alendarium J 9 3 8 O r a M1^ 4% ne blaga ni v eni trgovini; pač SPI 1 ||#1(VJ bi JO pa po skrajno niskih cenah dobite: 1.) svežo kavo, čaj, rozine, bučno olje tn vso specerijsko blago. 2.) Stekleno in porcelansko posoda servise primerno za darila in dnevno uporabo. 3. Potne kovčege, damske ročne torbice, žepne svetiljke, toaletna mila, kolinsko vodo i. t d. 4.) Nogavice, rokavice, robčke in drugo slično blago. 5.) Kipe (stebre) sv. srca Jezusa, Marije in drugih svetnikov, kakor tudi okvirje in slike svete ter druge, 6.) Vse mrtvaške potrebščine ; umetne vence, mrtv. prte (šale), škrinje (triige), mrtv. čevlje, kape i. t d. 7.) Imamo komisijsko zalogo nemških lakov in barv — v vseh barvah — čopiče — in drugo — "to vse v domači trgovini Miroslav (Imre) Domajnko Murska Sobota, Aleksandrova c. 23. poleg stare apoteke v Dittrichovi hiši. iiiiiiiuiiiiiiuiniiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiM Kupujte ure, zlatnine in srebrnine pri doma- _ či firmi, katera Vam daje na ure garancijo iu posluii z veliko izbiro MURSKA SOBOTA Kolodvorska 1. Ure že od Din 30*-z 2 letno garancijo. Sprejmem najkompli-cirana popravila (ker sam specijalist) z dvoletno garancijo in poceni. Velika izbira dobrih otal. HiiuJm slito li mbro po lajnijl cnl 11 Imam še na skladišču razna lepa darila iz srebra, zlata in kristala. Poglednite brezobvezno za nakup! N&jbole razširjeni kalendari v Prek-murji je Dober Pajdaš halendarium oglašuvati v njem. Oglasi se gorivzeme-jo vsako leto za prihodnji kalendari od aug. do nov. meseca. Dober Pajdaš kalendarium na ndvadno leto 1 9 3 8. z dosta lejpim, dobrini i has-novitim čtenjom, pripovestmi i veršušami. XVII. letni tekaj. Reditel i lastnik: T A L A N Y I FRANC Gornja Radgona ' T ^ UOMKI , SOBOTI y m PREKMURSKA TISKARNA V MURSKI SOBOTI ODGOVOREN HAHN IZIDOR. Fremenltoanje Sunce Mejsec vrejmena 1 meseca z'de zahaja zide zahaja 1 .Sobota Novo leto O 7 v. 58 m. a 7 48 4 19 7 21 3 28 1. tjeden. Po smrti Herodeša Mat. H, 13—23. 2 Nedela Abel • <3. 7 48 4 20 7 38 5 25 3 Pondelek Genovefa- 7 48 4 21 8 29 6 28 4 Tork Titus pk. mrzlo £ 7 48 4 22 8 58 7 31 5 Sreda Telesfor vetrovje A 7 48 4 23 9 22 8 36 6 Četrtek Tri krili sneg 7 48 4 24 9 46 9 43 7 Petek Lucian 7 48 4 25 10 9 10 51 8 Sobota Seveain ■•K 7 47 4 26 10 34 -- 2. tjeden Kak bi ezuš 12 let star bio. Luk. II, 42—52. 9 Nedela Po tr. kr. 1. 3) 3 v. 13 m. ** 7 47 4 28 11 0 0 0 10 Pondelek Agaton p. <9* 7 46 4 29 11 30 1 11 11 Tork Higin nestalno t* 7 46 4 30 12 7 2 25 12 SrecTa Erno mrzlo ** 7 45 4 31 12 53 3 38 13 Četrtek Veronika d. premenjavno M 7 45 4 33 1 48 4 49 14 Petek Hilar f vrejmen M 7 44 4 34 2 55 5 5 15 Sobota Pavel -K 7 44 4 35 4 10 6 45 3. tjeden Svadba je včinjena v Galilejskoj Kanai Jan II. 1— -11. 16 Nedela Po tr. kr. 2. @ 6 v. 53 m. 7 44 4 36 5 29 7 20 17 Pondelek Anton votrovje 7 43 4 38 6 48 8 5 18 Tork Piroška mf 7 42 4 39 8 4 8 35 19 Sreda B. Margit mrzlo 7 41 4 41 9 18 9 2 20 Četrtek Fabijan milejše * 7 40 4 42 0 29 9 28 21 Petek Agneš vrejmen A 7 39 4 44 11 36 9 53 22 Sobota Vince 7 38 4 46 -- 10 19 4. tjeden Jezus ozdravi gobavca. Mat. VIII. 1 — -13. 23 Nedela "Po tr. kr. 3. C 9 v. 9 m. fh 7 38 4 47 0 42 10 47 24 Pondelek Timot pk. 7 37 4 48 1 46 11 18 25 Tork Pavla obrn. premenjavno « 7 36 4 49 2 46 11 54 26 Sreda Polikarp pk. jasno 7 35 4 51 3 43 12 36 27 Četrtek Zlatov. Janoš nestalno 7 34 4 53 4 33 1 24 28 Petek Karol vrejmen Ur 7 32 4 54 5 18 2 17 29 Sobota S. sv. Franc & 7 31 4 56 5 58 -3 16 5. tjeden. Viher na morji. Mat. VIII. 23—27. 30 Nedela Po tr. kr. 4. lepše a. 7 30 4 57 6 32 4 19 31 Pondelek Martina dv. 0 14 v. 35 m. A 7 29 4 58 7 1 5 23 Stoletni Kalendar: 1-8 mrzlo, 9-15 premenjavno, od 16—23 mrzlo vetrovje nagli deždž, 24—31 se obmč na bougše. Prvoga je dčn 8 vor 31 min. dugi; do konca meseca 1 voro 1 m. priraste, ac-T—u Februar - Siišec ma 28 dni Dnevi Imenik Pr«i«ijfNn]i iralmeni 1 mestu a> Sunce Mejsec zide zahdja zide zahaja 1 Tork Ignac m. A 7 27 5 0 7 28 6 28 2 Sreda Svečnica Mrzlo, sunčno A 7 26 5 2 7 52 7 35 3 Četrtek Balaž milejše •rnn 7 25 5 3 8 16 8 42 4 Petek Andraš Kor. voterno s- 7 23 5 5 8 40 9 51 5 Sobota Agata dev. vrejmen 9+ 7 22 5 7 9 5 11 1 6. tjeden Jezus od dobroga semena. Mat. XIII. 24—30. 6 Nedela 7 Pondelek 8 Tork 9 Sreda 10 Četrtek 11 Petek 12 Sobota 7. tjeden Po tr. kr. 5 Preminjavno f< 7 21 5 8 9 34 •-- Romuald nestalno 7 20 5 9 10 8 0 13 Aranka 3) 1 v. 32 m. * 7 18 5 11 10 49 1 24 Apolonija milejše M 7 16 5 12 11 48 2 33 Elvira vedrno t« 7 15 5 14 11 38 3 37 Bertold " vrejmen 7 13 5 16 1 47 4 33 Lidia -K 7 11 5 18 3 1 5 20 Delavci v goricaj. XX. 1—16. 13 Nedela Septuages. Lejpo -K 7 11 5 18 4 19 5 59 14 Pondelek Balint @ 18 v. 14 m. «r 7 9 5 20 5 37 6 32 15 Tork Faustin *f 7 7 5 22 6 52 7 1 16 Sreda Julijana d. m. vedrno * 7 5 5 24 8 5 7 27 17 Četrtek Donat voter * 7 3. 5 26 9 17 7 54 18 Petek Konrad mrzlo h 7 2 5 27 10 24 8 20 19 Sobota Zužana A 6 1 5 28 11 30 8 48 8. tjeden Od sejača i semena. Luk. VIII. 4—15. 20 Nedela Sexages Hladno 6 59 5 30 ,—. — 9 19 21 Pondelek Eleonora oblačno HK 6 57 5 32 0 34 9 53 22 Tork Geržon C 5 v. 24 m. * 6 55 5 33 1 32 10 33 23 Sreda Alfred 4tr 6 53 5 35 2 25 11 18 24 Četrtek Matija, ap. vedrno 6 51 5 36 3 13 12 9 25 Petek Geza milejše 6 50 5 38 3 54 1 6 26 Sobota Sandor ---*- 4* 6 48 5 39 4 30 2 8 9. tjeden 27 28 Jezus ozdravi slejpe. Luk. XVIII. 31—43. Nedela Pondelek Quinquag. Roman ap. Voter A 6 46 6 44 5 40 5 42 5 2 5 29 3 10 4 15 Stoletni Kalandar: Vedrno mrzlo, 1—13 prijetno milejše, 14—21 vedrno vetrovje, 22 proti konci vlažno. Prvoga je den 9 vor 32 min dugi, do konca meseca 1 voro 29 min. prirasti. t boc fl Marc - Malitraven mi 31 dni 3S 8 8 JE Dnevi Imenik PremenjavBnJe 0) Sunce Mejsec iFijnina 1 meseci zide (zahaja zide jzahaja 1 Tork 1 Fašenek Nestalno & 6 42 5 43 5 55 5 22 2 Sreda Pepelnica © 6 v. 40 m. 6 40 5 45 6 20 6 30 3 Četrtek Kunigunda sunčevno ■m* 6 39 5 47 6 45 7 40 4 Petek Kazimir sp. vrejmen rt> 6 37 5 48 7 10 8 51 5 Sobota Adorjan 6 35 5 49 7 39 10 3 10 tjeden Hudi duh skuša Jezusa. Mat IV. 1 — 11. 