42. številka. Ljubljana, soboto 21. februarja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti pn-jeinan, za avstro-ogerske dežele M celo leto 16 gold., za pol leta 8 golu. za čotrt leta 4 gold - Za Ljubljano brez pomljanja na dom za celo leto 13 gold., za č,trt leta 3 g..l,l 30 kr., za en mesec I »Id 10 kr. Za pošiljanj? na ?on?.^„r-a5ina ,!? ir,aj5:.za me8?C' ?° kr-,zaJ°^ leta- ~ 2a tui« {eiele za ceII" '«to 20 rold^ za pol leta 10 gold. - Za gospode, učitelje na ljudskih šolah ota 2 gol d. 50 kr., po posti prejeman ia četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-ču se dvakrat in 4 kr. čo se tri- aii večkrat tiska. Vsakokrat se, plača štempelj za 30 kr. I°- ~~ Uredništvo j« v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa", o, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., stopne petit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se ' Dopisi naj so izvole frankirati. — Kokopisi so no vračajo. — Opravnistvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnin Slovani in konfesijonalne predloge. O tem predmetu piše češki organ „Na-tion" sledeči članek: „Konfesijonelne postave imajo za slovanske poslance v rajhsratu poseben pomen. Vprvič je zdaj priložnost, da se za slovan-sko-avstrijske narode praktično potegnejo. Več kakor poltretje stoletje so vegetirali slovanski narodi v Avstriji pod jezo nasprotne reformacije v omotici. V narodnem obzira k smrti obsojeni, izgubili so ne le popolno državno samostalnost, nego so nevedoma dr-Čali iz politično sužnosti fevdalne države v Se bolj teročo služnost velikodržavnega absolutizma iu tako ob enem vedno bolje in boljo pod tešiti jarem popolne duševne odvisnosti od rimske samosilne cerkve. Upor olikanega absolutizma sa Marije Terezijo in Josipa II. proti rimskemu, duha in omiko murečemu despotizmu Slovane iz njihove letargijo nij zdramil, kajti ni j izšel iz iutencij narodov, bil jim jc popolno t ti J in v narodnem obziru celo sovražen, preti vsem pa pre« krut* k, da bi se bili nasproti rde jatu, ki jih je absolutizem dikliral, drugače obnašali, kakor pasi \ no. Zraven tega so se Hlovanski narodi preveč mešali in dražili s trkajočimi se narodnimi uanprotnot-tmi ob času vzbujanja, in z diktati, ki so samovoljno korakali prek njihovih historičnih pravic, da bi bili mogli njihovi vodniki in politikarji uže takrat na vse strani korektno postopati. Končno pa jo to penjenje svobode tudi premalo Časa trajalo, da bi se od navdušenih govorov v parlamentu prišlo do dejanja. Cus zorenja za pozitivno stvarjenje še nij prišel, zato se nij moglo pokazati Čelo* rimski I cerkvi. A zdaj, ko po več kot četrtsto-I letnem političnem tavanji moč idej od zgoraj do spodaj, od tona do zadnjega vo-lilca vse tišči v meje času primernega, svobodnega razvijanja, — zdaj, ko jo vlada v popolnem somišljenji fl krono in njeno sankcijo, kakor tudi z intencijami večine svobodomiselnih Slovanov, — končno v soglašanji z duhom časa začenja kazati rimskopapeževi cerkvi položjo, katero jej gre v moderni državi: zdaj so po več kot po poltretjestoletni pavzi poživljajo slovansko-avstrijski narodi, naj po svojih zastopnikih nasproti stopijo proti papeževi cerkvi. V tem leži pomen onih predlog, ki so se prinesle 21. januvarja t. 1. v državni zbor. Kako pa naj se obnašajo slovanski poslanci nasproti tem predlogam? Naj lemalo pogledajo v lastno zgodovino, pa se jim bo takoj ponudil korekten odgovor na ono vprašanje, namreč* uatauki spomin na to, kak vpljiv je papeževa cerkev, kak vpljiv so izvrševalci njenih črnih namer imeli na skupno življenjo vsakega avstrijskega flovauskega D&roda posebe. — Našli bodo, da so bile enkrat daleč doli v jugu slovanske Aten«*, ki so se od srede XIV. veka dalje kot svitla zvezda svetile na nebu omiko zaradi cvetja ved in umeteljnostij, od polovico KVII. veka pa so materijalno in duševno ginlle, tnk<» da živvtarijo dene« le. še kot uepometi-ljivo morsko mestice, od katerega svet armo toliko ve, da se mu Dubrovnik pravi. Slovani bi bili od tega mesta kot kulturnega središča prve stopinje gotovo najolikanojši prebivalci in gotovo gospodarji balkanskega polotoka postali. Toda Dubrovnik — današnja Hagnza — se je moral zriuiti nazaj v „zveličavnou naročje papeštva, makari če je imel poginiti. Dalmatinski Slovani torej lehko vidijo, kam jih je spravil Uim. Kaj pa Slovenci v Istri, na Furlanskem, Koroškem, Kranjskem in Štajerskem V Njih po Trubarjevem trudu komaj rojena narodna duševna omika se je po jezuvitib in njih glavi škofu Ilrenn nazaj pahnila na ono nizko stopinjo, na kateri je bila pred letom 1550. Kal slovenskega slovstva sejo uničil na grmadi nasprotne reforma ci je, in s tem Be jo slovenski narod za dve stoletji dalje uklcuil v jarem duševne služnosti. Zgodovina Husinov pa jo martirij, kateri so katoliško-fanatični Poljaki prouzročili s tem, da so jeiuvlta na Poljsko poklicali, ki so grško vero pritiskali. 