ob spredaj omenjenih pogojih v drahmah nasprotna vrednost 50% od zneska terjatev, ki izvirajo iz jugoslovanskega izvoza v Grčijo. 2. Na morebitno zahtevo imetnikov omenjenih kompenzacijskih bonov izda Grška banka interesentom v zameno več bonov v odlomkih v vrednosti tistih bonov, ki se ji predlože. Najmanjši znesek teh odlomkov kompenzacijskih bonov določi Grška banka. 3. Kompenzacijski boni, ki so na dan, ko izteče ta sporazum, še v obteku, se zaradi izplačila predlagajo Grški banki lahko še tri mesece potem, ko sporazum izteče; pri tem se mora v istem roku dovoljevati izvoz grškega blaga, ki ustreza vrednosti teh bonov, v Jugoslavijo. 4. Obe emisijski banki se sporazumeta o načinu uporabljanja določb tega sporazuma, ki se njiju tičejo. Pri tem se potrudita odstraniti težave, ki bi se ugotovile ob uporabljanju predhodnega sporazuma in zlasti olajšati v vsem obsegu, kolikor le mogoče, trgovinske posle med obema državama ter zmanjšati, kollikorkoli moreta, bremena, ki obtežujejo te posle. Clen III. 1. Izjemno od določb točke 1., člena I., je dogovorjeno, da se amortizirajo terjatve, ki izvirajo iz izvoza jugoslovanskega žita v Grčijo, dokler traja ta sporazum, s plačilom 80% vrednosti tega blaga v devizah, glede katerih se dovoli prost prenos, in s pobotom glede preostalih 20% s terjatvami, ki izvirajo iz izvoza grškega blaga v Jugoslavijo. 2. Kar zadeva prevoz jugoslovanskega žita, namenjenega Grčiji, mora dati privilegirana družba za izvoz Prizad ali katerikoli drugi jugoslovanski izvoznik na morju in po rekah prednost glede prevoza ob enakih pogojih grškim vlačilcem in ladjam, kolikor ne gre za jugoslovansko zastavo. 3. Kar zadeva analizo jugoslovanskega žita, uvoženega v Grčijo, se zavezuje grška vlada, omejiti to analizo na preizkus specifične teže in tujih primesi, ki jih hna to žito v sebi. Clen IV. 1. Zaostali trgovinski dolgovi, ki obstoje na dan Podpisa tega sporazuma v breme grških dolžnikov proti jugoslovanskim izvoznikom, se amortizirajo postopno z oddajanjem določenega odstotka 10% v tujih devizah ki se mora dovoliti na zahtevo grških dolžnikov konec Vsake dobe 4 mesecev od uveljavitve tega sporazuma. 2. Prenos teh deviz se dovoli konec istih dob, ne-kvarno prenosu deviz, ki ustreza znesku moratorijskih obresti, določenih z grškim zakonom o moratoriju z dne 26. aprila 1932., ki se odobri ob njihovem dospetju. Clen V, Kar zadeva režim uvoznih dovolil in kontingenti-ranja, ki velja v kateremkoli trenutku uporabe tega sporazuma v vsaki obeh držav, sta se obe visoki stranki pogodnici sporazumeli, da je uporabljati ta režim na blago druge stranke pogodnice v lojalnem duhu in tako, da se ji ne povzroči škoda v korist blaga kakšne tretje sile. V tem duhu sta se sporazumeli, da bo v mejah pravilnikov o uvozu, ki so v veljavi ali ki bi se utegnili izdati, vsaka obeh strank pogodnic skušala, pogodovati, kolikor le možno, uvoz proizvodov druge stranke pogodnice, zlasti pa: kar se tiče Grčije: uvoz žive živine, perutnine, topljenega masla, sira, fižola, stavbnega lesa, dog, drv, lesnega oglja, kalcijevega karbida jugoslovanskega izvora ; kar se tiče Jugoslavije: uvoz suhega grozdja, suhih smokev, oljik (oliv) v razsolu, bombaževe preje, bombaževih in svilenih tkanin, preprog, kmetijskega orodja in kmetijskih strojev grškega izvora. Clen VI. 1. Jugoslovanska vlada dovoli, dokler traja ta sporazum, naslednje carinske kontingente ob niže označenih zmanjšanih uvoznih davščinah za uvoz niže naštetih grških proizvodov: Številka Imenovanje Kontingenti Davščine jugosl. v zlatih tarife dinarjih Iz 12 2. Grozdje, suho b) drugače zavito, sultanina, rozaki, korintsko . . . Iz 21 2. Smokve, suhe a) v zavojih do vštetih 10 kg skupne teže .................... b) drugače zavite .... Iz 22 Oljike (olive), presne ali suhe, tudi v razsolu, če so v sodih ali podobnih posodah .................................... Iz 315 2. a) Preproge v obliki žameta iz čiste aili mešane volne z vezanimi vozli: do 300 vrst ..... od 301 do 500 vrst . . od 501 vrste navzgor . . Iz 552 1. Plugi, ki po eden niso nad 40 kg težki ................. 2.000 plugov 30— 2. Zgoraj označene carinske davščine se uporabljajo v okviru določenih kontingentov na grško blago, opremljeno s potrdili o izvoru, ki jih izdajo grške trgovinske in industrijske zbornice. Clen VII. Ta sporazum je sklenjen za dobo 8 mesecev izza dne 20. julija 1933. do dne uveljavitve. Prestane veljati dne 20. marca 1934., razen če se obe stranki pogodnici ne sporazumeta naknadno o začasni podaljšavi. Določbe točk 1. in 2. člena I. se uporabijo z vzvratno močjo na trgovinske posle, izvršene izza due 1. julija 1933. 30.000 q 5-— 200 q 10— 15.000 q 5— 7.000 q 6'— 350-— 200 q 450— 500— V potrditev tega sta pooblaščenca podpisala ta sporazum in pritisnila nanj svoj pečat. Sestavljeno v dveh izvodih v Atenah, dne 20. juilija 1933. (M. P.) Boško Hristič s. r. (M. P.) Pesmazoglou s. r. § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in ko se razglasi v »Službenih novinah«; obvezno moč pa dobi, kakor je to določeno v členu VII. navedenega začasnega trgovinskega in kompenzacijskega sporazuma. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 15. decembra 1933. Aleksander s. r. Minister za trgovino in industrijo dr. I. Šumcnkovič s. r. Minister za zunanje posle B. D. Jevtič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Bož. Maksimovič s. r. Predsednik ministrskega sveta, minister za kmetijstvo dr. M. Srškič s. r. (Sledijo podpisi vseh ostalih ministrov.) 72. Uredbe osrednje vlade. Na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem naslednje predpise za dopustna naprezanja lesa v stavbarstvu.* A. Splošne določbe. 1. Dopustne napetosti v kg/cm2. Vrsta naprezanja Gradivo Pripomba hrast, bukev bor, macesen smreka, jelka a Centrični tlak v smeri vlakna 90 80 70 b Lokalni tlak navpično na smer vlakna na vso širino (tlak praga) 40 30 20 . Preseg na koncih praga — trama v podolžni smeri najmanj enak lV-kratni višini trama. c Delni tlak navpično na smer vlaken na del širine (tlak stebra) 60 40 25 Površina stebra največ enaka polovioi kvadrata višine trama. Preseg trama preko stebra vsaj 2 cm širok, kjer je tlačena površina omejena s premicami. Preseg trama preko stebra v podolžni smeri najmanj enak l'/3kratni višini trama. e Raztezanje v smeri vlaken, upogib in ekscentrični tlak v smeri vlaken 110 100 90 V težišču prereza se ne smejo prekoračiti dopustna naprezanja pod a) d Striženje v smeri vlaken 15 12 e Elastičnostni modul za raztezanje, tlak in upogib 110.000 t Delni tlak poševno na smer vlaken na vso širino (tlak praga) 90 do 50 sina 80 do 50 sina 70 do 50 sina a (a, a2 in a,l kot med delnima silama Su, odnosno Sb in smerjo vlaken (glej sliko). Odločilna je največja vrednost. K Delni Uak poševno na smer vlaken na del širine (tlak stebra) 90 do 30 sina 80 do 40 sina 70 do 45 sina inaer utollea * »Službene novine kraljevine Jugoslavije z dne 12. avgusta 1933., št. 182/L1V/346. Upoštevan je tudi popravek, objavljen v »Službenih novinah« z dne 2. sejv tembra 1933., št. 199/LV111/590. — Gradbeni zakon glej »Službeni list« št. 297/47 iz leta 1931, 2. Pod točko 1. navedena dopustna naprezanja veljajo, če je preračunjena stabilnost zgradbe z upoštevanjem vseh vplivov, odločilnih za ta primer, ob istočasnem učinkovanju stalne obtežbe, prometne obtežbe, vštevši tudi učinkovanja zaviranja in poševnega vlaka enega dvigala, kakor tudi vlaka jermenov in temu podobno, tlaka vetra in obtežbe po snegu (glej norme za obtežbe pri stavbarstvu M. G. št. 2849/32). ' Ta naprezanja se nanašajo na ves prerez, t. j. na jedro in belino lesa obenem, če je les na zraku posušen, brez napak in brez grč v nevarnem prerezu ali v njegovi bližini. Za les, posušen na zraku, se šteje tisti les, ki ima v sebi vode največ 15 odstotkov teže v sušilnici popolnoma posušenega lesa. 3. Za uklon veljajo predpisi ministrstva za gradbe št. 34.545/32 (za preračunavanje uklona tlačenih delov konstrukcij). 