6 Nedela Postna 1. m* 6 33 5 51 8 11 11 15 7 Pondelek Tarnaš Akv. Mrzlo 6 32 5 52 8 50 -- 8 Tork Zoltan prijetno 6 29 5 55 9 37 0 25 9 Sreda Frančiška 3 9 v. 35 m. H 6 27 5 56 10 32 1 29 10 Četrtek 40 mantr. oblačno M 6 25 5 57 11 36 2 27 11 Petek Aladar premenjavno -K 6 23 5 58 12 47 3 15 12 Sobota Gregor Vel. -K 6 21 6 0 1 0 3 56 11 tjeden Jezuš se na brejgi spremeni. Mat. XVII. 1—9. 13 Nedela Postna 2. tf 6 19 6 2 3 15 4 30 14 Pondelek Matilda Hladno rf 6 17 6 3 4 29 5 0 15 Tork Krištof vedrno * 6 15 6 5 5 43 5 27 16 Sreda Henriete ® 6 v. 15 m. * 6 14 6 6 6 55 5 54 17 Četrtek Gertrud nestalno 6 12 6 7 8 4 6 20 18 Petek Sandnor vrejmem rh 6 10 6 9 9 12 7 48 19 Sobota Sv. Jožef 6 8 6 10 10 17 7 18 12 tjeden Jezuš z nejmoga odžene vraga. Luk. XI. 14—28. 20 Nedela Postna 3. * HK 6 5 6 12'11 18 7 50 21 Pondelek Benedikt Prijetno Hie 6 3 6 13 -- 8 29 22 Tork Oktavian sprotolejšno & 6 0 6 15 0 15 9 13 23 Sreda Viktorin mlačno 6 1 6 16 1 5 10 2 24 Četrtek Gabriel C 2 v. 6 m. 5 58 6 17 1 48 10 56 25 Petek Ceplena M. vrejmen 5 55 6 19 2 27 11 54 26 Sobota Mano a 5 53 6 20 3 0 12 56 f3 tjeden Jezuš nasiti 5000 Iudi. Jan. VI. 1—15. 28 Nedela Postna 4 Mokro A 5 51 6 22 3 30 2 0 27 Pondelek Gedeon deždževno A 5 49 6 23 3 56 3 5 29 Tork Ciril voter H*. ■•H 5 48 6 25 4 21 4 13 30 Sreda Izidor o 7 v. 52 m. ■•H 5 45 6 25 4 46 5 22 31 Četrtek Arpad hladno 5 43 6 27 5 12 6 34 Stotetnl Katendar: 1-8 vetrovje, 9—15 premenjavno, 16-23 velko vetrorje, večkrat deždž, 24-31 mizlo, dosta padavine. Prvoga je den dugi 11 v6r 1 min. do konca meseca 1 voro 46 min, priraste. Začetek sprotolejtja 21-ga ob 7. v6ri 43 min. 8 April - Velki traven ! D______m4 30 dni. 3Ht X X II I f—!□ Dnevi Imenik PriRienJavanie vrB]mena 1 mesna Q> Snnce Mejsoc zide zahaja zide zahaja 1 2 Petek Sobota Hugo, sp. Aron Voter t* m* 5 41 5 39 6 28 6 30 5 40 6 12 7 47 9 1 14. tjeden Sto me more karati med vami? Jan. VIII. 46—59. 3 4 5 6 7 8 9 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek SoBo^a Postna 5. Izidor Vince Celestin Herman Lidia Erhardt Hladno nestalno oblačno 3) 4 v. 10 m. lepše 11* M M -K -K «f 5 37 5 35 5 33 5 31 5 29 5 27 5 24 6 30 6 33 6 33 6 35 6 37 6 38 6 40 6 49 7 34 8 28 9 30 10 38 11 50 11 3 10 14 11 21 0 22 1 12 1 55 2 31 15. tjeden Gda bi se Jezuš Jeružalemi približavo. XYI. 1—9. 10 11 12 13 14f 15 16 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobofa Cvet. ned. Leo I. Gyula Ida Vel. četrtek Vel. petek Vel. sobota Votrovje hladno sneževno @ 7 v. 21 m. prijetno vrejmen «f * * sh, sh, sh CJLT 5 22 5 21 5 19 5 17 5 15 5 13 5 11 6 40 6 42 6 44 6 45 6 47 6 48 6 50 2 15 3 28 4 38 5 47 6 55 8 1 9 5 3 2 3 30 3 56 4 22 4 48 5 17 5 49 16. tjeden Jezuš goristane od mrtvi. Mat. XVI. 1—7» 17 18 19 20 21 22 23 Nedela Pondelek Tor^ Sreda Četrtek Petek Sobota -1 __ Viizem Viizem. p. Ema Tivadar Anzelm Soter i Kaj. Bela Mokro premenjavno nestalno C 9 v. 14 m. vrejmen * Ur & & & A 5 10 5 8 5 6 5 4 5 2 5 0 4 58 6 51 6 52 6 54 6 55 6 57 6 59 7 0 10 3 10 56 11 43 0 23 0 58 1 28 6 25 7 6 7 54 8 47 9 43 10 43 11 45 17. tjeden Jezuš se prikaže vučenikom. Jan. XX. 19—31. 24 25 26 27 28 29 30 Stol Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota etni Kalenc 1 Po viiz. 1. Marko Kilit i Marc. Aristid Valeria Albertina Katalin Sij. lari 1.—6. sun 4.—21. voterno Lejpo stanovitejše premenjavno vlažno 9 6 v. 38 m. čno prijetno, 7 rlažno, proti ko A A -•K 9* -1. tiči 4 57 4 55 4 53 4 51 4 49 4 48 4 47 3. mile ieždžev 7 1 7 2 7 4 7 5 7 7 7 8 7 9 lejpi no. 1 56 2 21 2 46 3 11 3 38 4 8 4 43 sunčni 12 49 1 54 3 2 4 12 5 24 6 39 7 54 dnevi, Prvoga je dčn dugi 12 vor 47 min., do konca meseca 1 voro 38 min prirasle. Den ZAMERKANJE HotrljemtinjB Oodavanjs Din P Din p jfc V >-__ - Jt-mi fc t -M >*> « » » .............. .... | % l •• f jj Maj - Risalšček tna 31 dni IH Dnevi PremenjaianJe 3 Sunce MejseC »rejmena 1 nesece zide jzahaja zide jzahšja 18. tjeden Jaz sem dober paster. an. X. 11— 16 1 Nedela Po viizmi 2 ** 4 45 7 10 5 27 9 £ 2 Pondelek Atanaz Nestalno M 4 43 7 12 6 18 10 11 3 Tork Irma oblačno M 4 41 7 13 7 j9 11 5 4 Sreda nFloria voter 4 40 7 15 8 27 11 54 5 Četrtek Gotthard 4 38 7 16 9 41 — _ 6 Petek Frida 3 10 v. 24 m. t€ 4 37 7 18 10 54 0 32 7 Sobota Oizela lepše 4 35 7 18 11 7 1 5 19. tjeden Edno malo i nete me vidli. Jan. XVI. 16—22. 8 Nedela Po viizmi 3. * 4 34 7 20 2 19 1 33 9 Pčndelek Gregor Prijetno 4 32 7 21 2 28 2 0 10 Tofk Anton in vedemo * 4 31 7 23 3 27 2 25 11 Sreda Mamertus toplo rt 4 29 7 24 4 44 2 51 12 Četrtek Pongrac stalno rt 4 28 7 25 5 50 3 18 13 Petek Servac rt 4 27 7 26 6 54 3 49 14 Sobota Bonifac 9) 9 v. 39 m. 4 26 7 27 7 54 4 23 20. tjeden Idem k onomi, ki me je poslao. Jan. XVI. 5—14. 15 Nedela Po viizmi 4. HK 4 24 7 29 8 49 5 3 16 Pondelek Janoš Nep. Toplo * 4 23 7 30 9 38 5 47 17 Tork Paškal voter 4 22 7 31 10 21 6 39 18 Sreda Feliks sunčevno a 4 20 7 33 10 57 7 33 19 Četrtek Ivo oblačno 4 19 7 34 11 29 8 32 20 Petek Bernat vre j men a 4 18 7 36 11 57 9 33 21 Sobota Konstantin A 4 17 7 36 — — 10 35 21. tjeden Ci te kaj prosili od Oče. Jan. XVI. 23—30. 22 Nedela Po viizmi 5. C 1 v. 36 m. A 4 16 7 38 0 23 11 38 23 Pondelek Dežo 4 15 7 37 0 48 12 44 24 Tork Ester Mokro H» 4 14 7 40 1 11 1 51 25 Sreda Orban voter 4 14 7 41 1 37 3 1 26 Četrtek Kristuš vn. deždž H1 4 12 7 42 2 5 4 14 27 Petek Beda sunce 4 11 7 43 2 37 5 29 28 Soboto Agošton 4 10 7 44 3 16 6 43 22. tjeden Gda pride obveselitev. Jan. XV. 26. XVI. 4. 29 Nedela Po viizmi 6. ® 2 v. 59 m. pT 4 10 7 45 4 4 7 53 30 Pondelek Ferdinand Prijetno M 4 9 7 46 5 2 9 55 31 Tork Angela H 4 8 7 47 6 9 9 47 Stoletni Kalendar: Do 5-ga deždž, voter, 6—13 sunčno toplo, 14—20 oblačno 21 28 večkrat deždž, milo. Prvoga je den dugi 14 vor 25 min. do konča meseca 1 voro 16 min. priraste. gr.T..»~ia=HSC3g. g r: icmi-»..»aritriraracascan 8 Juni - Ivanšček I B ma 30 dni. 8 3D Premenjavanje Sunce Mejsec Dnevi vrejmena i meseca zide zahaja zdd zahaja 1 Sreda Pamfil m. -K 4 7 7 48 7 23 10 31 2 Četrtek Erazmus -se 4 7 7 49 8 39 11 6 3 Petek Klotild «f 4 6 7 50 9 54 11 36 4 Sobota Kerenj 4 6 7 51 11 8 — ■— 23. tjeden Ci što lubi mene. Jan. XIV. 23—31. 