500 let je uže minulo in Rusini so zaradi papeževe cerkve na nižji stopinji omike, kakor so uže bili. — Kaj pa Poljaki? Odori katerega poljskega zgodovinarja hočeš, vsak t: pove, da so razred in razdeljcuje Poljske jezuviti ob času nasprotne reformacije prouzročili. Pod vlado jezovita in poprejšnjega kardinala kralja Ivana Kazimira se jo odtrgala Ukrajra od Poljske, Poljaki so izgubili p sestva ob Dniepru, in gospodarstvo čez Kicv. Kakih sto let pozneje je Poljaka zginila z evropskega zemljevida. Isto tako je pri Cehih. Za Ilusovo reformacijo seje pap zeva cerkev maščevala s tem , da je poteptala ne samo protestantizam, nego tudi drža no samostalnost. Vsi Slovani v Avstriji bodo v svoji zgodovini našli taisti faktum: da je Ki m, da so jezuviti in jezuvitovci, na vso moč ovirali in ovirajo še zdaj vsako svobodno razvijanje. Listek. Speče jezero. (Novola, francuski spisal Lueion Biart, poal. Dav. Mostni k.) (11. nadaljevanje in konec.) Ko nosilci začno iti, potegne vroča sapa čez mesto. Strašanski jug se je končno strgal z verige, pometajo prah in listje od Vera-Cruza proti Puebli. Ko pride donna Lo-reuca v oranžev gozd, je ura ravno enajst bila po kordovanskih stolpih. Največja drevesa so so pripogibala. Sč strašnim hrušča-njem so veje padale raz nje. Zgeči vihar, katerega se po mehikanskih obalih tako boje, kakor orkana, je tulil po zraku ter rinil pred soboj oblake prahu, perja in vej. Ko donna Lorenca stopi v svoje stanovanje, se ne razpravi. S6 zapoveduj očim glasom reče, naj se ji priueseti dve sveči, ter pokliče vse mestice, ki jih jc imela za postrežbo. — Tukaj-le ostanite, reče ter jim pokaže kot v dvorani. Naj slišite, kar boČeto, naj se zgodi, kar hoče, nemate se mi geniti. Mlada žena je začela hoditi burno sem ter tja po nezmerni sobi j bila jc kakor lev v kletki. Na lepem obličji se ji je kazala bolest, ustna je imela Htisueua, oči, v cnoničr srpo gledaje, so bile ravnoko večje. Njene služabnice je nijso še take videle. »Stisnene bojazljivo druga k drugi so gledalo svoje zapovedovalko, ko je hodila sem ter tja, ter se samo vstavila, ko je vihar v dolini strašan kup listja zasukal v zrak , ter potlej okolo antikega Btanovališča zatulil. Vkljub orkann gre kreola na balkon. Nebo je bilo višnjevo, luna je ravnokar zginila. Luč zvezd, ki je v tropičnih krajih boljo intenzivna, je sijala po majhni dolini. Ko Napa neha, nastane globoko molčanje. A kmalu se iz horizontovih giobočin začuje zamolklo kričanje, kakor bi tam v daljavi tisoč žalostnih glasov javkalo. Kričanje postaja večje, se bliža, doseže največjo stopinjo. Človek bi dejal, da je bilo to enako uporu, kjer se med vpitjn meša javkanje. Ta hrup je tekel po trati pred hacieudo. Drevesa so pokala, hiša se tresla neprenehoma, tu pa tam je zakričal kak orel, katerega jo vihar z gnezdom vred vrgel v nočno temo. Donna Lorenca začuti, da so se jej tla pod nogami stresla. Pa se je tudi res potresla zemlja, kakor se zgodi v tropičnih deželah čestokrat, ako oni strašni orkani razsajajo. Zasliši se glas, kakor bi se valovi trkali. Pogled kreole se instinktivno obrne proti dvema palmama; perje teh dveh lepih dreves je posnemalo ječanje umirajočih valov. Donna Lorenca se obrne proti jezeru. Kako se zavzame ko vidi, da je jezero, katerega zrkala sicer nij vpognil uijen orkan , vse penasto in da oplakuje trato. — Ah, vsklikne mlada ženska ter se prime z obema rokama za prsa, povsodi je denes viharno! In izgovorivši te besede si strga ovratnik Proteklost tedaj zastopnikom avstri jsko-slovauskih narodov v rajhsrata jasno kaže, kaj imajo storiti, da se to pogubno zaviranje zatare. Za narode namreč ne velja samo Ben-Akibin izrek: „Vse je nže bilo", nego velja tudi svarjenje njih lastne kakor svetovne zgodovine, da se, morebiti v obliki drngače, a v bistvu enako vse lahko povrne, celo morilna protireformacija od 1620—48, celo Torqnemadova sveta inkvizicija, ki je v letih 1483—98 požgala nad 9000 ljudi, da, celo grmade, na katerih bodo goreli Hije-ronimi in Umi. Tedaj pozor, pozor! Politični razgled. Hi o* r a nj «» «!«'>.<* I o V Ljubljani 20. februarja. Pravosodni minister je v dotičnem odseku v imenu vlade izjavil se proti od-pravljcnjn posilnega legaliziranja, rekši ob enem, da more vlada v tem le male olajšice privoliti. 