4. Za dimenzioniranje je odločilen tisti primer obtežbe, ki povzroči največja naprezanja. 5. Pri ozobčanih ali zmozničenih nosilcih je raču-niti z naslednjimi vztrajnostnimi momenti: pri gredah, sestavljenih z 2 zoboma ali mozaikoma, z 80%; pri gredah, sestavljenih s 3 zobmi ali nvozniki, s 60% vztrajnostnega momenta vsega prereza. Več ko 3 grede se pri preračunjevanju ne smejo upoštevati. Za moznike se mora uporabiti trd les ali jeklo. Mozniki se morajo označiti in vložiti v zgornjo vklenjeno gredo. Mozniki se morajo tako vložiti, da so njihova vlakna v isti smeri, kakor vlakna gred. Grede morajo biti ined seboj tako zvezane, da delujejo skupno. Pri zmozničenih gredah se morajo svor-niki med mozniki razdeliti. 6. Jedro natezalnih svornikov mora imeti najmanj 13 mm premera, kar ustreza Vijakovemu stebličku s Premerom 5/8" ali 16 mm. Pod glavico in matico se morajo podložiti železne pločice (podložki). Jedro pritrdilnih svornikov mora imeti najmanj 9‘5 mm premera, odnosno ‘/s" ali 13 mm premera steb-lička. Pod glavico in matico se morajo podložiti železne pločice (podložki). 7. Preračunjeni upogib konstrukcijskih delov stropov in streh, po katerih se hodi, ne sme presegati 1/300, Po katerih se pa ne more hoditi, 1/200 razpetine. 8. Za preračun se zahteva tisti natančnost, ki se da doseči z uporabo dobrih logaritmov ali s kakšno skrbno izvedeno grafično metodo. B. Posebne določbe. 1. V poglavju A., pod točko 1. navedene dopustne napetosti se zmanjšajo pri lesu, ki ni v suhem na zraku, ali ki je trajno namočen z vodo, za 25%. 2. Pri pomožnih gradbenih odrih in pri začasnih zgradbah, ki se uporabljajo največ do 6 mesecev, se sWejo pod A., točko 1., in pod B., točko 1., dopustne napetosti povečati za 25%, za uporabo do največ 2 let Pa za 15%. Od tega so izvzete strehe z razpetino nad 10 m. 3. Ce se razen pod A., točko 2., navedenih vplivov Upoštevajo hkratu še sile zaviranja več nego enega dvigala, pri konstrukcijah z razpetino nad 20 m pa tuli še vPliv napenjanja in usušenja lesa, se smejo pod A, toč- ko 1., odnosno pod B., točko 1., dopustne napetosti povečati za 15%. 4. Vpliv učinka po toploti, napenjanja in usušenja se sme pri preračunu zanemariti. 5. Pri strehah in dvoranah se smejo pod A., točko 1., navedene dopustne napetosti povečati za 15%, če so popolnoma varno zajamčene skrbna izbera lesa in konstrukcij, preračun in izvršitev zgradbe, ki ustrezajo najstrožjim pogojem. Ce se upoštevajo tudi pod B., točko 3., navedeni vplivi, se smejo povečati pod A., točko 1., in pod B., točko 1., dopustne napetosti skupaj za približno 30 odstotkov. 6. Če se je treba pri konstrukcijah večjega razpona izogniti večjim upogibom, n. pr. pri odrih za loke iz betona in armiranega betona, kontinuirnih nosilcih itd., je treba dopustne napetosti pod A., točko 1., po okolno-stih sorazmerno zmanjšati. Veljavnost. Te norme stopijo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih. novinah«; obvezno moč pa dobijo z dnem 1. septembra 1933. V Beogradu, dne 20. junija 1933.; št. 15.579. Minister za gradbe dr. Srkulj s. r. 73. Razpis. Pojasnilo tar. št. 536, točke 4. b), dodatnega sporazuma z republiko Avstrijo z dne 21. novembra 1933.* Dodatni sporazum z republiko Avstrijo** je ustanovil carinsko postavko 8 zlatih dinarjev od 100 kg za železo, fasionirano v obliki I in U s kraki, visokimi nad 60 mm, iz tar št. 536, iz 4, iz b), uvozne tarife k predlogu zakona o občni carinski tarifi. Zaradi enotnega uporabljanja te pogodbene določbe dajem na osnovi člena 23. v predlogu zakona o občni carinski tarifi naslednje pojasnilo: Z višino krakov se razume razstoj med dvema najbolj oddaljenima nasprotnima točkama notranjih površin krakov, ki se določijo z meritvijo, kakor je razvideti iz slik, kjer je označena višina krakov s h. IUdna GO železo železo oblike U Pri železu naslednje oblike U je razumeti z višino krakov pokončni razstoj med najnižjo točko notranje obline do roba kraka, kakor to slika kaže. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 12. januarja 1934., št. 9/II/26. ** »Službeni list« št. 20/3 iz 1. 1934. Železo, čigar kraki se sečejo z ostrim ali topim kotom, kakor n. pr. , ne velja za železo U. Dne 23. decembra 1933.; št. 34.870/IV. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. m 9 mm- 74. Ratifikacija mednarodne konvencije za pobijanje ponarejanja denarja, s protokolom, po Nemčiji.1 Glavno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 192.1033, II A z dne 13. oktobra 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala Nemčija dne 3. oktobra 1933. mednarodno konvencijo za pobijanje ponarejanja denarja, sklenjeno in pod pisano v Ženevi dne 20. aprila 1929., razglašeno v »Službenih novinah« št. 233/XCVI z dne 9. decembra 1930.9 Iz ministrstva za zunanjo posle v Beogradu, dne 11. novembra 1933.; I*ov. br. 21.803. 73. Ratifikacija konvencije o uporabi svinčevega belila za barvanje, po republiki Venezueli.3 Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 83 z dne 10. maja 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala republika Venezuela dne 28. aprila 1933. konvencijo o uporabi svinčevega belila za barvanje, sklenjeno in podpisano v Ženevi dne 19. novembra 1921. in razglašeno v »Službenih novinah« št. 44/XVI z dne 25. februarja 1930.* Tz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 11. julija 1933.; Pov. br. 12.727. 76. Uporaba konvencije glede vrednostnih pisem in škatel na Gibraltar.5 Angleško poslaništvo v Beogradu je obvestilo z dopisom št. 91 (92—8-33) z dne 12. septembra 1933. mini- 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. decembra 1933., št. 272/LXXX11/789. 9 Prim. »Službeni list« št. 51/1 iz I. 1934. (pripombo). * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. julija 1933., št. 166/XLVI/499. « »Službeni list« št. 642/82 iz 1. 1931. " »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. septembra' 1933., št. 213/LXIV/C47. strstvo za zunanje posle, da je uporabljati konvencijo glede vrednostnih pisem in škatel, sklenjeno in podpisano v Londonu dne 28. junija 1929. in razglašeno v »Službenih novinah« štev. 188/LX!X z dne 19. avgusta 1930.,1 na Gibraltar izza dne 12. avgusta 1933. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dno 16. septembra 1938.; Pov. br. 17.745. 77. Ratifikacija zapisnika o reviziji statuta stalnega mednarodnega sodišča po republiki čile.2 Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo ministrstvo za zunanje posle z dopisom C. L. 225. 1933. V. z dne 4. decembra 1933., da je ratificirala republika Cile dne 20. novembra 1933. zapisnik o reviziji statuta stalnega mednarodnega sodišča, sklenjen in podpisan v Ženevi dne 14. septembra 1929. in razglašen v »Službenih novinah« št. 206/LXXII z dne 10. septembra 1930.’ Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 21. decembra 1933.; Pov. br. 24.814. *m + mm ■ ■ ■ ■—- 78. Fakultativna odredba, določena v zapisniku o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča — ratifikacija Nemčije.4 Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 163. 1933. V. z dne 24. julija 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala Nemčija dne 5. julija 1933. fakultativno klavzulo, določeno v zapisniku o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča, sklenjeno in podpisano v Ženevi dne 16. decembra 1920. in razglašeno v »Službenih novinah« št. 282/XCVII z dne 10. ddcembra 1930.* Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dno 7. avgusta 1933.; Pov. br. 15.258. — i i 1 »Službeni list« št. 172/27 iz 1. 1930., št. 93, 94/7, 144, 145/10 314/30, 554, 555, 556/66 iz 1. 1932., št. 122/16, 139/17, 378/58 in 486/77 iz I. 1933. 9 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 5. januarja 1934., št. 5/1/15. * Prim. »Službeni list« št. 642, 643/82 iz 1. 1931., št. 360, 317/30, 371/36 iz 1. 1932., št. 376, 377/58 iz 1. 1933. in št. 11/1 iz 1. 1934. 4 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. avgusta 19?3„ št. 185/LVT/561. » Prim. »Službeni list« št. 645/82 iz 1 1931., št. 603, 604/71 iz 1. 