5 Nedela Risal. ned. 2) 5 v. 32 m. 4 5 7 52 12 20 0 4 6 Pondelek Risal. pond. * 4 4 7 53 1 29 0 31 7 Tork Robert A 4 4 7 54 2 37 0 56 8 Sreda Medard A 4 3 7 54 4 43 1 22 9 Četrtek Primož i F. prijetno 4 3 7 55 4 46 1 51 10 Petek Margit vrejmen 4 3 7 55 5 46 2 24 11 Sobota Barnabaš 4 3 7 56 6 43 3 2 *24.'tjeden. Vsa možnost je dana meni. Mate XXVIII. 18—20. 12 Nedela Sv. Trojstva 4 3 7 56 7 34 3 45 13 Pondelek Tobiaš © 0 v. 47 m. 4 2 7 57 8 19 4 33 14 Tork Vazul stalno .a 4 2 7 57 8 58 5 27; 15 Sreda Vid va 4 2 7 58 9 31 6 24 16 Četrtek Tejlovo toplo -a 4 s2 7 58 10 1 7 24 17 Petek Laura vrejmen a 4 2 7 59 10 27 8 26 18 Sobota Arnold 4 2 7 59 10 52 9 28 25. tjeden. Eden človik je velko večerjo spravo. Luk. XVI. 16 —24. 19 Nedela Po sv. tr. 1. 4 2 8 0 11 14 10 31 20 Pondelek Rafael Oblačno 4 2 8 0 11 39 11 35 21 Tork Alajoš C 2 v. 21 m. -»•K 4 2 8 0 -- 12 43 22 Sreda Paul i na 4 2 8 0 0 5 1 52 23 Četrtek Zoltan ipf 4 3 8 1 0 35 3 4 24 Petek Ivan p. prijetno ** 4 3 8 1 1 8 4 16 25 Sobota Vilmoš premenjavno t* 4 3 8 1 1 51 5 29 26. tjeden. Prilika od izgubljene ovce. Luk. XV. — 10. 26 Nedela Po sv. tr. 2. M 4 4 8 1 2 42 6 36 27 Pondelek Lasi o © 10 v. 10 m. H 4 4 8 1 3 45 7 34 28 Tork Vidov dan voter 4 5 8 1 4 56 8 23 29 Sreda Peter i Pav. sunce -16 4 5 8 1 6 14 9 4 30 Četrtek Pavla spom. premenjavno «f 4 6 8 1 7 33 9 37 Stoletni Kalendar: Od 1-5 večkrat deždži, od 6—12 prijetno, toplo, sunčno, od 13-20 kratko deždžovje, vremen se razsladi, mali deždž — nestalno. Prvoga je den 15 vor 41 m. dugi; do 21-ga 15 m. priraste; potom se do konca mejseca 4 m. skrajša. Začčtek leta je 21-ga ob 3. vori 4 min omoamza^cror.rrn i"i it ~i—r-ir rr-ieaap J Juli - Jakobešček 8 8 mž 31 dni. g t i-ifitzcjc-^jiacaeiaaeitii-jar"* ,r, »acacarmn 8 Dnevi Imenik Premenjtoanjt 3) Sunce Mejsec mimina i mejseca z i de zahaja zide zahžja 1 Petek Tibold prijetno «f 4 7 8 1 8 50 10 7 2 Sobpta Srpna B. M. vroče * 4 7 8 1 10 5 10 34 27. tjeden. Jezus vu Petra ladjici. Luk. V. 1—11. 3 Nedela Po sv. tr. 3. suho 4 7 8 0 11 22 11 0 4 Pondelek Ulrik 3 2 v. 47 m. * 4 7 8 0 12 32 11 37 5 Tork Ciril, Metod 4 8 8 0 1 33 11 55 6 Sreda Ezalaš vročina ah 4 9 7 59 2 38 — — 7 Četrtek Vilibald merno ur 4 10 7 59 3 40 0 27 8 Petek Eržebet vreimen rjgr 4 10 7 59 4 38 1 2 9 Sobota Lukrecia 4 11 7 58 5 31 1 43 28. tjeden. Či nede popunejša vaša pravica. Mat. V. 20—24. 10 Nedela Po sv. tr. 4. . . 4ft 4 12 7 57 6 18 2 29 11 Pondelek Lili & 4 13 7 56 6 59 3 21 12 Tork Izabela ® 4. v. 5 m. & 4 14 7 56 7 34 4 17 13 Sreda Marjeta <0. 4 15 7 56 7 10 5 17 14 Četrtek Bonaventura vročina 4 16 7 55 8 32 6 17 15 Petek Henrik sparno £ 4 17 7 54 8 57 7 20 16 Sobota Valter 4 Ig 7 54 8 21 8 23 29. tjeden. Gda je veliki šerek bio vkiiper. Mark. VIII. 1 — -9. 17 Nedela Po sv. tr. 5. v 4 19 7 53 9 44 9 27 18 Pondelek Frigeš suho 4 20 7 52 10 9 10 32 19 Tork Emilija 4 21 7 51 10 36 11 39 20 Sreda Eliaš p. C 1 v. 19 m. rt* 4 22 7 50 11 6 12 47 21 Četrtek Daniel a* 4 23 7 49 11 43 1 57 22 Petek Maria Magd. stalno n* 4 24 7 48 — — 3 9 23 Sobota Lenke vrejmen H 4 26 7 46 0 29 4 15 30. tjeden. Čuvajte se od krivi prorokov. Mat. VII. 15—24. 24 Nedela Po sv. tr. 6. H 4 27 7 46 1 25 5 17 25 Pondelek Jakob -K 4 27 7 45 2 31 6 10 26 Tork Ana -K 4 28 7 44 3 45 6 55 27 Sreda Olga ® 4 v. 54 m. «f 4 30 7 42 5 4 7 33 28 Četrtek Ince fff 4 31 7 41 6 24 8 6 29 Petek Marta sparno 4 33 7 39 7 42 8 35 30 Sobota Judith mokro * 4 34 7 38 8 57 9 2 31. tjeden. Bio je eden bogati človik. Luk. XVI. 1—9 31 Nedela Po sv. tr. 7. i- 4 35 7 36|10 9| 9 29 Stoletni Kalendar: Od 1- 4 vroče, od 5-11 premenjavno, od 12-20 vročina, od 21—27 naglo deždžovje, 28 naprej deždževni dnevi, Prvoga je den dugi 15 vor 54 m ; do konca meseca se skrajša za 54 m. Me sec Dnevi Imenik FremcnjSvanJe vpejmena 1 meseca 0 Sunce zide zahaja zide zahaja 1 2 3 4 5 6 Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Peter Lehel Hermina Domonkoš Ošvald Berta lejpo 3 2 v. 59 m. stalno vročina rt rt & & 4 36 4 37 4 39 4 40 4 41 4 43 7 36 7 34 7 33 7 31 7 29 7 28 11 20 12 27 1 31 2 31 3 26 4 24 9 58 10 29 11 4 11 43 0 27 32. tjeden. Gda bi se Jezuš približao Jeruželemi. Luk. XIX. 41-47. 7 8 9 10 11 12 13 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Po sv. tr. 8. Lasi o Emod Lorinc Tibor Klara Iboly nestalno voterno mokro © 6 v. 57 m. lejpo vrejmen # a A A A A 4 44 4 45 4 46 4 47 4 49 4 50 4 52 7 26 7 26 7 24 7 22 7 20 7 19 7 17 4 58 5 35 6 7 6 36 7 3 7 26 8 5-1 1 17 2 11 3 11 4 10 5 12 6 15 7 20 33. tjeden. Dva človeka sta šla vu cerkev. Luk. XVIII. 9—14. 14 15 16 17 18 19 20 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Po sv. tr. 9. Vel. meša Abraham Anastar Ilona Lajoš Štefan Premenjavno toplo C 9 v. 30 m. vedrno »» t} 9* m H 4 53 4 54 4 55 4 57 4 58 5 0 5 1 7 15 7 14 7 12 7 10 7 8 7 6 7 4 8 15 8 41 9 10 9 44 10 25 11 15 8 24 9 30 10 38 11 46 12 55 2 2 3 3 34. tjeden. Jezuš ozdravi gluhonemoga. Mark. VII. 31—37. 21 22 23 24 25 26 27 Nedela Pondelek Tork ' Sreda Četrtek Petek Sobota Posv.tr. 10 Timoth Fulip Bertalan Lajoš Ižo Gehard bole stalno vročina ® 0 v. 17 m. ploha M -K -K tf t * 5 2 5 3 5 5 5 6 5 8 5 9 5 10 7 3 7 1 6 59 6 57 6 55 6 53 6 52 0 14 1 22 2 57 3 56 4 13 5 31 5 47 3 58 4 46 5 27 6 2 6 32 7 1 7 29 35. tjeden. Od usmiljenoga samaritanuša. Luk. X. 23—37. 28 29 30 31 Nedela Pondelek Tork Sreda Posv.tr. 11 Ernest Roza Rajmund lepo vroče rt rt 5 11 5 13 5 14 5 16 6 50 6 18 6 46 6 44 8 59 10 9 11 16 12 20 7 58 8 29 9 3 9 40 Stoletni Kalendar: Od 1-5 hladno, tU pa tam m&li deždž, od 6—11 votrovje Sunčevno, 12—17 premenjavno, navekše vročina od 18 dale vroče, večkrat ploha. Prvoga je den 15 vor dugi; do konca meseca se za 1 v. 35 m. skrajša. Den ZAMERKANJE Hotrijemanjc flodasanje Din P | Din p ■ ? ; • t 8 September - Mihalsček 8 [j mk 30 dni. - q aaaoaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Dnevi Imenik PreniBii)4van|e r S unče Mejsec vrejmena 1 meseca zide zahaja zide zahaja 1 Četrtek Egyed 3 6 v. 28 m. 