4 ciki tu poslancem za državni zbor je — kakor v Pokroku beremo — predsednik Rechbauer poslal poziv, naj v državni zbor vstopijo, ali pa nevstopanje opravičijo. — Riegrova in Palackega spomenica o pasivni politiki, ki je izšla pred zadnjimi volitvami in je bila konfiscirana, bila je tudi pri višji sodni ji spoznana nkrivo zločina kaljenega miru". — tšfvtttski „Obzor" nasvetuje oger-skim Srbom in Rumunom drugo taktiko, namreč, naj opuste strastno postopanje. „Obzor" piše: Postane li jednoč uvjerenje obče i jako, da nemagjarski narodi, sebi prijatelji, nisu neprijatelji Ugarskoj, ostalo će se samo sobom razviti i sklad iti. Ako je ovo istina, a čini nam se da jest, onda će biti istina, da se dosedanja taktika mora sasvim preinačiti. Nam bi žao bilo, ako se potvrdi glas, da politički i literarno najizobraženiji zastupnik Aleksander Močonj ostavlja sabor nenadajnć se dobrn od sadanjih svojih drugova. Onda po gotovo nebi bilo nit najmanjega uvaženja prama saborskoj opoziciji narodnosti. Od Miletičeva rodoljubja, pošto je donielo toliko Žrtava, može se očekivati, pače zahtievati naj veča žrtva, da sadje sa svoga vidika, ako to ište probitak srbskoga i ostalih nemagjar-skih naroda. Jedni ljudi nisu za sve faze u promjenljivu životu države, kano što je Ugarska. Na njegovih prsih odgojilo se je dosta rodoljuba, da n drugom obliku mogu nastaviti rad oko njegova cilja — oko sreče naroda. Tim nebi njegova slava potamnila, z vratu in ga praznoverno vrže proti ježem. Donna Lorenca gre v dvorano. Njene služabnice so bile na kolenih. Molile so. Ona izvleče uro, da bi pogledala, koliko je; potem pa jo vrže ob tla, ter jo strastno pohodi. — Pogini, reče, ker kažeš tako prokleto urol — Donna Lorenca gre zopet proti balkonu. Ušesa poslušajo, nosnice se jej raztezajo. Korak za korakom pada proti podobi svete devojke. Zdi se jej, da Čnje vsredi javkanja vetra čuden krik, le za njo razumljiv. Bila je vsa osupnena in bleda, prsa so jej rastla. Glas se začuje. — Sveta devojka, vsklikne ter vzdigne lepe roke proti podobi, ti veš, da sem pravo imela. Veter zatuli, vse zahrešči, potem pa se sliši turoben krik. Veter potihne. Ob bal-konove kamene začne rožljati meč. Služabnice se vstopijo okolo donne Lorence, ko nego bi još ljepše prosjala. — Agitator i državnik nije jedno te isto. Svaki ima svoju nlogn, pa ako si podiele posao, jedan će drugoga pomagati na korist svoga naroda; ako li pako pomrse jednn nlogu s drngom, mnćiti će narod bez izgleda na sretnija budućnost. Hrvatska dežela se vedno naprej čisti od anijonističnih elementov. Za velikimi župani odletujejo mali, in se nadomeščujejo z narodnjaki. Viutiijc dr/.uvc. Na Srhskent je pred kratkim prišel na dan komplot, kateri je težil po tem, da bi se knez Milan prepodil, in da bi se srbske pokrajine ogerske anektirale. Na glavi zaroti je bil artilerijski kapetan v Belgradu, in uredniki nekega kragujevškega lista. — Angleškim Times se telegrafira, da zidate Srbija in Rumunija na velike finan-cijelne zadrege v Turčiji. Pišejo, da se v Belgradu in Bukrešu namerava porti dati velikih svot, da ona nasproti podeli večjo neodvisnost. Ali so res Slovani na balkanskem polotoku obupali na meč — nnuki črnega Jurja si hočejo sč srebrom kupiti •vobodo. V francoski zbornici pride na vrsto interpelacija Gambette. Glasovanje o tej interpelaciji bo pač pokazalo, da-li so vse govorice, ki se tičejo protivnega držanja legi-timistov in bonapartistov proti sedanjemu kabinetu resnične, in ali se bosta res centra zedinila. Ko se bode to vprašanje rešilo, se odloži zasedanje komore za dva meseca. V komisijo trideseterih je za scstavljenje poročila o novi volilni postavi voljen Batbie, pomočniki so mu Dufaure, Combier in de Meaux. 16. marca bo princ Lulu polnoleten. Neki komitej je razposlal pozive na vse de-partemente, v katerih pozivlje bonapartiste, naj omenjeni dan v Chnlehurst gredo. To obiskovanje, pravi Korzan Arrighi, ima biti znamenje hvaležnosti za preteklost, in zaupanja za bodočnost. V ne mike nt državnem zboru je pri debati o protesta alzasko - lotarinskih poslancev govoril T e u t s c h : „ Nemčija je pri aneksiji prezrla pravne meje olikanega naroda. Mi smo sem poslani, da izrazimo svojo vdanost proti francoski domovini in vas, ker ste tako nasilno ravnali, ne moremo kot brate pripoznati. Nemčija je z aneksijo naredila največjo politično napako. Kaj vam prinese prihodnja bodočnost? Nove vojske, nove žrtve. Pustite nas, da si bodočnost sami določimo in sprejmite naš predlog". Pri glasovanji so za predlog bili Poljaki in socijaldemokrati. Alzasci in Lotaringi so pri glasovanji sedeli. zagledajo don Ludovika, vsega razmršenega, z mečem v roki. Ko zagleda hidalgo ženske, vtakne okrvavljeni meč v mečnico. — Čakala sem te, reče donna Lorenca s tresočim glasom. Čakala sem te, vedela sem, da me še ljubiš, in da prideš. Donna Lorenca z razprostrtimi rokami plane proti njemu. Don Ludoviko odskoči. — Jaz sem te čakala, reče še enkrat srčno. Želela sem, da bi ne odšel s to žensko. Nikdar bi ti ne bila tega odpustila. Ranila sem ti z