1932., št. 375, 376/58 iz I. 1933 In št. 11/1 iz I. 1934. 79. Ratifikacija zapisnika o reviziji statuta stalnega mednarodnega sodišča in zapisnika glede pristopa Združenih ameriških držav k zapisniku o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča po Urugvaju.1 Glavno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 184. 1933. V. z dne 27. septembra 1933. Ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala republika Urugvaj dne 19. septembra 1933. zapisnik o reviziji statuta stalnega mednarodnega sodišča* in zapisnik glede pristopa Združenih ameriških držav k zapisniku o podpisu statuta stalnega mednarodnega sodišča,3 sklenjena v Ženevi 14. septembra 1929., razglašena v »Službenih uovinah« št. 206/LXXII z dne 10. septembra 1930. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 22. novembra 1933.; Pov. br. 21.877. 80. Ratifikacija zapisnika o reviziji statuta stalnega mednarodnega sodišča po Venezueli.4 Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom št. C. L. 171. 1933. V. z dne 19. avgusta 1933., da je ratificirala republika Venezuela dne 4. avgusta 1933. rapisnik o reviziji statuta stalnega mednarodnega sodišča, sklenjen in podpisan v Ženevi, dne 14. septembra 1929. in razglašen v »Službenih novinali« štev. 206/LXXII z dne 10. septembra 1930.3 Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 5. septembra 1933.; Pov. br. 17.228. ^ — 81. Pristop Francije, njenih kolonij in protektoratov, in Tunisa k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del.6 Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z noto P-8-1 z dne 29. novembra 1933. ministrstvo za zunanje Posle, da so Francija, njene kolonije in protektorati, 1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. decembra 1933., št. 278/LXXXII/795. 3 Prim. »Službeni list« št. 77/8 iz 1.1934. (pripombo). 3 Prim. »»Službeni list« št. 642, 643/82 iz 1. 1931., s‘. 103/7, 371/36 iz 1. 1932., št. 876, 877/58 iz 1. 1933. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne septembra 1933., št. 206/LXII/615. 3 Prim. »Službeni list« št. 77/8 iz 1.1934. (pripombo). 3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. decembra 1933., št. 291/LXXXV/818. kakor tudi Tunis pristopili k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del, popravljeni v Rimu dne 2. junija 1928. in razglašeni v »Službenih novinali« št. 153/LVII z dne 9. julija 1930.1 Ta pristop stopi v veljavo na dan 22. decembra 1933. Pristop Francije in Tunisa velja s sledečim pridržkom: Glede umetniških del, uporabljenih v industriji, se uporabljajo odredbe konvencij za zaščito literarnih in umetniških del, sklenjenih pred berlinskim aktom z dne 13. novembra 1908. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dno 9. decembra 1933.; Pov. br. 23.760. 82. Bernska konvencija za zaščito literarnih in umetniških del — uporaba za Novo Zemljo.2 Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo ministrstvo za zunanje posle z dopisom P-8-1 z dne 21. novembra 1933., da je uporabljati bernsko konvencijo za zaščito literarnih in umetniških del, popravljeno v Rimu dne 2. junija 1928. in razglašeno v »Službenih novinali« št. 153/LVII z dne 9. julija 1930.,1 po izjavi britanske vlade z dne 27. oktobra 1933., tudi na Novo Zemljo. Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 28. novembra 1933.; Pov. br. 22.876. 83. Pristop Sirije in Libanona k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del.3 Švicarsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z dopisom št. P-8-1 z dne 2. decembra 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je pristopila Francija v imenu Sirije in Libanona dne 13. novembra 1933. k bernski konvenciji za zaščito literarnih in umetniških del, opravljeni v Rimu dne 2. junija 1928. in razglašeni v »Službenih novinah« št. 153/LVII z dne 9. julija 1930.1 Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dno 8. decembra 1933.; Pov. br. 23.850. -*■ 1 Gl. »Služb, list« ?t. 650/101 iz 1. 1933. (pripombo3). s »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. decembra 1933., št. 291/LXXXV/817. 3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 18. decembra 1933., št. 291/LXXXV/819. Banove uredbe. 84. II. No. 43/49. Razglas. Z odločbo z dne 20. decembra 1933., štev, A 420/83/5, je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve, izvedene dne 15. oktobra 1933, v občini Sromlje, srez brežiški. Izvršujoč to odločbo odrejam za omenjeno občino nove volitve občinskega odbora na nedeljo 25. februarja 1934. Glasovalo se bo po glasovalnih predpisih zakona o občinah in uredbe banovinskega sveta o glasovalnem postopku z dne 5. septembra 1933., Služb, list št. 470/73, in sicer za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne volitve z dne 15. oktobra 1933. Volišče bo določila in objavila občina. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 23. januarja 1934. B a n: Dr. Marušič s. r. 85. Razne obfave iz „Shižbenih novin“. Številka 268 z dne 22. novembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. oktobra 1933. je bil razveljavljen ukaz z dne 5. junija 1933., S. n. štev. 18631, kolikor se tiče napredovanja v VI. položajno skupino Mlinarič Josipine, nastavnice 1. dekliške meščanske šole v Mariboru, Lorber Olge, nastavnice iste šole in Pirca Janka, na-stavnika deške meščanske šole v Mariboru. Številka 269 z dne 23. novembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 81. oktobra 1933. so bili postavljeni pri direkciji državnih železnic v Ljubljani: v VI. položajni skupini: za višjega kontrolorja gradbenega oddelka Teršar Jožef, dosedanji višji kontrolor iste položajne skupine signalne sekcije Ljubljana; v VII. položajni skupini: za višjega pristava pri signalni sekciji Ljubljana ing. Ka-ris Boris, dosedanji višji pristav iste položajne skupine gradbenega oddelka iste direkcije; za kontrolorja pro-metno-komercialnega oddelka Čampa Matija, dosedanji kontrolor iste položajne skupine strojnega oddelka Iste direkcije; za kontrolorja strojnega oddelka Dajzin-ger Milan, dosedanji kontrolor iste položajne skupine prometno-komercialnega oddelka iste direkcije, vsj po potrebi službe; za kontrolorja postaje Dravograd-Meža Sedej Frančišek, dosedanji kontrolor iste položajne skupine postaje Velenje, za kontrolorja postaje Bled-jezero C var Alojzij, dosedanji kontrolor iste položajne skupine postaje Ljubljana gl. kol.; za kontrolorja postaje Škofja Loka Krulej Adalbert, dosedanji kontrolor iste položajne skupine postaje Trebnje na Dolenjskem; za kontrolorja postaje Ljutomer Korošec Alojzij, dosedanji kontrolor iste položajne skupine postaje Zidani most; za kontrolorja postaje, Tezno Florijančič Josip, dosedanji kontrolor iste položajne skupine postaje Sv. Lovrenc na Pohorju in za kontrolorja postaje Velenje Je retina Rudolf, dosedanji kontrolor iste položajne skupine postaje Maribor koroški kolodvor, vsi na prošnjo. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 7i. novembra 1933. je bil postavljen pri generalni direkciji državnih železnic, in sicer pri računovadsivu finančnega oddelka direkcije državnih železnic' v Ljubljani za višjega kontrolorja VI. položajne skupine Rud el Kaiel, dosedanji višji kontrolor iste položajne skupine računovodstva finančnega oddelka direkcije državnih železnic v Subotici. • Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 20. oktobra 1933., i štev. 39063, sta napredovala za strokovna učitelja VIII. položajne skupine na državni tehniški srednji šoli v Ljubljani Mrcina Josip in Mit lic Josip, strokovna učitelja IX. položajne skupine iste šole. Številka 271 z dne 25. novembra 1933. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. novembra 1933. je bil postavljen Marolt Nande, direktor učiteljske šole v Ljubljani in uradnik IV. položajne skupine 1. stopnje, za uradnika III. položajne skupine 2. stopnje. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. novembra 1933. je bil postavljen po potrebi službe za direktorja nepopolne realne gimnazije v Murski Soboti pravicami uradnika I\. položajne skupine 2. stopnje kautar Mirko., profesor realne gimnazije v Murski Soboli in uradnik iste položajne skupine in stopnje. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. oktobra 1933. je bila premeščena na prošnjo Miklavec Pavla, naslovnica meščanske šole v Šoštanju in uradnik V. položajne skupine, za vršilca dolžnosti upravitelja dekliške meščanske šole v Celju. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 31. oktobra 1933., O. n. štev. 71103, je bila premeščena po potrebi službe Rakovšček-Petrič Marija, učiteljica državne osnovne šole v Braslovčah, za učiteljico osnovne šole v Celju. Ž ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 14. oktobra 1933. je bil razveljavljen ukaz z dne 18. julija 1933., S. n. štev. 24212/1933, kolikor se tiče napredovanja Lukan Rade, nastavnice meščanske šole v Št. Vidu. številka 273 z dne 28. novembra 1933.' ; Z ukazom Njegovega Veličanstva kraljsi ■ z ' dne 12. novembra 1933., I. štev. 41347/0, je bila »dlikoVana na predlog ministra za trgovino in industrijo z redom Sv. Save 3, stopnje Savinjska podružnica Slovanskega planinskega društva v Celju. Izdaja kraljevska kanska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, •> Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur d. d. ? Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mibalek v Ljubljani. st«T. a SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 8. kosu V. letnika z dne 27. januarja 1934. Razglasi kraljevske banske uprave L No. 785/1. 195 Razpis. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi se -razpisuna banovinski trsnici in urt‘vCs„ici, v Kapeli (Slatina Radenci) lužbeno mesto trSničarja-dnevničarja. Prosilci za to mesto morajo poleg izpolnjenih občnih pogojev, ki se zahtevajo za vstop v državno aLi banovinsko službo, dokazat:, da so dovršili najmanj dvoletno kmetijsko šolo ter da imajo zadostno prakso v vinarski itn sadjarski Stroki. Pravilno kolkovane in s potrebnimi dokumenti opremljene prošnje je vlo-dti najkesneje do 10. februarja 1934. pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 20. jaiiuarja 1934. * V. No. 99/23. 148—3—3 Razglas o licitaciji. Krajjevska banska uprava L)ravske banovine razpisuje za delno regulacijo. Ljubljanice v Ljubljani D- javno pismeno ponudbeno licitacijo lla dan (i. februarja 1924. ob 11. uri dop. y prostorih hidrotehniškega odseka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih strokov dobivajo med uradnimi urami pri Uidrolehn. odseku Ljubljana, Gledališka dlic« 8/1 V. Ponudbe naj se giase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote °d(ihrp'nstih) mesecev počenši z dnevom izdaje tega edikta svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči. Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna vloga »Posojilnice v Mariboru r. z. z o. z.«, vloga št. 14.237 — glaseča se na ime Gorenje Marije, v znesku Din 10.181-59. Srcsko sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 22. januarja 1934 •g* P IV Os 28/33—6. 199 Razglasitev preklica. S sklepom sreskega sodišča v Celju z dne 12. decembra 1933., opr. št. L IV Os 28/33—6, je bila K o r e n a k Frančiška, posestniška hči, prej stanujoča v Brdcah št. 11, občina Dobrna, zaradi slaboumnosti popolnoma preklicana. Za skrbnika je bil postavljen Medved Alojz, posestnik v Brdcah št. 11. Breško sodišče v Celju, odd. IV., dne 19. januarja 1934. •j. VI Kps 1727/33—2. 218 Razglas. Dne 1. avgusta 1929 se je našlo 1000 dinarjev, ki jih hrani podpisano sodišče. Lastnik naj se zglasi z dokazili pri tem sedišču tekom leta dni, sicer zapade vsota v korist državne blagajne. Sresko sodišče v Ljubljani, od(L VI., dne 16. januarja 1934. *jc II P 33/34-1. 188 Oklic. Tožeča stranka nedl. Piilinger Ana, hči posestnikove hčerke v Sfcojncih št. 106, je vložila proti toženi stranki Bezjaku Martinu, pos. sinu v Stojncili, sedaj neznanega bivališča nekje na Francoskem, radi priznanja očetovstva in plačila preživnine k opr. štev. II P 33/34 tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 12. marca 1934. dop ob pol 9. uri pred tem sodiščem v sobi št. 17, civilno sodišče. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gospod Senčar Stanko, odvetniški pripravnik v Ptuju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama atlii ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče r Ptuju, odd. II., dne 20. januarja 1934. * I 125/33. 210 Dražbeni oklic. Dne 2 0. februarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisa-neni sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Rakek, vložna štev. 179. Cenilna vrednost: Din 23.520-—. Najmanjši ponudek: Din 17.000-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Cerknici, dne 10. januarja 1934. $ E Va 632/33—9. 185 Dražbeni oklic. Dne 27. februarja 1934. dopoldne ob poide vet ih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin hiše v Ljubljani, Trnovsko predmestje, Veliki stradon št. 9, z industrijsko stavbo, malo leseno stavbo, gospodarskim poslopjem in vrtom, zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje, vi. št. 279. Cenilna vrednost: Din 259.800-—. Najmanjši ponudek: Din 129.900-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. Je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 9. januarja 1934. * I 913/33-8. 142 Dražbeni oklic. Dne 1. marca 193 4. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7. dražba nepremičnin: zemlji'ška knjiga d. o. Ločici vrh, vi. it. 5, 8. Cenilna vrednost: h) Din 671-80, b) Din 2672-60. Najmanjši ponudek: skupno Din 2230. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 11. januarja 1934. * V I 1606/33 158 Dražbeni oklic. Dne 2. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše s svinjakom in stavbnim prostorom, zemljiška knjiga k. o. Podsmreka, vlož. št. 235. Cenilna vrednost: Din 70.084-—. Najmanjši ponudek: Din 46.723-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 29. decembra 1933. * I 131/33-8. 189 Dražbeni oklic. Dne 2. marca 1934. ob devetih bo pni podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: hiša z dvori-š,viem, gosp. poslopje, 2 njivi, travnik in 4 gozdovi, zemljiška knjiga k. o. Smed-nik, vi. št. 109. Cenilna vrednost: Din 38.235-60. Vrednost pritikline: Din 2495-—. Najmanjši ponudek: Din 25.490-40. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine f škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Krškem, odd. II., dne 6. novembra 1933. * I 609/33—jt). 208 Dražbeni oklic. Dne 2. marca 1 934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Velenje, vi. št. 475, 448. Cenilna vrednost: Din 64.024-—. Najmanjši ponudek: Din 42.682-75. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, ie priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče Šoštanj, dne 2. januarja 1934. •je V I 1655/33—8 464 Dražbeni oklic. Dne 2. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin: 1. hiše z gospodarskimi poslopji, kozolcem, drvarnico in vodnjakom; 2. stavbni prostor in pašnik in 3. parcela štev. 260/1, njiva, zemljiška knjiga k. o. Vič. vi. št. 964 in 1148. Cenilna vrednost: Din 121.570—. Najmanjši ponudek: Din 81.047-—^ Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 30. decembra 1933. $ I 2000/33—9. 127 Dražbeni oklic. Dne 6. marca 1 9 3 4. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dobrna, vi. št. 261. Cenilna vrednost: Din 11.060-—. Najmanjši ponudek: Din 7400-—. Pravice, ki bi ne oripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju. odd. VI., dne 4. januarja 1934. * V I 1169/33—11. 162 Dražbeni oklic. Dne 9. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: hiše s kozolcem in svinjakom, dve njivi, vrt, gozd in solastninska pravica do zernjl1' šča vi. št. 276. k. o. Slivnica, zemljiška knjiga k. o. Slivnica, vi. št. 312. Cenilna vrednost: Din 19.433—. Najmanjši ponudek: Din 12.956—• Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljat1 glede nepremičnine v škodo zdražitelia, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeiu oklic, ki je nabit na uradni deski teg sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 10. januarja 1934. V I 1557/38—9 163 Dražbeni oklic. Dne 9. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin, hiše z gospodarskimi poslopji, dvoriščem in vrtom ter travnik, zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje, vlož. štev. 2254 m 2267. Cenilna vrednost: Din 55.250’—. Najmanjši ponudek: Din 36.833-33. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, •le priglasiti sodišču najpozneje pri draž-uenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 29. decembra 1933. J 442 83—9. 183 Dražbeni oklic. Dne 10. marca 1934 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žurge, vi. št. 184. Cenilna vrednost: Din 991-20. Najmanjši ponudek: Din 332.—. Varščina: Din 100-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. . • Sresko sodišče v Kočevju, dne 18. januarja 1934. & J 214/33—15. 198 Dražbeni oklic. Dne 12. marca 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ceste, a) vi. št. 53, 78, 79, b) polovico vi. št. 77. Cenilna vrednost: ad a) Din 29.909-50, ad b) Din 2.589-80. Najmanjši ponudek: ad a) dinarjev 19.940--.'ad b) Din 1.727-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Rogatcu, dne 15. januarja 1934. Hi E 1011/33-15. 192 Dražbeni oklic. Dne 14. marca 193 4. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sp. Hudinja, vi, št. 571. Cenilna vrednost: Din 184-038-—. Najmanjši ponudek: Din 92.019-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Celju, odd. VI., dne 11. januarja 1934. * E V 391/32—21 161 Dražbeni oklic. Dne 14. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin, hiša št. 78 v Dravljah z usnjarsko delavnico, travnikom in vrtom, zemljiška knjiga k. o. Dravlje, vi. št. 381. Cenilna vrednost: Din 177.865-—. Najmanjši ponudek: Din 118.576-66. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče v Ljubljani, dne 10. januarja 1934. H* ' I 241/33-7. 77 Dražbeni oklic. Dne 14. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Javorje, polovica vi. št. 111. Cenilna vrednost: Din 1782-70. Vrednost pritikline: Din 167-50. Najmanjši ponudek: Din 1.301-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Šmarju pri Jelšah, dne 30. decembra 1933. * E V 525/33—23 159 Dražbeni oklic. Dne 14. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. .16 dražba nepremičnin mizarske delavnice z vodnjakom in stavbnim prostorom ter kurilna peč, zemljiška knjiga k. o. Zg. šiška, v. št. 901. Cenilna vrednost; Din 174.980-—. Vrednost pritikline: Din 7.500-—, ki je vključena v gornji cenilni vrednosti. Najmanjši ponudek: Din 116 653-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 8. januarja 1934. * E V 4274/32—16 160 Dražbeni oklic. Dne 16. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin hiše št. 24 v Švici s štirimi zemljiškimi parcelami in pritiklinami; ter stavbna parcela zemljiška knjiga k. o. švica, vlož. št. 218 in zemljiška knjiga k. o. Dravlje, vi. št. 630. Cenilna vrednost: 1. Din 44.919-20 in 2. Din 18.900-—. Vrednost pritikline: Din 100—, pri vi. št. 218, k. o. Švica, in je vključena v gornji cenilni vrednosti. Najmanjši ponudek: 1. Din 29.946-14. 2. Din 12.600—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražba, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle Več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 9. januarja 1934. * E V 4803/32—16. 181 Dražbeni oklic. Dne 16. marca 1934. ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 16 dražba nepremičnin: 1. mizarske delavnice z nadstreškom, pisarno in stavbnim prostorom; 2. ena stavbna parcela zemljiška knjiga k. o. Trnovsko predmestje, vlož. štev. 2298 in 2299. Cenilna vrednost: Din 264.070-— in Din 34.440—. Najmanjši ponudek: Din 176.046-67 in Din 22.960—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega 9odišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 29. decembra 1933. * E 52/33—12. 139 Dražbeni oklic. Dne 23. marca 1934. dopoldne o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: , zemljiška knjiga 1. Ziganja vas, vi. št. 212, 163 (1/3); zemljiška knjiga 2. Križe, vi. št. 13; zemljiška knjiga 3. Vojvodni boršt, vi. št. 485. Cenilna vrednost: Din 253.300—. Vrednost pritikline: Din 5*—. Najmanjši ponudek: Din 135 679-50. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Tržiču, dno 11. januarja 1934. Vpisi v trgovinski register. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih fir-m a h: 63. Sedež: Kočevje. Dan vpisa: 22. januarja 1934. Besedilo: »Kočevje«, tekstilna industrijska družba z omejeno zavezo v Kočevju. 1. Izbriše se zaznamba začasne odredbe od 23. junija 1933., opr. št. II Po 34/33—2, ker_je pravnomočno ukinjena; 2. zaznamuje se začasna odredba ape-laoijskega sodišča v Ljubljani od 20. oktobra 1933., opr. št. I Pl 263/33—1 (II Po 48/33—7), s katero se toženemu poslovodji Kauscheggu Karolu prepoveduje na podlagi; sklepa občnega zbora od 20. junija 1933. odpoklicati in v trgovskem registru izbrisati vpisanega dosedanjega poslovodjo tožnika Koraka Bohuslava in mesto njega vpisati kateregakoli drugega poslovodjo ter kakorkoli razpolagati z imovdno tvrdke »Kočevje« brez predhodnega dovoljenja Horaka Bohuslava; 3. zaznamuje se revizijski rekurz zoper pod 2. navedeno začasno odredbo; 4. po sklepu apelaoijskega sodišča v Ljubljani od 21. oktobra 1933., opr. št. I Pl 327/33—1, in odredbi predsedni-štva apelacijskega sodišča v Ljubljani od 12. januarja 1934., opr. št. 21/17/34—2, se na podstavi zapisnika občnega zbora od 20. junija 1933. izbrše poslovodja Korak Bohuslav in vpiše namesto njega kot poslovodja Jiri Ji5insky, uradnik Češke industriialne banke v Pragi, sedaj bivajoč v Kočevju; 5. zaznamuje se revizijski rekurz zoper sklep I Pl 327/33—1; 6. zaznamuje se, da je apelacijsko sodišče v Ljubljani s sklepom od 13. januarja 1934., opr. št. I Pl 10/34—3, dovolilo prisilno upravo podjetja tvrdke »Kočevje«; 7. zaznamuje se revizijski rekurz zoper pod 6. navedeni sklep I Pl 10/34—3. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 22 januarja 1934. Fi 6/34 - Reg C I 78/20. * 64. Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12. januarja 1934. Besedilo: Triglav prometna d. d. Vpišejo se upravni svetniki Sire Franjo, tovarnar v Kranju, Geschvvind Leon, trgovec, in dr. Sajovic Ivan, odvetnik, oba v Kočevju. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. januarja 1934. Fi 30/34 — Rg B I 141/2 Sedež: Šoštanj. Dan vpisa: 16. januarja 1934. Besedilo: Tovarna usnja Franc Wosch-nagg & sinovi v Šoštanju. Izbriše 9e prokura Mravljaga Adolfa in vpiše se na novo podeljena prokura za dr. Klimenta Vuka, komercialnega ravnatelja v Šoštanju. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 16. januarja 1934. Rg B II 33/12 * 66. Sedež: Vrhnika. Dan vpisa: 12. januarja 1934. Besedilo: Bermež in drug, trgovina z žitom, moko in drugimi mlevskimi proizvodi na veliko. Vrhnika. Zbog izstopa javnega družabnika Rah-neta Ivana preneha javna trg. družba. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. januarja 1934. Fi 25/34 — Rg A VI 196/2 Izbrisale so se nastopne firme: 67. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 12. januarja 1934. Besedilo: Hedžet & Koritnik. Obratni predmet: trgovina z manu-fakturnim blagom. Zbog opustitve obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III, dne 11. januarja 1934. Fi 780/33 - Rg A II 160/5 * 68. Sedež: Ljubljana. Dan izbrisa: 12. januarja 1934. Besedilo: Kravata, družba z o. z. Obratni predmet: tvorniško izdelovanje in prodaja modnih kravat, komisijska trgovina in zastopstvo v tej stroki. Zbog končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11 januarja 1934. Fi 24/34 — Rg C III 23/11 Sedež: Maribor: Dan izbrisa: 18. januarja 1934. Besedilo: Rihard Ogriscg. Obratni predmet: umetno in trgovsko vrtnarstvo. Zbog prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 18. januarja 1934. Rg A I 104/4 Sedež: Vuzenica. Dan izbrisa: 18. januarja 1934. Besedilo: Louise Kressnik. Obratni predmet; trgovina z mešanim blagom. Zbog prestanka obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 18. januarja 1934. Rg A I 77/5. Vpisi v zadružni register. Vpisala se je nastopna zadruga: 71. Sedež: Rakek. Besedilo: Kmetijsko društvo na Rakeku, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Obrat in predmet: Zadruga ima namen: a) razpečavati ih predelovati kmetijske pridelke in obrtne izdelke 'svojih udov; b) oskrbovati svojim udoni gospodarske, gospodinjske in obrtne potrebščine vsake vrste; c) ustanavljali in vzdrževali zadružna skladišča; d) nabavljati kmetijske stroje in jih posojevati udom; e) pospeševati sploh kmetijsko gospodarstvo svojih udov, zlasti s tem. da 1. snuje naprave in naredbe v povzdi-go kmetijstva in domačega obrta, svojih udov; 2. daje v gospodarskih zadevah svojim članom nasvete; 3. prireja poučne gospodarske shode in razstave ter izdaja primerne knjige in tiskovine. Zadružna pogodba z dne 3 jan 1934. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo po enkratnem obiavljenju v glasilu Zadružne zveze, »Narodni gospodar«. Načelstvo obstoja iz načelnika, njegovega namestnika in treh odbornikov. Čani načelstva so: Modic Andrej, posestnik na Rakeku št. 44. načelnik; Puntar Janez, posestnik na Uncu 47, načelnikov namestnik; Matičič Matija, pos.. Ivanje selo 11, Stržaj Mariin, posestnik, S'ivce 1L Rebec Anton, posestnik na Uncu- 57. Načelstvo zastona zadrugo in nodni-suje v imenu zadruge na ta način; da se podpišeta pod zadružno tvrdko P° dva člana načelstva. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. TU. dne 11. iannaria 1934. Fi 21/34 - Zadr. X 414/1 Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah: 72. Sedež: Dobrepolje. Dan vpisa: 10. januarja 1934. Besedilo: Kmetijsko društvo' v flbbre-poljah, r. z. z o. z. Izbrisani so izstopivSi načelstveni člani: .* Jaklič Franc iz Podgorice 6 Adam/c Janez iz Kompolj 65, Erčulj Janez i* Podpeči, Zlgtorepec Jožef iz Bruhanje vasi ifi' Trpin Franc iz Zdeti s ke vasi. Okrožno Sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 10. januarja 1934. Fi 85/33 — Zadr. I 35/28. 73. * Sedež: Križevci. Dan vpisa: 18. januarja 1934. .Besedilo: Posojilnica v Križevcih, re-Slstrovaua zadruga z neomejeno zavezo. Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Prelog Anton in Štuhec Alojz, vpi-pa novoizvoljena člana načelstva Strakelj Jožef, posestnik v Križevcih **• 14, in Vaupotič Matija, posestnik v Bukavcih št. 18. Okrožno l^ot trg. sodišče v Mariboru, 'chič 18. januarja 1934. Zadr. I 43/40. »c * Sedež; Laporje. Dan vpisa: 18. januarja 1934. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Laporju, registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Izbriše se dosedanji član načelstva ?agadin Jakob, vpiše pa novoizvoljeni **an načelstva Hajšek Peter, kmet iia Videžu. Dkrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 18. januarja 1934. Zadr. 1 130/32. * ia Bedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12. januarja 1934. Besedilo: Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, registrovana zadruga z omc-le»o zavezo. v, Izbriše se član načelstva dr. Grivec Lane, vpiše pa član načelstva Zaplot-"lk Ignacij, katehet v Ljubljani, Poljanca cesta 4. ^krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 11. januarja 1934. Fi 23/34 — Zadr. VIII 160/12 76. * Sedež: Ljubljana. Dan vpisa: 12. januarja 1934. Besedilo: Kreditna zadruga detajlnih trgovcev v Ljubljani, registrovana za-"•■aga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 17. '"arca 1933. se je zadruga razdružila in Prešla v likvidacijo. ., Likvidator: Soss Karol, trg. v Ljub-Un ni. Likvidacijska firma: kakor doslej s Pristavkom »v likvidaciji«. Podpis firme: Likvidator podpisuje Sa,nostojno likvidacijsko firmo. ^krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. ITI., dne 11. januarja 1934. Fi 16/34 — Zadr. VIII 234/11. 77, * Sedež: Ljubljana. Dan vpisa; 12 januarja 1934. Besedilo: Revizijska zveza v Ljubljani. Cistrovana zadruga z omejeno zavezo. v.,T7briše se član načelstva dr. Zunanič 'ko, vpiše se član načelstva Barle Janko, župnik v Ljubljani pri Sv. Jakobu. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. januarja 1934. Fi 22/34 — Zadr. VIII 93/10 * 78. Sedež: Metlika. Dan vpisa: 10. januarja 1934. Besedilo: Vinarska *n kletarska zadruga v Metliki, r. z. z o. z. Izbrisan je načelstveni član Plut Martin, vpisan pa elan načelstva Bajuk Anton, posestnik v Drašičih št. 8. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 10. januarja 1934. Fi 1/34 — Zadr. III 104/9. * 79. Sedež: Mima. Dan vpisa: 31. decembra 1933. _ Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Mirni, r. z. z n. z. Izbrisana sta načelstvena člana Kaferle Jožef in Šolar Anton, vpisan pa je član načelstva Smolič Anton, posestnik na M' rnl št. 58. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 31. decembra 1933. Fi 77/33 — Zadr. II 40/24. ❖ 80. Sedež: Visoko. Dan vpisa: 8. januarja 1934. Besedilo: Mlekarska zadruga v Visokem, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Po sklepu občnega zbora z dne 16. julija 1933. se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo. Likvidatorji: dosedanji člani načel- stva. Likvidacijska firma: kakor doslej s pristavkom »v likvidaciji«. Podpis firme: Likvidatorji skupno podpisujejo likvidacijsko firmo. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. januarja 1934. Fi 689/33 — Zadr. VIII 274/6. Izbrisali sta se nastopni zadrugi: 81. Sedež: Dobrova pri Ljubljani. Dan izbrisa: 12. januarja 1934. Besedilo: Elektrarna na Dobrovi pri Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Zbog končane likvidacije. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. ITT., dne 11. januarja 1934. Fi 20/34 — Zadr. VII 137/30 * 82; Sedež: Maribor: Dan izbrisa: 18. januarja 1934. Besedilo: »Panonija« osrednja gospodarska zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Zbog končanega konkurza in presta nka obrata. Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, dne 18. januarja 1934. Zadr. II 120/14. Konkurzni razglasi 83. St. 1/34-4. # 201 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o trnovim Bara Vinka, trgovca z mešanim blagom v Št. liju pri Velenju. Konkurzni komisar: .Potočnik Anton, starešina sreskega sodišča v Šoštanju. Upravnik mase: dr. Mayer Fran, odvetnik v Šoštanju. Prvi zbor upnikov pri sireskem sodišču v Šoštanju dne 8. februarja 1934. ob 9. uri. Oglaaitveni rok do 1. aprila 1934. Ugotovitveni narok pri sreskem sodišču v Šoštanju dne 12. aprila 1934. ob 9. uri. Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 23. januarja 1934. * 84. St. 2/34. 202 Konkurzni oklic in ustavitev poravnalnega postopanja. Razglasitev konkurza o imovini Klemen či a Matija, čevljarja in trgovca z obuvalom v Sevnici. Konkurzni komisar: Ročnik Rudolf, starešina sreskega sodišča v Sevnici. Upravnik mase: dr. Klemenčič Alojz, odvetnik v Sevnici. Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Sevnici dne 8. februarja 1934. ob 9. uri. Oglasitveni rok do 1. aprila 1934. Ugotovitveni narok pri sreskem sodišču v Sevnici dne 12. aprila 1934. ob 9. uri. Vse v poravnalnem postopanju prijavljene terjatve se prevzamejo v to postopanje, če je naveden vrstni red, ki se v konkurzu zahteva. Okrožno sodišče v Olju, odd. I., dne 23. januarja 1934. ❖ 85. S 2/30. 219 Odprava konkurza. Prezadolženec tvrdka I. Grobelnik, trgovina z manufakturnim blagom v Ljubljani. Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom S 2/30—2 o imovini prezadolženca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa po § 139. k. r. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 31. decembra 1933. * 86. Por 22/33/95. 220 Sklep. V poravnalni zadevi Krapeša Frana, kavarnarja v Ljubljani, Kongresni trg št. 1, se odreja poravnalni narok na dan 3. februarja 1934. ob 10. uri pri podpisanem sodišču soba št. 140, ob istih pogojih, ki so veljali za narok dne 18. januarja 1934. Okrožno sodišče v Ljubljani, Por. odd. Ul., dne 20. januarja 1934 Razglasi raznih uradov in oblastev Broj: 195—VI—1934. 