'Mr 5 17 6 42 1 17 10 23 2 Petek Rebeka Prijetnoo * 5 19 6 40 2 19 11 12 3 Sobota Hilda vrejmen 5 19 6 39 2 54 -- 36. tjeden. Jezus ozdravi 10 gobavi. Luk. XVII. 11 — 19. 4 Nedela Po sv.tr. 12 a 5 21 6 37 3 33 0 4 5 Pondelek Lorinc premenjavno a 5 22 6 31 4 8 1 2 6 Tork Kralov r. d. nestalno a 5 24 6 31 4 38 2 0 7 Sreda Regina toplo A 5 25 6 36 5 5 3 2 8 Četrtek Mala meša A 5 27 6 28 5 31 4 5 9 Petek Sv. Peter Ki. @ 9 v. 8 m. ■m* 5 27 6 27 5 54 5 9 10 Sobota Mikloš voter 5 29 6 25 6 20 6 14 37. tjeden. Nišče nemre dvoma gospodoma služiti Mat. VI. 24 -33. 11 Nedela Po sv.tr. 13 5 30 6 22 6 46 7 21 12 Pondelek Ouido Premenjavno 5 32 6 29 7 15 8 29] 13 Tork' Ludovika voterno 5 33 6 18 7 48 9 39 14 Sreda Serenke toplejše fl* 5 35 6 16 8 27 10 46 15 Četrtek Nikodem mokro S* 5 36 6 14 9 12 11 53 16 Petek Edith H 5 37 6 12 10 7 12 55 17 Sobota Lambert C 4 v. 12 m. H 5 38 6 10 11 10 1 52 38. tjeden. Jezuš je šo vu Naim varaš. Luk. VII. 11 — 1-6 18 Nedela Po sv. tr. 14 -K 5 40 6 8 .— — 2 41 19 Pondelek Vilhelmina jesensko 5 41 6 6 0 20 3 22 20 Tork Friderika lejpo s? 5 43 6 4 1 34 3 58 21 Sreda Mate ap. vrejmen 5 44 6 1 2 50 4 30 22 Četrtek Moric 5 45 6 0 4 7 5 10 23 Petek Tekla ® 9 v. 34 m. 5 46 5 58 5 22 5 28 24 Sobota Gallert A 5 48 5 56 6 35 5 57 39. tjeden. Jezuš ozdravi vodenoga. Luk. XIV. 1- -11 25 Nedala Po sv. tr. 15 5 29 5 54 7 47 6 27 26 Pondelek C. i Justina Premenjavno A 5 51 5 51 8 52 6 59 27 Tork . Adalbert nestalno 5 57 5 49 10 3 7 36 28 Sreda Venceslav deždž it 5 54 5 48 11 4 8 19 29 Četrtek Mihael voter 5 55 5 46 11 59 9 5 30 Petek Jeromoš t 5 56 5 47 12 48 9 56 Stoletni Kalendar Od 1—8 čisto sunčno, od 9 16 večkrat deždževni dnevi, oo 17 24 oblačno i deždževno, od 25 naprej votrovje Prvoga je džn 13 vor 25 m. dugi; do konca se za 1 voro 40 m. skrajša. Jesen se začne 23-ga ob 1 vori. DC 8 n Oktober - Svestvinšček =3C3Q 8 n 8 mk 31 dni 8 Premenjiiuanjs 3 Sunce Mejsec vrejmena 1 mesica zide |zahaja zide zahaja i Sobota Remig □) 12 v. 45 m. 5 58 5 41 1 29 10 52 40. tjeden K Jezuši so prišli farizeušje. Mat. XXII. 34—36. 2 Nedela Po sv. tr. 17 5 59 5 39 2 6 11 50 3 Pondelek Hilda Nestalno «2. A 6 1 5 37 2 38 -- 4 Tork As. Ferenc hladno 6 2 5 35 3 6 0 50 5 Sreda Aurel mokro A 6 4 5 33 3 32 1 53 6 Četrtek Bruno oblačno M* 6 4 5 32 3 57 2 55 7 Petek Amalija 6 6 5 29 4 22 4 0 8 Sobota Etelka 6 7 5 27 4 48 5 6' 41. tjeden Jezuš ozdravi mrtvoudnega. Mate IX. 1—8. 9 Nedela Po sv.tr. 18 @ 10 v. 37 m. V* 6 9 5 25 5 17 6 15 10 Pondelek Tol. Mikloš 6 10 5 23 5 48 7 24 11 Tork Protar i Jal. Megleno 6 12 5 21 6 26 8 35 12 Sreda Ludovika nestalno * 6 13 5 20 7 11 9 44 13 Četrtek Edvard kr. premenjavno M 6 14 5 18 8 4 19 49 14 Petek Helen vrejmen M 6 16 5 16 9 4 11 47 15 Sobota Terez dev. HK 6 17 5 14 10 12 12 38 42. tjeden Kralevska ženitev. Mat. XX. 1 — 14. 16 Nedela Po sv.tr. 19 C 10 v. 24 m. 6 19 5 12 11 24 1 21 17 Pon delek Hedvig «f 6 20 5 10 -- 1 58 18 Tork Lukač Voterno «f 6 21 5 9 0 37 2 31 19 Sreda Peter Alk. hladno 6 23 5 7 1 51 3 0 20 Četrtek Irene * 6 23 5 5 3 4 3 27 21 Petek Oršola dev mokro * 6 26 5 3 4 16 3 56 22 Sobota Kordula dev. 6 27 5 2 5 28 4 26 43. tjeden Jezuš ozdravi kralovoga sina. Jan. IV. 46—53. 23 Nedela Po sv. tr. 20 v. 42 m. rt 6 29 4 59 6 38 4 57 24 Pondelek Rafael « 6 30 4 58 7 45 5 32 25 Tork Mor Nestalno 6 32 4 56 8 49 6 6 26 Sreda Domotor premenjavno # 6 33 4 54 6 47 6 57 27 Četrtek Sabina oblačno & 6 35 4 53 10 39 7 47 28 Petek Simon i Jud. Ur 6 37 4 50 11 24 8 41 29 Sobota Narcis 6 29 4 48 12 2 9 38 44. tjeden Ti si židovski krao ? Jan. XVIII. 33— 37. 30 Nedela Po sv. tr. 21 3 8 v. 45 m. j 6 40 4 48 12 37 10 38' 31 Pondelek Reform: sv. A 6 41 4 46 1 6 1! 38 Stoletni Kalondar i 1—8 velko deždžovje, 9 15 postane hladno, 19 23 mrzeo. deždž, 24-31 mlačno. Prvoga je dea 11 vor 43 min. dugi do konca meseca 1 v6ro 40 m'n kralš ši. oaaaaaaaaaaaoaaaaaaauuuaaaa a November - Andrejšček 8 Q 30 dni [J Dnaaaaaaciaaaaaatiinaaaaaaaaaa Dnevi Imenik Premenjavanje O) Sunce Mejsec irijmeni i meseca zide zahaja zide zahaja 1 Tork Vse sv. den Premenjavno A 6 42 4 45 1 32 — — 2 Sreda Mrtvecov d. nestalno & 6 44 4 43 1 58 0 41 3 Četrtek Hubert hladno M 6 46 4 41 2 22 1 44 4 Petek Karol mokro M 6 47 4 39 2 48 2 48 5 Sobota Imre voter 9+ 6 49 4 38 3 15 3 55 45. tjeden Farizeušje so tanač držali. XXII. 15— -21. 6 Nedela Po sv. tr. 22 Mrzlo <9* 6 50 4 37 3 45 5 5 7 Pondelek Engelbert © 11 v. 23 m. 6 51 4 35 4 21 6 16 8 Tork Gottfried 6-53 4 34 5 4 7 28 9 Sreda Tivadar oblačno f* 6 54 4 32 5 55 8 36 10 Četrtek Andraš padavina M 6 56 4 31 6 55 9 39 11 Petek Marton pk. voter -M 6 57 4 30 8 3 10 34 12 Sobota Jonaš •46 6 59 4 29 9 14 11 21 - 46- tjeden Hči Jairova oživela. Mat. IX. 18—26: 13 Nedela Po sv. tr. 23 Milejše -K 7 0 4 28 10 28 12 0 14 Pondelek Klementina C 5 v. 20 m. Tf 7 2 4 26 11 41 12 34 15 Tork Leopold *f 7 3 4 25 -- 16 Sreda Otmar oblačno * 7 5 4 23 0 59 1 31 17 Četrtek Gregor *mokro •v. * 7 7 4 22 2 5 1 58 18 Petek Odo apat hladno A 7 8 4 21 3 14 2 26 19 Sobota Elizabeta A 7 9 4 20 4 25 2 56 47. tjeden Od rušenja Jeružalema slednje sodbe. Mat. XXIV. 15 -35. 20 Nedela Po sv. tr. 24 Jasno HF 7 10 4 20 5 32 3 26 21 Pondelek Oliver * 7 12 4 19 6 36 4 7 22 Tork Cecilija O 1 v. 5 m. HK 7' 13 4 18 7 36 4 50 23 Sreda Kelemen mrzlo 4tr 7 15 4 17 8 31 5 38 24 Četrtek Ema voter * 7 16 4 16 9 19 6 30 25 Petek Katarina premenjavno 7 18 4 15 10 0 7 27 26 Sobota Konrad 7 19 4 14 10 35 8 25 48. tjeden Znamenja bodo na sunci. Luk XXI. 25—33, 27 Nedela Advent 1. Stalno 7 20 4 14 11 7 9 26 28 Pondelek Štefan ia v edno formo A 7 21 4 13 11 35 10 26 29 Tork Saturnin A 7 23 4 13 11 59 11 29 30 Sreda Andraš ap. 3 4 v. 59 m. 7 24 4 12 12 24 -- Stoletni Kalandar : 1—6 mrzlo deždževno z snejgom, 7-13 oblačno mrzlo, 14-21 mlačno, 22—30 mrzlejše, po noči zmrzavle. Prvoga je den dugi 10 vor 3 min. do konca 1 voro 17 min. kratšlši. B1 «r g"gl ^rinnnaaanaannaaaaaaaapia o December - Prosinec 8 D D g mk 31 dni g ff"" r-ii^oririririririritrjrjgaeiaaannriangiB Dnevi Imenik PrumenldvanjE vrelmina 1 meseca 3 Sunce Mejsec zide zahaja zide zahaja 1 2 3 Četrtek Petek Sobota Drž. svetek Bibiana Ferenc Ksav. Mrzlo nestalno voter 7 37 7 38 7 39 7 40 7 40 7 41 7 42 4 9 4 9 4 9 4 9 4 10 4 10 4 10 9 29 10 44 11 57 1 7 2 15 3 23 10 35 11 8 11 36 12 4 12 31 1 0 1 32 51. tjeden V 15-tom leti kraliivanja Tiberius casara. Luk. III. 1—6. 