ljubosumnostjo srce, a s tem sem le srečo branila. Ta trenotek se doli na trati začuje stokanje, javkanje, klicanje. — Francoz mre, reče bojazljivo don Ludoviko. Kreola plane proti svojemu Boprogu, ga objame, ter ga strastno pritisne k sebi. — Kaj deje, reče sennora z divjim, krutim veseljem, da me le ti ljubiš. Na /tntjleikem so zunaj dveh volitev na Irskem vse končane. Konservativci imajo večino 54 sedežev. Pri tem pa so irski home-ralerji med liberalce šteti, premda bodo v irskem vprašanji enako proti konservativcem kakor proti liberalcem. — Kraljica je Gladstoueovo demisijo sprejela, in je Disraelija poklicala, da bi sestavil kabinet pod svojim vodstvom. Dopisi. Ii D u n taja 18. febr. [Izv. dop.] Štirideset dni pustnega časa je srečno prestani!) in denes na pepelnico si lehko vpe-pelimo glave in pri ..arenkih" in piva s Prezirnom zdihajemo: o predpast! Sicer pa se je letošnji predpast takaj precej slabejše kazal od lanskega in trgovci, gostilničarji, frizerji, lijak ar ji, posebno cela demi-monde toži, da letos ni j bilo pol toliko zaslužka, kolikor lani. Nesrečni krah! Tudi državnemu zboru se je poznal pustni čas. Od 300 poslancev je bilo samo kakih 150 do 160 pri sejab. Imenitnejše svoje delo začne z debato o državnem proračunu in o konfesijonelnih postavah. V tem imajo odbori in odseki posvetovanja o mnogih in različnih vladnih in dragih predlogih. Odsek, ki ga je v ta namen konfesi-jonelni odbor volil, izdelal je uže postavni načrt o obligatoričnem civilnem zakona. V poslednji seji poslauske zbornice je bil izbran odbor za železniške predloge; v ta odbor je tudi Deschmau prišel. Videli bodemo, ali se mu posreči pridobiti Dolenjsko železnico. Po sedanjih vladnih predlogih bi Slovenci nobene nove železnice ne dobili, ker niti predilska, niti loška, niti železnica Knit-telfeld-Zaprešič in BeČ-Novi nijso našle milosti pred očmi trgovinskega ministra Ban-hansa. Moravski poslanci so začasno vstopili v klub desnega centra pod Hohenvvar-tom z nekimi pogoji glede klubovih pravil; a misel, ustanoviti posebni slovanski klub, s tem nij opuščena. V nekem shodu, ki so ga imeli moravski, slovenski in dalmatinski poslanci, bil je postavljen posebni odbor, kateri ima v dogovor stopiti z drugimi slovanskimi poslanci, da se s časoma osnuje slovanski klub. V ta odbor so bili izvoljeni dr. Pražak, dr. Meznik, dr. Razlag, dr. Vošnjak in AVilson je odšla sama, zapuščena v tej strašni noči; v Mehiki je malo časa ostala. Don Ludoviko nosi na levem ramenu znamenje majhne rane. Na to rame se donna Lorenca rada naslanja, celo takrat, kadar se z možem vred v kojki ziblje. Kar se tiče gospoda Alberta de Vieilleville, kateremu je hidalgo z mečem prodrl prsi, predno je ta mogel vstreliti z revolverjem, otel mu je življenje doktor Bernagius iz Orizave. Koje bil ozdravil je stopil v ladijo ter se prepeljal v Evropo. Albert pripoveduje rad, kaj se mu je primerilo, in trdno misli, da ga je donna Lorenca ljubila. To je domišljija, katero je dosti drago plačal, da se ne sme zavidati zaradi nje. Po strašni viharni noči je prišel krasen dan. Jezero se je znižalo. Vedno je plitvejše, gotovo je našlo kak iztok. Speča voda bo zginila izmed rudečih skal, in z njo zgubi hacienda Santa-Rosa eden svojih čarov. Konec. Pavlinovic. Herman nij nd nobega kluba, spada tedaj tudi med »divjake", kakor se klerikalnim listom ljubi, mladoslo-venske poslance imenovati. „Ruskaja osnova", dijaško društvo, imelo je 16. t. m. večjo slavnost, h kateri so prišli rusinski poslanci. Eden teh mi je pravil, da je pri slavnosti govoril tudi neki slovenski dijak in da je njegov govor bil z veliko navdušenostjo sprejet od Rusinov. (Glej dopis v zadnjem listu od drugega dopisnika. Ur.) Skoda, da Rusini zgolj mržnje do Poljakov se skoraj vedno drže ustavo-vernih Nemcev; sicer so pa vrli rodoljubi in imajo zlasti do nas Slovencev velike simpatije. Zanimalo bode slovenske bralce poiz-vedeti, da se tukaj v Beču dosti slovanskih knjig tiska; posebno marljivi so Bolgari. Singerjeva tiskarna je v poslednjem letu za 100.000 gold. bolgarskih knjig natisnila. Knjige so raznega zapopadka, deloma popularne za prosto ljudstvo, deloma tudi nčena dela. Tukajšnji bogatini Bolgari požrtvojejo velikanske svote, da se po tiskani besedi širi omika med tlačenim njihovim narodom. 