211-3-1 Predmet: Primaljski tečaj u Zagrebu u godini 1934/35. Nat ječa j. Na temelju § 41. točka 4. zakona o banskoj upravi, člana 15. Pravilnika za babičke škole u Kraljevimi Jugoslaviji od 27. maja 1927. a po predlogu Upravnika Kr. babičke škole u Zagrebu od 28. decembra 1933. broj 277 raspisujem ovim natječaj za prijem 50 (petdeset) učenica u redovni školski habičkj tečaj u Zagrebu, koji počimlje 15. aprila 1984. godine i trajati če 18 mjeseci. Molbe za prijem u školu šalju se Kr. Banskoj upravi VI. od jelen je u Zagrebu do 28. februara 1934. zaključno i to pu-tem nad.ležnog sreskog ili gradskcg načelstva. Kandidatkinje Lmadu nnolbam priložiti sljedeče dokumente: 1. Uvjerenje, da nisu mladje od 24. ni stari je od 35. godina; 2. Uvjerenje od nadležnih opoina, da su dobrog vladanja; 3. Odobrenje od muža, ako su udate, a rešenje duhovnih i gradjanskih su-dova, ako su razvedene; 4. Svjedodžbu da su svršile najmanje četiri razreda osnovne škole; 5. Lekarsko uverenje, da su tjelesno i duševno zdrave, da nisu trudne i da su sposobne za vršenje babičkog poziva. Od 50 učenica školovati če se polovica o svoim trosku a polovica o banovinskem trošku. Medju učenice, koje se školu ju o svom trošku spadaj u i one, koje su upučene kao pitomioe od strane samoupravnih tijela, čije su izdržavanje dotična tijela dužna da plačaju. O banovinskom trošku primaju se samo ome učenice, koje dokazu pore-skiim ili opštinskim uvjerenjem, da su tako siromašne, da ne mogu da plačaju Za svoje školovamje. Sve učenice bilo da su o svom ili da su o banovinskom trošku, imaju stan i hranu u školi i plačaju pri stupanju u školu 2500 dinara odjednom ili u jed-nakim mjesečnim obrccima za uabavu babičkog pribora. One učenice, koje se školuju o svom trošku plačaju u ime internatskih tro* Skriva mjesečni doprinos od 500 dinara unapred i školarinu u smislu Pravilnika za izvršenje Tr. broj 318 a, (vidi tačku 5. § 45. zakona o izmjenama i do-pnnama zakona o taksama od 25. marta 1932. godine) Kraljevska banska uprava Savske banovine u Zagrebu Odjclenje za socijalnu politiku i narodno zdravlje VI. U Zagrebu, dne 20. januara 1934. Po na red bi bana: Načelnik Dr. Hribar v. r. No. 6984/33. 191 Predmet: Dražba lova v občinskem lovišču občine Hrastu ik-Dol. Razglas. Zakupna doba lova v občinskem lovišču občine Hrastnik-Dol poteče v območju prejšnje občine Dol pri Hrastniku z dnem 31. marca 1934. V smislu § 15. lovskega zakona z dne 21. septembra 1906., dež. zak. št. 5 iz leta 1907., se zaradi oddaje lova v zakup za območje prejšnje občine Dol pri Hrastniku za čas od 31. marca 1934. do 31. marca 1936. razpisuje javna dražba za dan 24. februarja 1934. ob 8. uri pri s roškem načelstvu v Laškem, soba št. 5. Ako dražba dne 24. februarja 1934. ne hi uspela, se bo vršila po 8 dneh, to je dne 3. marca 1934. na istem kraju in ob isti uri brez posebnega oklica ponovna dražba, event. tudi pod izklicno ceno. Lovišče obsega 3134 ha 23 a 51 m2. Izklicna cena znaša Din 2000'—, varščina, ki jo je pred pričetkom dražbe položiti v gotovimi, v hranilni:,h knjižicah ali v državnih in drugih pupilar-no varnih vrednostnih papirjih, dinarjev 2000—. Od cddaje v zakup je izvzeto lastno lovi šče Trboveljske premogokopne družbe d. d. v Ljubljani v izmeri 172 ha 88 a 49 m2, lovski zaklepi v izmeri 0'4474 ha, do katerih ima Trboveljska premogo-kcpna družba predzakupno pravico. Na dražbi dognana zakupnina se zviša ali zniža, ako se zaradi: konine odločitve o morebitnih prizivih ali v smislu daljnjih določb lovskega zakona občinsko lovišče poveča ali zmanjša in s'cer v razmerju razsežnosti povečanja ali zmanjšanja. Dražbenii pogoji se morajo vpogledati pri sreskenn načelstvu ob torkih in petkih med uradnimi urami in na dan dražbe pol ure pred pričetkom dražbe. Sresko načelstvo v Laškem, dne 17. januarja 1934. Sreski načelnik: Kosi s. r. VII/2, št. 59.107/33. 222 Objava. Mnogokratnik za izračun prirastkari-ne v okolišu mestne občine ljubljanske se je določil za mesece oktober, november in december 1933. v smislu § 5. naredbe z dne 21. oktobra 1922., Ur. 1. št. 365/113, za vrednosti in zneske, izražene v dinarski veljavi, na ... 7. Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 16. januarja 1934. * Stev. II/a 643/97/1934. 200—2—1 Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Marboru, r. z. z o. z.: odobritev pekarne. Razglas. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, r. z. z o. z., je tu uradno zaprosila, da sc ji odobri trična pekarna v Mariboru,, Rotovški trg 2. Vsled te prošnje se v smislu § 107., 108., 109. in 113. obrtnega zakona tn § 73. in sl. z. u. p. odreja komisijski ogled in obravnava na četrtek, dne 8. februarja 1934. ob 15. uri na kraju samem v Mariboru, Rotovški trg 2. Načrti električne pekarne so do dneva komisijske obravnave interesentom na vpogled pri podpisanem uradu. V tem roku je pri istem uradu vložiti eventualne prigovore proti odobritvi električne pekarne, najkesneje pa je te prigovore vložiti na dan komisijske obravnave vodji komisije. Ugovori po tem roku ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo brez ozira nanje, v kolikor ne bo javnih zadržkov. Interesent1 se vabijo, da se obravnave udeleže. Mestno načelstvo v Mariboru, dne 22. januarja 1934. Mestni načelnik: dr. Lipold s. r. * Narodna banka kraljevine Jugoslavije štanje 22. januarja 1934 Aktiva. Dinarjev Podloga . 1.884,477.690-34 ' + 7,683.692-39) Devize, ki niso v podlogi 85,609.11601 i-(- 4,469889"66f Kovani novec v niklju 316,873.123'— ■+27.59).,52150) Poso ila . . 2.044.854.522-07 i— 7,975.210*981 Vrednostni papirji . . 11,766.0011-— Prejšnii pred jemi državi 1.716,168 695 08 1+ 313.669'25) 'ačusn pred-jenn tri. <1 r* blatraini . 600,0(H).0(X)"— Vrednosti rezerva, fondu 59,637.221-90 (+ 2,968.8'4-24) Vrednosti ostalih Ion dov . . . 11,745.273-76 (+ 12.000—) Nepremičnine ... . 154,137.476-45 (+ 49.586-16) itazna aktiva 125.644.292-16 (-j- 2,018.699*54) 7.010.713.410-76 Pasiva. Dinarjev Kapitai . . 180,000.000-ti- Itezervni fond . . . 84,438 526-61 . listali fondi 13.794.126-95 (+ 443*—) Novčanice v obtoku . . 4.145,716 165 — (-34,090.510—) Obveze na , pok ar . . 1.154,830.565-41 (+56,201.558-87) Obveze z ro- , kotu . . . 1.131.433.492-49 — 7.200.000— Kazna pasiva 300.500.535-30 +22,125.169-89) 7.010.713.410-76 Obtok in obveze . . . 6.300,546.730 41 Celotno kritje . . . 35"55l/o Kritle v zlatu . . . 33"86°/„ Obrestna mera: ^ po eskomptu...............................‘ po lombardu..................... • » ■ narodna banka kraljevine Jugoslavije Izguba Račun dobička in izgube dne 31. decembra 1933. Dobiček Stroški........................... Amortizacije ..................... Dvomljive terjatve . . . . Cisti dobiček Din 26,238.864-68 Od tega: Rezervnemu fondu po čl. 7. zakona .... Državi po čl. 37. zakona Delničarjem po čl. 37. za- kona............................ 2.311.943-23 4,932.498-94 18,994.422-51 63,245.860-59 10,724.454-76 63,068.842-— 26,238.864-68 163.278.022-03 Obresti od menic .... Obresti na zastave . . . Dohodki od naložbe v inozcm stvu......................... Plačane odpisane terjatve Kužni dohodki ................. 