18 19 20 21 22 23 24 Nedela Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Advent 4. Pelagia Teofil Tomaž Zeno Viktorija Adam i Eva mrzlo padavine @ 7 v. 7. m. voter snejg * & 7 43 7 43 7 44 7 44 7 45 7 45 7 46 4 10 4 28 4 10 5 28 4 11 6 24 4 12 7 15 4 12 7 59 4 13 8 36 4 13| 9 9 2 6 2 47 3 32 4 22 5 18 6 16 7 16 52. tjeden Prerokovanje Simeona. Jan. I. 1—14. 35 26 27 28 29 30 31 Nedelj Pondelek Tork Sreda Četrtek Petek Sobota Božič Štefan mtr. Janoš Drov. dece d. Tomaž David Silvester prijetno Božično mrzlo Q) 11 v. 53 m. vrejmen A A ••K 9* 9* 7 46 7 47 7 47 7 47 7 47 7 48 7 48 4 14 4 14 4 15 4 16 4 17 4 17 4 18 9 38 10 4 10 28 10 51 11 16 11 42 12 11 8 16 9 17 10 19 11 21 0 52 1 31 Stoletni Kalendar: Prve dni vetrovno, 7—13 močno mrzlo vetrovje, 14—20 snežno, 21—28 vedrno mrzlo, 29—31 popustij, mokro. Prvoga je den dugi 8 vor 46 min. do 22-ga se 19 min. skrajša; potom na konci meseca 3 min. priraste. Zima se začne 22-ga ob 1 vori 14 min. Den ZAMERKANJE Hotrijemanje ffoddvanje Din | p Din P t « • l 1 I Potrejbna znanja na 1938-to leto To 1938 leto je navadno leto, to je ka ma 365 dnevov ali 52 tjedna i 1 den. Začne i dokonča se z-sobotov. Pravoslavno leto se začne januara 14-ga 1938 leta i se dokonča 1939 leta januara 13. Mohamedansko leto, štero je 1356 i se začnolo 1937 marca 14. navadno leto z 354 dnevi i se dokonča marca 2-ga 1938. Marca 3-ga 1938 leta se pa začne novo leto 1357, štero je prestopno leto z 355 dnevi. Židovsko leto 5698 se je začnolo septembra 6-ga 1937 je prestopno leto z 358 dnevi i se dokonča septembra 25-ga 1938. Na to se začne novo leto 5699 septembra 26-ga 1938, štero je navadno leto z 353 dnevi. 1. Začetek leta 1938 : Občno i državno leto se začne 1. januara; cerkevno leto pa z 1. adventskov nedelov. 2. Lejtni čas: Sprotoletje se začne marca 21-ga ob 7 vori 43 min. Noč i den sta toga časa ednako dugiva. Leto se začne junija 22-ga ob 3 vori 4 min. Prinas je toga časa naj-dugši den. jesen se začne septembra 23-ga ob 6 vori 0 min. Noč i den sta zdaj pa ednako dugiva. Zima se začne decembra 22-ga ob 1 vori 14 min. Prinas je toga časa najkračiši den. a— 3. Prestopni svetki : j Septuagesima febr. 43, Pepelnica marca Veiki petek aprila j&r Viizem aprila^, Krist. v nebo zastoplenje maja/žfi^f Risalka nedela junija Sv. Trojstva nedela jun. JOf, Tejlovo jun. lo, 1 adv. nedela nift". 27. 4. Fašenski tekaj : , Fašensko vrejmen se začne po Trej krali na dpgi den, to je januara 7-ga i trpelo bode do marca 1-ga, vsevkup 54 dnrali 7 tjednov i 5 dni. 5. Kvaterni posti : 1. kvatre sprotolejšnje ali postne : , 12 marca. ' r , , :> 2. kvatre risalske ali letne: 8, 10, ll junija. S^Hv-l " ' J'' tj 3. kvatre jesenske: 2(, 2$, 2'4 septombnL ' / 4. kvatre zimske ali adventske : -1$ decembra. 6. Preminjavanje meseca se znameniije : @ mlad, prvi frtao, ® pun, C slednji frtao. 7. Sunce z svojimi planetarni: Na sredi svoji planet je naše sunce. Prednje planete so : Merkur: skoron 8 milijon mil od sunca; leto na njem trpi 88 dni. Venus: 15 milijon mil od sunca; leto na njej trpi 225 dni. Zemla : 20 milijon mil od sunca ; leto na njej trpi 366 dni. Mars: 32 milijon mil od sunca; leto na njem trpi 687 dni. 1204 mali planet do 1925 leta ; ali zvezdobrodjavci ji ešče vsako leto najdejo več na tistom tali pod nebov. Jupiter: 107 milijon mil od sunca; okoli sunca obhodi svojo pot v 12 letaj ednok, zato na njem 12 naši let trpi edno leto. Saturnus: 194 milijon mil od sunca; svojo pot okoli sunca obhodi v 29 leti i 116 dnevi, zato na njem edno leto tak dugo trpi. Neptun: 621 milijon mil od sunca; okoli pride ednok v 164 letaj i 216 dnevi, leto na njem zato tak dugo trpi. Uranus : 396>/2 milijon mil od sunca; okoli sunca obhodi svolo pot v 84 letaj. Planet-planete, štere se naimre okoli vekši planet vrtijo i z-vekšimi vred pa okoli sunca, se za mesece zovejo. Zemla ma 1, Mars 2, Jupiter 8, Saturnus 10, Uranus 4 i Neptun 1 mesec. 8. Narodni svetki : 28. junija: Vidov dan ; 6. septembra : Rojstni den Njegovoga Veličanstva krala Petra II., 1. decembra : Osvetek narodnoga vjedinjenja Srbov, Hrvatov i Slovencov. 9. Planet znamejnje: Sprotoletje : Koš f<, Bik Dvojki M Leto : Rak »(g, Oroslan Devojka Jesen : Vaga fo, Roglač Strejla & Zima : Bak uij,, Deždžev. &, Ribe 5J; 10, Potemnenje sunca i meseca v 1938-tom leti: V 1938-tom leti bode dvakrat sunca i dvakrat meseca potemnenje. Prinas de se vidlo saino med 7. i 8. novembrom popolno mesečno potemnenje. POŠTNA TARIFA: Za navadna pisnia. Za pisma do teže 20 gr. po vsej državi pristojbina 1-50 D; za 20—50 gr. 2 D ; za 50—250 gr. 3 50 D; za 250—500 gr. 5 D; za 500—1000 gr. 10 Din. — Vu zvonske države do teže 20 gr. 4 D ; za vsaki nadalni 20 gr. pa 2 Din. Dopisnice (karte). Znamka za 1 D; dopisnica z odgovorom znaka 2 50 ; — vu zvonske države dopisnica 2 Din. Tiskovine. Poštnina za vsaki 50 gr. je 25 par. — Vu zvonske države 50 par. (Teža samo do 2 kg.) Vzorci bldga. Pristojbina za težo do 100 gr. je 50 par. Za zvonstva 1 D. Priporočeno. Za »priporočeno" je ešče posebna pristojbina23|Din. Za zvonstvo 4 Din. Ekspresne pošiljatve. Pristojbina za pisma i dopisnice 3 Din ; vu zvonske države 6 Din. Za vrednostna pisma. Pristojbina do 100 Din !je 4 Din ; do 500 Din 5 Din. Obvestnina 50 par, dostavnina Din. Položnice. Pristojbina do 500 Din 50 para, do 2000 Din 1 Din. Poštne nakaznice (Utalvanj). Pristojbina do 50 Din 2 Din; do 100 Din §^»§3 Din; do 300 Din je 4 Din ; do 500 Din 5 Din, do 1000 Din 6 Din; do 2000 Din 8 Din. — Do 5000 Din se lehko pošle po nakaznici. Za vozno poštne pošiljatve (zavoje-vreče, pakete) se plača do 1 kg. 3 Din, do 5 kg (v daljavi 100 kilometrov) 8 Din, do 10 kg 10 Din, do 15 kg 15 Din, do 20 kg 20 Din. Telegram vsaka reč 70 par; na Vogrsko 232 Din, v Austrijo 261 Din, v Francijo 3-91 Din, v Nemčijo 4-06 Din. Telefon v lokalnom prest. 