19. t. m. praznuje slavni učenjak, profesor Rokitauskv svoj 70. rojstni dan. Rokitanskv je rodom Čeh, kakor Škoda, Hebra in mnogi drugi učenjaki bečke univerze. Prav tem možem se ima bečka medicinska fakulteta zahvaliti, da slovi po celem svetu. Bečko mesto je imenovalo Roki-tanskega za svojega častnega meščana, dijaki mu napravijo veliko baklado, akade-demija znanosti posebno častno sejo; potem bode banket in sploh dobiva Rokitanskv od vseh strani priznanja svojih zaslug. Vse hvale vredno je, da se dostojno časti mož, kateri je vse življenje žrtvoval vedam in znanostim. Slava mu! Iz Gorice 18. febr. [Izvir, dopis.] Hvala bogu! pokopali smo ga, brez velike svečanosti, očeta — pusta. Dež je zakrivil, da nij bilo kot običajno minola leta tako-imenovane „korze". Ves dan je deževalo, tako, da nij bilo nikakor mogoče napraviti nikakoršnega slovesnega sprevoda na čast pustu-norcn. Naši sladkarji so se bili vsi dobro preskrbeli s „konfeti" nadejajo se lepega dobička, a žalibože njih up je šel po vodi; stali so na štacunskih durih, pobito in kla-verno opazovaje črno - sive oblake, da-li je gde kaj jasnega znamenja. I mlađim zaljubljencem nij bilo dano vojskovati se, se ve da s „konfeti", sč svojega srca izvoljeno. Zaman bo šetale naše ilefne šivilje „šarto-relle" po velicem blatu, čakaje svojih pustnih čestilcev, da bi je s „konfeti" obsipo-vali. Sem ter tje je bilo videti kako umazano nedostojno opravljeno Semo, kar bi morala policija zabraniti. Zvečer je pa vse drlo v gledališče, zadnje pribežališče od pnsta slovesno se posloviti. Tu je bilo vse polno : krasne dame po ložab; lepo okinčane maske so šetale, plesale, in zabavljale gospodom po parterji. Slovenska čitalnica se sme letos po vsej pravici ponašati, da je imela najkrasnejši plese iz med vseh društev. Pri nobenem nij bilo tako srčno in veselo nego baš v slov. čitalnici ; vsa druga društva so imela ali prearistokratične, ali pa predemokratične plese. Pri Slovencih je bilo pa vse bolj po domaČe. Neovrgljivo nam svedoči zadnji ples, nedeljo 15. t. m., kako nas Slovence, go- riške gospe i gospodičine rade imajo. Ome njeni ples je v brilantnosti prekosil vse dme«v Divno je bilo gledati lep venec zalih dam v jako mičnih toaletah ; človek je pozabil v**-pozemske nadloge mej zapelivimi obraze1 krasnih gospodifiin. Kadrilja bo je moral« zaradi tesnobe v treh kolonah plesati. I t postu bomo imeli zabave. Uže se pripravli»j naši vrli fantje za besedo 1. marcija j nadejamo se, da nam bode Bpet dano preživi vesel večer v nasej čitalnici. 6., 14. i 27 marcija bodo pa znanstvena predavanja, k«r mislim, da se dosedaj v goriškej čitalnici Ir nij pripetilo. Sploh, kakor je videti, Ift*>* ne bode dremala ko vlani, nego nadejamo se z združenimi močmi uspešnega napredka. Domače stvari. — (Občni zbor „glasbene matice)" bode dne 4. marca 1874 ob 7. orl zvečer v čitalnični dvorani. Vrsta govorov: 1. Ogovor predsednikov. 2. Poročilo tajniknvn 8« Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev 20 odb r nikov, katerih mora najmenje 12 prebivat,' * Ljubljani, in mod njimi se zaznamuje poseh prvosednik in blagajnik. 5. Posamezni na sveti. Vsak glasuje in voli osobno, tam" vnanji družabniki smejo voliti pismeno. — (Izpred sodni je.) Predvčeranj<*m se je imel zagovarjati pred ljubljansko deželno sodnijo ljubljanski trgovec Eduard Blaži č in njegova sestra Karlina Petronija zarad zločina goljufije. BlaŽiČ je namreč svoji seRtri Karlini Petronijo zapisal vse svoje premoženje na škodo svojih upnikov, v znesku 17.205 gld. 17 kr. Državni pravdnik je zahteval, naj se Blažič obsodi na tri leta in njegova sestra Petronija na dve leti teške ječe. Blažiča je zagovarjal znani bramarbas med zagovorniki dr. Kozjek iz Gradca, Petronijo pa Brolich. Sodnija je obsodila Ednard BlaŽiČa zarad zločinstva goljufije po §§. 107 in 199 lit. f. na dve leti teške ječe, poostreno s postom vsak mesec , Petronija pa je bila za nekrivo spoznana. —o— — (Na smrt obsojen.) Kranjska deželna sodnija v Ljubljani je predvčerajšnjem pod predsedstvom deželnega svetnika Perko (votanti pak so bili dr. Rechbach, Božič, Klavžar in vitez Gariboldi) obsodila 30 let starega Italijana Petra Caprina, ki je svojega tovariša delavca Jožef Car raza ubil, zarad zločina umora v smisla §§. 134 in 135 k. z. na smrt. Državno pravdni št vo je zastopal dr. Zupančič, obtoženca pak je zagovarjal dr. M o š e. Ko se je okrivljenca oznanila sodba, se je začel bridko jokati in rekel, da nij nikdar mislil svojega tovariša umoriti. Zoper obsodbo je zagovornik napovedal priziv na višjo sodnijo. —o— — (S amo umor.) V četrtek večer so je znani ljubljanski fotograf Fantek ostrupil. Uzrok samoumora je bilo to, ker se je sod-nijska obsodba zaradi lanskega poškodovanja Čevljarja Pr. imela zanj neugodno izreči. — („L. Z t g.") popravlja našo dotično novico, da so se dozdaj štirje kompetenti za mesto deželnega živinskega zdravnika oglasili. — (Tolovaji.) Na cesti v Gorenji vasi nad Skofjo Loko so ponočni lupeži napali 16. t. m. poštni voz, ki je pa srečno ušel. — (Volitev župana.) Iz Šmartina pri Litiji se nam piše 19. t. m. : Včeraj 13. f-hruvarija je bila pri nas volitev novega n mina. Izvoljen je posestnik Knaflič. Mož • d vseh čislan, in bode gotovo boljše, nego m klenburški luteran, ustavoverec Knut, ki, riknravno je pri nas postaral se, vendar še voriti ne zna slovenski; ali pa kakor po-t> j^nji veseli jezuvitovec Koprivnikar. — (Iz Tržiča na Gorenjskem) se n m poroča: Kozć pri nas še nijso nehale r zmajati, še zmirom ljudje bolehajo in mro m kozah. Poleg te hude človeške kuge, '■•Aele bo se tudi ošpice med otroci tako 1 'Mu razširjati, da je le prav malo otrok, M bi na imeli te bolezni. — Kozč v TržiČi razsajajo nže od avgusta meseca lanjskega leta.