122,630.264-61 23,997.271-80 2,057.348-64 4.682.600-76 9,910.536-22 163,278.022-03 Šef knjigovodstva: Dragomir Drugojevič Na podstavi čl. 34. in 53. zakona o Narodni banki in čl. 59. statutov je nadzorstveni odbor pregledal prednji račun dobička in izgube in ga odobrava, ko je ugotovil, da je pravilen. V Beogradu, 10. januarja 1934. člani upravnega odbora: člani nadzorstvenega odbora: Predsednik: Pera Milanovič Draža Petrovič Živojin Jankovič Svetozar Godevac Toma Popovič Dr. Vlada Markovič Solomon Koen Tihomir Panič Damjan Brankovič Ljubomir Mihailovič Dragoslav Gavrovič Po sklepu upravnega odbora z dne 28. novembra 1933. smo podpisani pregledali prednji račun dobička in izgube, primerjali z glavnimi in vzporednimi knjigami in našli, d® je v vsem točen in pravilen. V Beogradu, 5. januarja 1934. Dimitrije J. Živadinovič Imovina Bilanca z dne 31. decembra 1933. Dolg Podloga: zlato v blagajnah in v inozemstvu ...... novec v tujem denarju . devize . . . . . . Devize, ki niso v podlogi . . Kovani novec: v srebru in niklju . . . Posojila: na menice.................. na vrednostne papirje Vrednostni papirji . . . . Prejšnji predujmi državi: znesek pred zaključkom . po odbitku deleža države pri zaslužku Narodne banke ................... Začasni predujmi glavni državni blagajni .................. Vrednosti rezervnega fonda . Vrednosti fonda za amortizacijo nepremičnin . . . . Vrednosti bančnih fondov: za zidanje založišča . . za podpiranje kmetijstva za podpiranje kmetijske književnosti . . . . Vrednosti pokojninskega fonda Nepremičnine.................... Zavod za izdelovanje bankovcev ............................. Pohištvo in oprema . . • . Razna aktiva.................... Hranilni depoziti............... Depoziti po raznih računih in kavcijah .... . . ■ 1.794,991.526-82 8.445-61 111,217.389-24 1.808,866.590-69 293,126.136-10 1.720,499.135-70 4,932.498-94 2,011.000-— 335.880-73 ‘202.413-02 106,685.710-— 43,515.887-75 3,532.069-20 1.906,217.361-67 54,505.230-96 239,957.071-— 2.101,992.7-26-79 11,766.000-— 1.715,566.636-76 600,000.000-— 54,975.044-96 9,200.000-— 2,549.293-75 23,394.365-35 153,733.666-95 91,719.460-87 30,336.305-— 2.836,385.160-22 9.832,298.324-28 Glavnica . ...................... Bankovci v obtoku . . . . Obveznosti na pokaz: državne terjatve . . . žiro-računi.................. razni računi ................ Obveznosti z rokom , . . . Rezervni fond..................... Fond za amortizacijo nepremičnin .......................... Bančni fondi: za zidanje založišča . . za podpiranje kmetijstva za podpiranje kmetijske književnosti . . . . za dopolnitev dividende . Pokojninski fond bančnega osebja ......................... Razna pasiva...................... Položitelji hranilnih depozitov 1’oložitelji depozitov po raznih računih in kavcijah . . . Dobiček za razdelitev delničarjem ........................ ■ 7,309.657-7-2 474,413.070-33 549.291.192-84 2,389.008-61 340.339-83 218.696-65 464.070-79 180,000.000-— 4.327,169.340-— 1.031,013.920-89 1.106,323.014-46 84,345.916-61 10,381.238-57 3,412.115-88 23,498.230-14 180,438.660-— 30,336.305-— 2.836,385.160-22 18,994.422-51 9.832,298.324-28 D‘". UST*** Sel toitovodSva: Kritje v zlatu.................... 33-50% Dragomir Dragojevič Po sklepu upravnega odbora z dne 28. novembra 1933. smo Na podstavi Čl. 34. in 53. zakona o Narodni banki in čl. 5$. Podpisani pregledali gornjo bilanco, jo primerjali z glavnimi in Statutov je nadzorstveni odbor pregledal gornjo bilanco in 1» v*Porednimi knjigami in našli da je v vsem točna in pravilna. odobrava, ko je ugotovil, da je pravilna. V Beogradu, 5. januarja 1934 V Beogradu, 10. januarja 1934. Člani upravnega odbora: Člani nadzorstvenega odbora: Predsednik: Peru Milanovič Draža Petrovič Živojin Jankovič Svetozar Godevac Dimitrije J. Živadinovič Toma Popovič Dr. Vlada Markovič Solomon Koen Tihomir Panič Damjan Brankovič Ljubomir Mihailovič Dragoslav Gavrovič Štev. 293/34. 204 Razglas. Direkcija šum v Ljubljani proda na prvi pismeni licitaciji dne 2. marca 1934. v treh Skupinah skupaj ca 1100 plm:> hrastovega, tehnično porabnega lesa, izdelanega v režiji v gozdnem kompleksu Mrakovo v področju Šumake uprave v Kostanjevici. Ponudbe je vložiti na predpisanih tiskovinah do 11. ure dopoldne določenega dne pri direkciji šum v Ljubljani, Bleiweisova cesta št. 1, kjer se bo vršila licitacija. Vsa ostala pojasnila in tiskovine se dobe pri omenjenih dveh uradih. Direkcija šum v Ljubljani, dne 24. januarja 1934. * Štev. 169. 203-3-1 • Razpis dobave. Za dobavo potrebščin za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu v času od 1. aprila do 30. septembra 1934. se razpisujejo ponudbene licitacije, ki se bodo vršile po določilih členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje tega zakona, in sicer: a) v ponedeljek, dne o. marca 1934. ob 11. uri, bo pismena licitacija za dobavo vseh vrst mesa in slanine, mleka in kruha; b) v torek, dne 6. marca 1934. ob 11. uri, bo pisnima licitacija za dobavo špecerijskega blaga ter moke in mlevskih izdelkov. Natančnejši pogoji in na vodiki za udeležbo pri kcitaciji se dobe v pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, Poljanski nasip št. 52. Ako la, prva licitacija iz kakršnegakoli vzroka ne hi uspela, bo v skraiša-iiem roku v istem prostoru in z istimi pogoji druga pismena licitacija dno 28. marca, odnosno 27. marca 1931. Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana - Studenec v Ljubljani, dne 24. januarja 1934. Štev. 202/E-K. 203 Razpis. Ravnateljstvo mestne elektrarne ljubljanske razpisuje dobavo: 10 komadov avtomatskih časovnih tro-faznih stikal za navijanje na roko. Ponudnik dobi potrebne podatke v pisarni ravnateljstva, Krekov trg 10 II. Ponudbe je vposlati do 10. februarja t. 1. v zaprtem ovoju z označbo: »Ponud-ba za časovna stikala.« Cene je navesti ocarinjeno, Iranko Ljubljana, vštevši vse odbitke. Ravnateljstvo mestnega vodovoda in elektrarne v Ljubljani, dne 23. januarja 1934. Razne objave 170 2—2 Oklic. »Kmetijsko društvo v Žužemberku, r z. z o. z.« naznanja, da je v zr.d-užni register pod F j 82/33 j— Zadr. II 238/6 vpisana uvedba likvidacije le zadruge in da sta likvidatorja dosedanja načel-stvena člana Koželj Franc iz Mačkovca št 8 in Lavrič Karol iz Žužemberka št 34. Besedilo zadruge ima odslej pristavek »v likvidaciji«. Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi. Žužemberk, dne 29. decembra 1933. * Likvidatorja. 129-3—3 Poziv upnikom. Gospodarska zadruga v Ormožu, reg. zadr. z omej. zav., je prešla ’ likvidacijo ter podiva upnike, da prijavijo svoje terjatve. Likvidatorja so člani dosedanjega načelstva. Ormož, dne 12. januarja 1934. Gospodarska zadruga v Ormožu, registrovana zadruga z omejeno zavezo v likvidaciji. . 212 Razpust društva. Godbeno društvo pri Svetinjah je razpuščeno, ker že več let ne deluje, nima ne članov' niti ihiovine in torej tudi ne pogojev za pravni obstoj. Matija Rakuša s. r-bivši predsednik. * 193 Objava. Prometna knjižica, izdana dne 9 te* bruarja 1933. od sreskega načelstva v Celju ped Reg Nr. 122—2/1933 za žensko dvokolo, tov. štev. 28.4205. z evidenčno številko 13622—5, je izgubljena neznano kje, ter jo proglašam za neveljavno. Ivo čater s. r., Celje. $ 190 Objava. Izgubil sem putn' list na ime: Richard Ogriseg, izdan od sreskega poglavarstva v Mariboru 1. 1931,, ter ga proglašam za neveljavnega Richard Ogriseg s. r. Del. Počehova št. 17, pošta Pesnica- * 133—3-3 Objava. Izgubila sem dne 19. novembra 1933-na cesti Plač—Sveč‘na ž.e'ezniško lege limacijo za 50% znižano vožnjo, izdano dne 19. aprila 1933/, št 273.801. od direkcije drž. železnic v Ljubljani na ime: Suhadolca n Frančiška, žena p(,d-preglednika finančne kontrole. Proglašam jo za neveljavno. Suhadolčan Frančiška s. r- Za Službeni Lgaijevilie bamke uprave BravsLe lianovine znaša naročnina; mesečno Din Ki — četrtletno Din 48 —, polletno Din 96'—, letno Din 192 —in se mora plačevati vedno vnaprej. Na »Službeni list« se lahko naroči vsakdo! • • IfJ« ' List objavlja vse za Dravsko banovino veljavne zakone in kraljevske uredbe, uredbe osrednje vlade bdnove uredbe, okrožnice kraljevske banske uprave, razne obče veljavne odredbe, razne objave iz »Službenih novin«. izpremembe v osebju itd.: razen tega pa se vpise in izbrise v trgovinskem in zadružnem registru, dražbene in druge sodne oklicč, licitacije, razpise služb m razne objave List je važen za vsakogar: upravnega in sodnega jurista, odvetnika in notarja, industrialca, trgovca, obrtnika, občine, šole, razna društva, podjetja itd. Upravništvo »Službenega lista«. Ljubljana. Gregorčičeva ul. št. 23, tel. št. 30-69* Uredništvo »Službenega lista«, istotam. tel. št. 25-66. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine Urednik Pohar Roberl v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Meikur v Ljubljani; njen predstavnik. O. Mikalek v Ljubljani.