3 min. 1 Din, do 25 km 6 Din, do 50 km 10 Din, do 100 km 15 Din, do 200 km 22 Din, do 400 km 24 Din. Vladarska hiža kralevčine Jugoslavije. Njegovo Veličanstvo Kral Peter II. rojen v Beogradi 6. septembra 1923. — Proglašen za krali 9 oktobra 1934. zavolo smrti Vitčznoga krala Aleksandra I. Zedinitela 9. okt. 1934 v Marseiilu. — Po čl. 41. in 42. ustave Kraljevine Jugoslavije vršijo kraljevsko namestniško oblast: Nj. Kralj. Visočanstvo knez Pavle Karadjordjevič, dr. Radeako Stankovič in dr. Ivo Perovič. Njeno Veličanstvo Krallca Marija, rojena v Gothi (Nemčija) 27. dec. 1899. Brat Nj. Vel. kralja Nj Vis. kraljevič Tomislav, rojen 19. januira 1928. v Beogradi. Brat Nj. Vel. kralja Nj. Visoč. kraljevič Andrej, roj. 28. junija 1929. v Bledi. Rodovnica dinastije Karadjordjevičev. Peter, spadno v boji z Torkami 1733—1784, njegova žena Marica, vmrla 1811. Sin: Karadjordje Juri Petrovič, rojen leta 1762 v Viševci. Vmorjen v noči 12. na 13. junija 1817 v Radovani pri Smederovci, vrhovni srbski vojskovodja od februarja 1804 do septembra 1813; žena Jelena, hči kneza Nikole Jovanoviča v Maslovševa, rojena leta 1765, vmrla 11. februarja 1842 v Beogradi. Toga sin: Aleksander Karadjordjevič, rojen 26. septembra 1806 v Topoli. Njegov prvi vučitel je bio Dositej Obradovič. Leta 1814 je šou z očom v Austrijo, odkec je v jesen tistoga leta odišao v Rusijo, gde se je voosnouvo. Leta 1839 se je vrno v Srbijo, leta 1840 je postao kotriga beogradske okrožne sodnije, leta 1841 adjutant kneza Mihala, leta 1842 pa je bio izbrani za kneza Srbije. Let« 1858 je po zaprtji Narodne skupščine odstopo, šou je v Austrijo in živo do smrti 22. aprila 1885 v Temešvari. Pokopan je na Dunaju. Njegova žena Persida, hči Jevrema Nenadoviča, rojena 1813 v Valjevi, vmrla je 26. marca 1873 na Dunaju. Njegov sin: Peter, rojen dne 29. julija 1844 v Beogr&di, od 2. junija 1903 kral Srbije, od 1. decembra 1918 kral Srbov, Hrvatov i Slovencev, vmrou je 26. augusta 1921. Njegova žena Zorka, hči črnogorskoga kneza Nikola I., rojena 11. decembra 1864 v Cetinji, vmrla 4. mšrca 1890 ravnotam. Deca: Jelena, rojena 23. oktobra 1884 na Reki, poročena z ruskim velikim knezom Jovanom Konstantinovičem Romanovim, vmorjeni leta 1918 od bolše-vikov; sin Vsevolod Jovanovič, rojen leta 1914 v Petrogradi. Gjorgje, rojen 27. aug. 1887, se odpovedao stolonasledništva 27. marca 1909. Aleksander I., rojen v Cetinji 17. decembra 1888. leta. Prestolonaslednik od 27. marca 1909. Kralevsko oblast je vršo od 24. junija 1914. leta kak namestnik. Po ust&vi je naslednik krala Petra I. Velikega Osloboditela od 16. aug. 1921 do 1929 oktobra 3 kak kril SHS i od 3. oktobra 1929. kak I. kral Jugoslavije. Vmro 9. sept. 1934 v Marseiilu. Jelena, žena bivšega srbskoga poslanika na Dunaju Gjeorgje Simiča. Arsen, rojen 4. aprila 1859 v Temešvari, poročen z Auroro, knčzinjov Demidovov di. S. Donato, razporočena 1896, vmrla 1905. Sin: princ Pavel rojen 15. aprla 1893 v Petrogradi. Prorokuvanje vremena. Kalendarsko prorokuvanje je ne vzeto, kak ništerni ludje mislijo, z zraka ! — Nego je matematično preračunanje: pretisk zraka, v zraki plavajoči val, gibanje votra od različni krajov, južnoga, Severa, Zahoda ali Zhoda, odkec se zrak gible, od tistoga kraja prinese voter topel ali mrzel zrak i te zrak obvladuje naše vremen. Zrak, šteroga z očmi nemre viditi, je naša ali zemelska odevka. Zrak se v leti segreje i nam toploto držij. Na priliko vzemimo peldo: hišo zaprimo, da zviinešnji zrak ne pride v njo, i zdaj za-korimo v peč, peč segreje v hiši bivajoči zrak i skoz toga de v našoj hiši toplo, tečas dokeč rnrzeo zrak ne pride v njo ali se pa v hiši nahajajoči zrak ne rasladij. Ravno tak je voni na prostom. Naše srednjo-europsko vremen je odvisno od Zalivskega toka, šteri kak je znano odločuje vpliv na sredozemelsko podnebje. Prof. Sandstrom 60 letni učenjak, vsako jesen vodi ekspedicijo na Zalivski tok, da bi zračuno vremen za prihodjno leto. Prof. Sandstrom je voditel državnoga vremensko-ga i hidrografskoaa zavoda v Štockholmi on najbole pozna Zalivski tok, že več desetlet se vozi v Ledeno morje do vzhodne obale Gronlandije, gde meri temperaturo Zalivskega toka. Či je te tok topeo, te de tisto prihajajoče leto zima v Srednji Europi mila. Že lansko leto je bila voda toga tekaja preči topla. Te profesor je lansko leto zračunao milo zimo, i kak nam je znano smo tiidi meli milo zimo, ravno tak letos po njegovom prorokiivanji lehko pričakamo od lanske zime ešče milejšo, ar je temperatura vodovja Zalivskega tekaja narasla. V dužini norveške obale je voda 12 i pol stopinj topla. To se pravi, da de letošnja zima v Skandinaviji topla i ravno takša de v Srednji Europi. Prof. Sandštrom je napovedo že tiidi vremen za prihodnje leto. Štero po njegovom računi de lejpo i suho. r— Gi&si i odgovor reditelstva. Prosimo naše čtejoče, šteri majo veselje do pisanja, da naj v zimi, gda itak drugoga dela nemajo naj napišejo kakše pripovesti, smehšnice, vganke itd., nika nedene či je ravnok ne tak v tekočem gladkom stiloši napisano, to že prepišemo, popravimo i je pod njihovim imenom naštampa-ti damo. >—Vsem tistim, šteri svoje notriposlano nenajdejo v letošnjem kalendari, L. njim damo naznanje, da po priliki štero drugo leto pride. » Nadale, či bi što kakše pitanje meo, uredništvo Dober Pajdaš kalen- dariuma na razpolago stoji i z veseljem da na vse informacije. NOVA AUTOTAKSA Vozi vsak čas in vsako smer! Zaprti auto! Solidne cene! Maier Itevan, Nurska Sobota Radgonska cesta št. 2> Stoulejfni prorok od leta 3>riklditja9tj@. Minolo je leto dni, ka sem slobod od Všs vzeo, Gda sem Vam več novoga povedati srečo meo. I zdaj znovič Vam pred pragom stoji novo leto, Od šteroga Vam povčm, kakši tekdj de melo: Po svejti različni narodje do se burkali, Med sebov do se svajuvali i bunkali. Osemtresto leto, de velko skušnjavo melo, I nikšega mčra Vam nede dati štelo. Z&to pa dragi Slovenci, ne svajtijte