__ Ljubljanska hranilnica. V občnem zboru hranilničnega društva 19. t. m. je poročal prvosednik o računu za p-eteklo leto 1873, ki dokazuje, da so se vlng-e za poldrugi milijon pomnožile. — Posojila na nepremakljiva posestva, ka-t-rjh je sedaj z zaostalimi obrestmi vred čez "-t. milijonov gld., bo se pomnožila za 39 903 gl. 44 kr. Število udeležencev jo bilo V >rteo 1873. leta 25.190, in znaša celo ak-• vn premoženje, ki ga hranilnica oskrbuje, 9 833 333 gl. 71 kr. Čistega dohodka leta I«78 je 80,102 gl. 86 kr. Uzrokov, da nij ečii, i« mnogo: doplačati namreč je morali hranilnic« dohodninski davek od parcijal-hipotekarnih nakaznic, ki bo prej njene bile, prejemala je prvega polleta 1873 le 5°/<> obresti, akoravno je vlagateljem obrestno mero za Va% p'»vikšala; enako so 3 milijoni v obligacijah le 5%, nesli; tudi od istih bliza 400.000 gld., ki iih je za novo realko porabila, so hranilnici obresti odšle. — Klubu temu se mora gospodarjenje premoženja v preteklem letu dobr*»era nasledka imenovati, ako se preudati, koliko so drugi enaki zavodi pod lan«ko denarno krizo trpeli, katera kriza pa ljubljanske hranilnice čisto nič zadela nij. Uže v prejšnji seji ie dovolilo hranilnično društvo 6000 gold. za 6 štipendij v korist učencem višjo in nižje p-alke. Dalje dovoli v današnej seji , da se leta 1874 izplača 6450 gl. za dobrotijive in občnokoristne namene, in sicer : Ljubljanskoj siromašnici . . . 2500 gl. Za razdeljenje obleke otrokom v 50 n Oskrbovalnici malih otrok za bo- 50 v V podporo ubogim učencem na ljubljanske) gimnaziji 200 n „ kranjskoj „ 100 n v Novem mestu „ 20O n „ v Kočevji „ 100 r> _ ubogim učencem ljub- ljanske realke . . . 20O n _ ubogim učencem uči- teljske i zob i a/, niče V Ljubljani .... 10O n Za druge mestne ljudske šole 150 n Za mestno glavne šole pri sv. Ja- kobu v Ljubljani .... 150 n Za učilne pomočke ljudskim šolam na Kranjskem: a) „narodni šoli" . . . 100 n b) „Schulpfennig-a" . . 100 n Za razdeljenje učilnih pomočkov ubogim dekletom ljubljanske 300 n Ubogim dekletom nunske šole v Loki 10U gl. Evangeljskej šoli...... 200 „ Za zdržanje oskrbovalnice malih otrok........ 200 „ Za zidanje cerkve v ZtUsuikifa . 200 r Za nemško gledališčno podporo za leta 1873/74 ...... 300 „ Za glasbeno loto filharmoučnt-mu društvu........ 100 „ Društvu za podporo in oskrbovanje bolnih........ 100 „ Za blagajnico požarne straže . . 200 „ Za Elizabetino otroško bolnico . 200 n Za podporo iz civilne bolnica izpuščenih ozdravelih . . . 200 „ Za graške kranjske uboge študente 150 „ Za tukajšnjo delavsko bolniško in invalidno kaso..... 100 „ Za podporno društvo pisarjev . . 100 „ Ik tega je razvidno močno stanje tega zavoda in tudi, da jo oskrbovalstvo mnogo storilo za dobrodelne namene, kar zasluži občno priznanje. Val. Kumar ju, učitelju na c. kr. vatlnici v Gorici! 31. p. m. zapisali smo podpisani v čitalnične knjige pravično željo, da bi slavni odbor ne vabil več neudov k plusom j kajti videli smo baš tega dne, da uijso mogli vsi Čitalnični udje plesati, ker je pouiaujkovalo plesalek. To pa Vam gospodine Kumar valjda nij dišalo ; kajti koj vzamete peio, ter napišete nekoliko bolj spodej : „Zuabiti bi bilo želeti tudi lepšega vedenja pri nekem gospodinu, ki se tu gori kiiža"! — K tej opo-membi pritrdilo Vam je tudi nekaj z Vami onakomislečik gospodov: a menda so se bali (ali ka-li?) podpisati svojih priimkov; kajti upali so si jedva podpinuti svoja krstna imena „Blaž", „Tone", „Jote" ! — — Premda moramo Vam in Vašim enako mislečim prijateljem v hoo povedati, da sc nas, ki smo zgornjo željo izrazili, uikedo nij „slabo" vel, ipak moramo Vam reči, da vemo uže dobro, kamo pel taco moli; vsaj to je uviduo iz naslednjih vrstic, katere sic Vi gospodin Kumar v „lepej slovenščini" na novo v čitalnične bukve napisali: „Upaiu, da pridenete tudi Vi pripodpisani: (lilaž, Tone, Jože, naime) priimke, ker, ako no, bilo bi slavnega odbora prositi, ne da bi tako v čitalnico sprejemal, ampai; jim cajuico kupiti blagovolil z lescuiin konjičkom in ogriznenim jabelkoui noter, ter ne v Čitalnioo, temveč kam drugam iti uasvetoval. Nc zamerite gospodje Blaži, Joži itd." Tine Kumar m./p. Kaj pa mislite, gospodin „Tiue", da se Šalite tako z nami ? Nennjte pozabiti, da nemate z otroci opravila, ampak z odrašee-nimi ljudmi, kateri *e Vas uo vstrašijo in tudi Vano mogočne brado no! Podpisanih nekateri smo bili uže vojaki in kot takim ne treba nam več „leseuih konjičkov itd.u — Taki se dajo notrokom", a ne nam. Mi smo bili postavno od slavnoga odbora čitalničnega za ude sprejeti in uncuio se menda kot taki tudi pritoževati itd.! — V prihodnjo pa Vam svetujemo, da ne mažete ćitaluičnili kujig s takimi 9otročarijami", saj sto rneuda sedmo leto uže prestopili! — V Gor;ci 18. februarja 1874. Nekuteri udje goriške čitalnice. *) Na prošnjo ved naročnikom tiskamo to poslanico, a odgovornost odbijamo. Urodu. - *.