se, Nego bojte si med sebov dobri prijatelje. Ravno tak z Dobroga Pajdaša ne spozabte"se, Ar kaj steč znati ščete, to vu njem najdete^vse. Zima. Zima letos, tak bole po srednjem bode prinas, Ali v ništerni dnčvaj zato bode trdi mraz. Ar voter razmrazi i Vam beli snejg prinest, I ž belim plaščom oblečč, doline i brege. Vi dragi slovenci, ki vsega zadosta mdte, Se v zimi nespozdbte na ftiče i sirmake. Sprotoletje. Ta je, pozdravla Vžs, to blSjženo sprotoletje, Štero si v toj dugoj ziini tak težko želejte. Ci gli mrzlo bode, šr vetrovje de pijalo, Ali itak trošt mate, ar sunce de sijalo. Tak do dnčvi toplejši i zemlo odegreje, Po šterom se naskori poseja sprotolešnje. Leto. Leto de lejpo prijetno, ali ne prevroče. Deždž tOdi pride večkrat na vaše lejpo pole. Ali ne telko, kak ga je bilo lansko leto, Od šteroga je pole tak dosta škode melo. Letošnje leto i njčni pov de dosta bogši, Kak je pa bilo v lanskom leti tč preminoči. Jesčn. Jesčn bode takša, kak je bilo celo leto, Jesensko povanje de Boži blagoslov melo. Ravno tak njčno vrejmen de tfldi vozdržalo, Tak, da de se lehko vsakše delo oprdvlalo. Ali njčno vrejmen se proti konci premini, I postane mrzlo, snežno, deždževno, kak v zimi. Slobdd Dobro si zamerkajte moje prorokuvanje, Ar se Vam to zndnje obrnč na radiivanje, Te či se držite toga, ka sem Vam povedo, Štero znanje sem od blišččči zvezd zvedo. Po tom zdaj znova od Vas na edno leto odidem, Da k-leti ešče zvčkšim znanjom nazšj k Vam pridem. Da mo Vam ešče več kak letos znao povedati, I vu vsem dosta včkše tanačtivanje dati. Z Bogom ostante vsivkup i jaz idem naprej, Moje prorokuvanje Vam vsčm navzočim želej: Vesčlo novo leto, kruha, vina zadosta, Dušnoga zveličanja, pa nžjveč blagoslova. Aleluja. Jeružalemi samhedrin — šteri stoji: z prednji popov, škol-nikov, čtenje modri i z stari liidi svetiivajoči odbor — je skleno, da Galileski revolucijonar more mreti. Nikodenos školnik, kotriga sam-hedrin-a bojazlivo ali zato itak ga proba zagovarjati: Ne punta ne psiije Boga i mogoče, da je zaistino on te pravi mešijaš ? Jeli si ti tudi z Galilea?1 Pogled-in knige i previdi, da od tistec je ne mogoče mešijaš biti, — so se čemerno na njega obregnoli te drugi odbornicke. Pod vodstvom prednji popov Han- naš i Kaifaš, Šeneš, Dathaeš, Ga-maliel, Levi, Naftalin, Alexander i Jairuš so odišli v hišo preatorium k rimskomi regenti Poi\tiuš Pilatuši ga tožit. Jiše2 se za krala imenuje, ali on je samo nazaretskoga staroga cimer-mana sin. Gor šče obrnoti naše stare zakone. Te edni, njega nasle-diivajoči pa razšiirjavajo, da bi on bio te čakajoči Mešiaš, stvoritel svetovnoga miru — ga tožijo Pilatuši. Ka je pregrejšo ? — pita Piiatuš. Z pomočjov Belzebuhka z Iiidi preganja grehšne duše i obri vsega misli kraluvati. Preganjanje grehšni duš je ne Belzebuhkovo delo nego asktepiakov3 Jezus je viizemski seder večer Sionon Arimata Jajset stoli sedo s svojimi vučeniki. Po večerji, kak so zmolili Hallel molitev, so brez ka-rioli Juda vsi odišli v Kedron dolino Getsemani pungrat molit. Na prošnjo deputacije je Piiatuš ednoga služabnika notri pozvo i njem i je zapovedo : Pripelajte k meni toga nazarethi človeka, šteri se zove za Jezuachka ali Jezusa. Gospodne, gda si me zadnjič Alexandri pošlo sem vido, ka so ga židovje z palmov pozdravlali i so kričali; hosannak ato Adonai! Kak se pravi to v rima jeziki ? — pita Piiatuš. Blajženi je što pride v Bo-žem imeni — odgovorijo vučeniki i vo idejo v praetorium dvorišče na ogen dejvat, ar je mrzlo. Ka ščete z tem galileai človekom? — se knjim obrne Nikodenos — Dosta čude je napravo. I je poko- Galilejske prebivalce so judeaiski židovje zavrgli i je za norce meli. 2) Jezusa conano ime pri židovaj. 3) Aesculap, nasledniki so zdravniki. ren, kak ovca, pa beli nedužen kak mesec v kmičnoj noči. Njajte ga! Ar či je njegovo čuda delo od Boga, tak ostane na voke, či pa od človeka, te pa premine. Nedužno ga bantiijete, te gda se nej zaslužo smrt. Ti si tudi pošto njegov vučenik? Zato ga zdaj braniš — muvijo židovje. Na zapoved Panciuša, Langinus kapetan k sebi vzeme par soldakov i z cerkvenimi služabniki odide v Getseman. Hitro najde koga išče, ar je vodi Karioti Juda. Karioti Juda nje vodi, šteri za svoje delo dobi treseti srebrni pej-nez.. . Juda pred svojega Meštra stopi i ga kiišne pa erče: Pozdravlam te rabbi! Prijatel zakaj si prišo, ka si me z kiišuvanjom odo? — se oglasi Jezus i pita soldake, koga iščete? Nazareti Jezusa iščemo, odgovo-rij kapetan. Jas sem, koga iščete — erče Je-zuš, šteroga potom okovejo i ga z kedroni doline v mesto odženejo. Rimski soldacke legionariuš znake nosijo z sebov. Na konci ruda okrogeo svekeo potač ma na ednom kraji lazarov kejp na drugom pa SPOR. Kak je Jezuš v praetorium stopo, so se te znaki pred njim nagnoli. Čemerno erče Piiatuš, zakaj poz-dravlate Jezusa? Mi smo Grki i rimskoga casara soldacke, zakaj bi mi pozdravlali ednoga galileai židova. Znaki so se sami nagnoli pred njim — er-čejo soldacke. Piiatuš Pontiuša razčemerij te odgovor i se obrne proti samhedrini i njim zapovej: Med sebov vo zeberte močne liidi, šteri naj primlejo soldačke znake. Mo vidli, či se v tej rokaj tudi nagnejo pred Jezusom. Židovje na to vo odeberejo dva-najset močni moški, od šteri naj šest-šest primle eden-eden znak. Prisegam casari, či se tej znaki sami od sebe znovič ne nagnejo pred tem človekom, tak vam glave odsekati dam — pravi Pilatuš i za-povej naj toženca vo z hiže ženejo i po tem nazaj notri. Kak ob drugim Jezus notri stopi se znaki znovič pred njim nagnejo... Pilatuš se prestrahši. Žena ravnok zdaj v hišo stopi. Bleda je i pravi svojemi moži: Ne vtikaj se v toga istinskoga človeka delo, ar sem preminočo noč v senji dosta trpela za volo njega. Samhedrin kotrige razdraždženo: Ne smo ti pravli, veličanstvo, ka je te človik kafir, comprinjak hip-notizer, nazaretni, hamišni profeta, šteri je ešče tvojo ženo hipnotizero, so vsi kričali. Čiiješ z kirn te obtožujejo ? — se zdere Pilatuš proti Jezusi. Či njim nebi bilo dopuščeno, tak nebi gučali — odgovorij Jezuš