<*,----- Vbhu bolnim moč in idravje brez lekh in brez »noskov. Revalescišre du Barry Izvrstna zdravilna liraua Kevalesciere du Barry odsirani vso bolezni; namreč bolezni v želodci, v živcib, v prsih, na pljučah, jetrab, žlezah, na sliznici, v dušnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, medlico in bljevanje krvi tudi ob času nosečosti, scalno silo, otožnost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so vsem tekom kljubovale. Spričevalo st. 7.1fi21. Na Dunaj i, 1. februarja 1871. Neskončna hvaležnost do Vas mi daje povod, Vaa te vrstice pisati. Bil sem skozi štiri mesece od strašne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati, dokler nij se m na svet prijatelja Vaše izvrstne Kevalesciere vzel, ki meje od tega zlega temeljito ozdravila. IVliks baron pl. C 1 ar o v. Spričevalo št. fi."».7l-">. Pariš, 11. aprila 1866. Moj gospod! Moja hči, ki je izredno trpela, nij mogla prenavljati niti spati; nespečnost, slabost in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po čokoladi Kevalesciere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živce, zdravo spanje in trdno meso ter je zopet dobre volje. H. de Montlou is. Spričevalo št. 7:5.S0<>. Mohač, 90. decembra 1871. Tri mesece sem Vašo slavnoznano „Kovale-scičre" užival in po tem od večletne zlate žile ozdravel, ter sem to izvrstno sredstvo _ enemu svojih prijateljev v rabo pripočil. Prosim torej, da blagovolite takoj poslati II luntno škatlico za mojega prijatelja pod mojim Vam že znanim napisom po poštnem podvzetji. Z vsem spoštovanjem Jož. Ullein Btavitelj. TočuojŠi kot meso, prihrani Kovaloscioro pri i .Iraščenih in pri otrocih BGkrat bvojo ceno za zdravila V plebastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., i funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 goid. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 1'2 matov 20 gold«, 24 funtov 3»> gold., — lEevalesciere-Biscuitcn v pufiicah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — RevaloHciere-Choculateo v prahu i i v ploščicah za 12 tas 1 gold. fH) kr., 94 tas 9 gold. 5-> kr., 48 tas 4 gold. 50 kr.. v prahu za 120 ta-10 gold., za 288 las 20 gold., — za 57(i tas 86 goid. — Prodajo: Barry du Barry & Comp. na lfu-u»jl, WalJu»«baaMMe fit. 8, v LJubljani Ed. llithr, v Oriol. l bratje Oboranzmeyr, v lam-bruku Diochtl A Frank, v Celo vol P. Birn-bacher, v Lonci Ludvig Mtlllor, v Mariboru F. Koletuik & M. Morič, v iS« runu J. B Stockhauscn, kakor v vseli mestih pri dobrih le« karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilju dunajska hiia na vse krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Denašnjemu listu je pridejana inseratua priloga „Oienik pravoga i I i/koga semenja" od G. Popov iea. Opomenica. Konkursi: Pri dalmatinskem namestniatvu mesto koncipista in prnktikiiuta z ndj. 600 gld. do konec t. m. pri c. kr. naiiicstniškcm predscdiiištvu v Zadru. — Mesto zdravnika za občine vipavskega davk. okraja, z letnimi BOO gold. do 13. marca t. 1. pri okr. glavarstvu v Postojni. Tujci. 19. f e h r u a r j a: Kvropa: Kanđers iz Dunaja. Pi i Elefautu: Altman iz Dunaja. — Lo-renzetto iz 1'ul. — Sattnor iz Celja. — rodlipnik iz Pliborka. — Znideršič iz Prema. — Jorko li Maribora. — Fleisehmann iz Dunaja. — Baroiiiu Codclli iz 1'ul, — Dubsky iz Maribora. — Svetic iz Litij.) — Bauer, Schotten iz Matenje vasi. — pl. Slavik It Kamnika. Pri itluliču: llor/.l iz Dunaja. — Kann iz IIamburg:i. — Bertič iz Z tdra. — Koiner iz L ip-ziga. — Ali, Snhoaeti iz Dunaja. — Htein iz Prage. — Prelc iz Otočaca. — Popovfd iz Otočaca. Pri Zamorcu: Pokorni i/. Beljaka. — Sel.ilor i/. Kamne gorico. Dumijelia bor. a 20. februarja. (Izvirno telegralieiio poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. *.H) kr. Enotni diž. dolg v srebru . . 74 „ 45 „ 1860 dri. posojilo.....104 „ 25 „ Akcijo narodne banke . . 980 „ — „ Kreditne akcije ... . 241 „ o0 „ London........111 n 80 Napol.......... 8 „ »J'/j „ C. k. cekini.......— „ — „ Srebro.........105 „ 50 francoska (inarzeljska) galerta, najbolje, najcenejše in priprostejše sredstvo za čistenje in zboljšanje vina. ijsijaineji vspeh sc garantira, ima na prodaj *J. A. Ilarfmaiiai v Ljubljani* dunajska cesta, Grumnikova hiša, prvo nadstropje, ali pri tleh kupčija l'olil In Supaii. ali Watlicii pri Virantu. (28—4) Pravi W i 1 h e 1 m o v antiartriticni antirovmatični čaj 7A\ 6iSĆenje krvi. (Cisti krv zoper protin in rcviiiulizem) jo kot zimsko zdravljenje sitna gotovo zdravilno krv čisteče sredstvo, . \ llad Nj. Vel. i NnjvUjona povelju zoper pona« r. i ■ •, n- / n .i r vuno. Ouii.ii. M. ni ii t■.i o ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ker je od S privolj0i,jen. t j|, mM|j. B. k. dvorne in-. T r . ... sumo vdio.i <► cinskih puipiiti iiLin.iji^ ,-ivtoritet J-Evrope" z najbojim uspehom upotrebljavano bilo. Ta čaj čisti celi organizem; preišče, kakor nobeno drugo sredstvo, dele celega trupla in odvrne iz njega po notranjem upotrebljevanji vso nečiste za bolezen nabrano reči; tudi jo učinek gotovo ustrajajoč. Temeljito ozdravljenje protina, rev-matizma, otročjih žil in zastaranih, trdovratnih bolezni, vodno guoječih so ran, kakor vseh spušajev pri spolnih boleznih in po koži, moaolov po telesu ali po licu, lisajev, sitilitič-iiiti ran. PoHebno uko«1cu iiNpeb je imol ta čaj pri zagnjetenji jeter in vranice, enako pri zlati žili, zlatanci, silnem bolenji po čut-nieah, kitah in udih, potem pri tikanji v želodcu, vetrovih, zaporu, scavnih nadlogah, močenji, moškem oslabljenji, toku pri ženah itd. Uolezul, kakor bramorji, žle/.ui otok, ozdravijo naglo in temeljito, ako se pije čaj neprenehljivo, kajti on jo hladeče sredstvo, ki razstopi in ženo scavnico. Celi kup spričeval, prlpozuavalnih in pohvalnih pisem, ki so terjano zastonj dopošiljajo, »pričujejo resničnost zgoraj uvajenih razlogov. V dokaz reČenega navedemo tukaj vrsto priznavalnih pisem: Gospodu Franc W i 1 h o 1 m u , lekarju v Neiinkirehen ! Bottusani, v Moldavi, 25. marca 1873, Dvakrat som žo dal od tretjo roko Vašega slovitega VVilhelmovoga antiartritičnega amirovinatičucga čaja za čiščenje krvi prinesti in ker jo ta pri mojih prijateljih jako ugoden uspeh imel, obračam so sedaj naravnost do Vas s prošnjo, da mi takoj pušijele deset zavitkov, za katero sledi znesek 10 gld. v prilogi. S spoštovanjem, udani Ludvik pl. Uđu ki, —5) c. k. avst. oger. vicekonzul. Gospodu Franc VV i I h c 1 m U , lekarju v Neiinkirehen ! llollenstein, 31. inarca 1878. Sprejmite mojo najtoplejšo in prisrčmjšo zahvalo za naglo poslanje Vašega VVilheluio-vega antiartritičnega antircvmatičucga čaja za čiščenje krvi. Jaz sem ga večjidel sam porabil, nekaj tudi svojim prijateljem in znancem dal. Vsi tisti, ki rabijo Vaš Vilhelniov antiartriticni antiieviuatični čaj za čiščenje krvi, so me prosili in mi naručili, naj Vam. njih izboljšanje naznanim, iu Vam najlepšo hvalo izrečem. Posebno pri meni kaže uživanje Vašega čaja vesoli uspeh; m< ja protiuska bolezen jo kljubovala do sedaj vsakemu zdravljenju skozi bluu 28 let, po vedneiu uživanji H zavitkov Vašega Vilbelmovega antiartritičnega antirevmatičuega čaja za čiščenje krvi je moja bolezen Lgiuila. Ker vidim, da bi bilo zdaj dobro in zdravilno uživali daljo Vaš Vilheiinov antiartrični autirut matični čaj za čiščenje krvi, prosim uljudno poslali mi zopet dvanajst zavitkov ViiheUnovoga antlartritičnog. antirevmatičuega Saj a za čiščenje krvi, za katerega znesek pridanem. Z vsem spoštovanjem hvaležni .kan. lulerleutiier, posestnik. Gosp. Frane W i 1 h o i m, lekar v Neunkii chen ! M. Schoi.berg, 5. maja 1873. Prosim Vas, pošljite ml zopet blagovoljno po poštnem povzetji 2 dnbenta zavitkov Va- s *ga izvraincga \\ nhelmovega antiariritičnega aniirevmatičuega čaja za čiščenje krvi. 8 posebnim spoštovanjem Vašej blag(»rodnoati udani J. Froblivb, oboTSt v penziji. Svarimo pred ponarejanjem in sleparijo. Pravi NVillielinov antiartriticni antiieviuatični čaj za ei.-ič njo krvi so dobiva le iz prve mednarodno fabrikacijo \\illieluiovega antiartritičnega antiivvinatičnega čaja za čiščenje krvi v Neiinkirehen pri Dunaji ali v mojih po časnikih navedenih zalogah. Zavitek i v H obrokov ruzdel jeu, j)(t predpisu zdravnika pripravljen, s podukom v različnih jezicih 1 giil., posebej za kolek in zavoj 10 kr. Na ugodnost p. 11 občinstva so pravi VVilhelinov anliartritičui aulirevmatični čaj za iiSeeaje krvi tudi dobivat v Mariboru pri Alois Uuandestu; v Cul ji Bauiiihachovi lekarni, Itauschurjevi lekarni, pri Kari Krisjieiju; v Loncu na Staj. pri L. Miillerju, lok. ; v M o z i r j i pri Tri buč u ; v V a r a ž d i n u pri tir. A. lialterju, lok.; v Slov. G r a d c i pri J. Kalligaritschu, lok.; v Ljubljani P. Lassnik. IzdaLclj in aa ur^anistvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne^.