na tihoma. Jas ne vidim v tom človeki grejš-nika. Vzemite ga i sodite ga po židovski zakonaj — erče Pilatuš sam-hedri. On pravi, ka poruši cerkev i v trej dnevaj jo nazaj gori zozida. Ka je pa te to, či nej psiivanje? Kakšo cerkev guči? jeruzalemsko, štero je Šalamon kral štirideset let dao zidati . . . On jo pa v trej dnevaj šče gori postaviti . .. Glejte, či ga obsodite. Jas sem čisti od njegove krvi. Njegova krv nad nami, našov decov, naše dece decov i te dece bodočnoj deci, de na voke naš člo-voči rod z grejhom pokaštigani... Ka pa či štoj rimskoga casara psuje, de na smrt obsojeni? Na smrtno smrt. Tak ešče bole more biti na smrt obsojeni tisti, šteri Boga psuje. Jezuš Vsemogočnoga špota, psuje i se žnjega norca dela . . . Ci je njegova reč psiivanje, tak ga obsodite. Samhedrin samo z Pilatušovim dovolejnjom lehko na smrt obsodi. Zato pa more pridobiti Pilatuša. Mi to ščemo, da se naj na drevo razpeti — pravi Hannas i Kai-faš. On sebe za Božega sinuj i za krala imenuje. — Herodeš tetracha je za volo njega dao malo deco spoklati efratai Betlehemf. Njega je z smrtjov iskao Herodeš — pita Pilatuš. On je to . . . daj ga razpetiti! Ponciuš Pilatuš na to na Jezusa skriči: Krao naroda ščeš biti? Proti casari se postavlaš? Reberijo ščeš? za to te obsodim, da te naj prvle zbičajo, potem na križ razpetijo, tam gde so te prijeli. Dysmas i Gestas teva dva razbojnika se s te-bov vkiiper raspetita. Jezuša so vo z dvorišča odegnali. Na glavo njemi trnavo korouno de-nejo i mesto njegove bele obleke njemi dajo rdeči plašč, da naj vo vidi, kak eden krao. Mimo (doči njemi v obras plujejo, jezike na njega kažejo i ga ženejo gor na Golgothara. Na poti, pod Ahasverus šujstra hišov si je počivati mislo. Idi že! Zakaj se mudiš? — kriči na njega šujster. Šomo ... Ti boš tudi šo — do- keč jas nazaj pridem... Na konec svejta idi — si trudno zdejne Jezuš. Sodbo so vršili rimskoga casara nastavlenci. Prebili so ga na križ i na dva kraja njega dva razbojnika. Norca so se delali z Jezuša: Či si Boži sin odi doli z križa. Či si pa krao bojiivaj se. Sunce je že za brege odišlo i je mračno postalo, gda Jezuš svoje zadnje rečij etak pravi: Oča, v Tvoje roke pustim dušo mojo ... Krnica postane, bliska i grmij se, zemla se gible, bregovje se riišijo, v cerkvi plafoni i stene pokajo, deždž se leva ... Langinus kapitan, rimski legio-nariošekov vodja, prestrahšeno kriči! To je bio za istino Boži sin .. . Dovica. Tam nindrik na ravenskom v ed-noj vesi je živela edna mlada dovica. Vsi, cejla ves jo je poštuvala i jo je mela za pošteno i vorno ženo, štera po toj smrtnoj nesreči nede mogla nigdar pozabiti svojega po-kojnoga moža. Njena poštenost, lepota i dobrota je skušnjavalo več mladi ludi, šteri bi si jo radi vzeli. Med temi je bio eden bogati pošteni mladi člo-vik, šteri se njej je približavao s poštenim mišlenjom, da si jo oženi. Ona njem i je košaro dala. Od te košare se je ne prestrašo. Za par tjednov je znovič prišo vogledi. Zdaj je znovič dobo košaro, štera pa je ne bila s slame spletena, nego nekaj takšega, da njemi je vtipanje dala . . . Prišo je tretji krat. Rada bi si premislila — je zdaj bio njeni odgovor. On se je zasmejo, z veseljem i vu srcej z velkim vupanjem je slo-bod vzeo od nje. Ar se sama ne mogla odločiti ka naj napravi, je šla ritara pitat, Ritar je bio vu vesi poštenjak i moder človik, njemi je zaviipala svojo skrivnost, on njej odgovorij: Liza, znaš, teško ti je tvojoj lii-bezni tauačiivanje dati. Vsakši človik more biti gospodar svojoj voli. Ali či pa že se nikak sama nemreš odločiti ka naj napraviš ? Tak večer poslušaj zvon. Zvedla boš od njega ka maš napraviti i vutro mi povej. V gojdno rano pride. No ka je ? . . . ka ti je povedo ? Ona sramežlivo oči na zemlo pusti i malo si premišlava. Naj je! Čula sem glas zvona: Vzemi ga ! Vzemi ga ! V Šoli. Skolnik: Povej mi Miška, šteri je napisao na tablo, ka so gospod školnik veliki somar? Miška : Jaz, gospod školnik ! Skolnik : No, ar si istino povedo, te nebodem kaštigo. Pomagaj siromakom. Tam nindri je živo eden bogati kmet, šteri je meo samo ednoga sinu. Toga sina je dao oženiti, služili so gostiivanje, štero je držalo tri dni i tri noči. Po gostuvanji je sneja pravila svojemi mladomi moževi: vidiš, kelko vsega je ostalo, daj to raztalati med sirmake, ar itak se pokvarij, či de dugo stalo. Kak je ona povedala, tak je on napravo. To sta zvedla oča i mati, šteriva pa sta trnok čemerniva gratala na sina i snejo, i sta pravila: Či taki to tak začneta gospodariti z tem, ka sva miva pripravila, "tak za edno leto nemo meli nika, da bi se viiva navčila vortivati, tak se poberta i ita z domi si skušavat vrednost spravlat. Kak sta stariva povedala, tak je moglo biti. Teva mladiva sta mogla z domi brez vsakši krajcar penez. Kak tak ideta, prideta pred logom stoječo v edno staro podreto kučo, ar je ta prazna bila, sta se notri naselila i tu ostala. Vremen teče. Mladi mož je ho-do po logi za divjačinov, i kak tak ednok po logi hodi, v ednom grniej zagledne edno človečo glavo, vzeme to glavo i odnese domo, doma žena v mlačnoj vodi skople, doli zbriše i na omar postavi. Eden večer, prvle kak spat ideta, molita Boga. Kak sta amen povedala, ta na omari bivajoča glava začne gu-čati. Pravi njima: Za hvalnost vama, da sta me skoupala i zbrisala pa na omar me postavila, mesto toga, da bi me ta lučila, jaz viitro za tebe mladi mož ednoga konja pošlem, te konj te odnese — v srečo. I potem je glava preminola, ne je je bilo nindrik več. Na drugi den pred hišov stoji eden konj i hrže. Mož pravi svojoj ženi: Konj je tu, jaz mo šo po srečo. Dobro, idi, pa nama jo prinesi. On si sede na konja, konj bižij,, bižij, tak, kak mišlenje, kak je meg-no z očami, pa je že bio vu ednom velkom ogračeki, gde je bila tista glava, ali zdaj tu je že mela telo tudi, pravi njemi: Moj sin, prišo si me obiskat, to me veseli. Vidiš, tu maš vse ka že-lejš. Vsepovsedi lehko hodiš, samo v tevi dvej sobi nesmiš notri idti, štere najdeš zapečatene. Trnok je radoveden bio, zakaj, ravno v tisto nebi smeo priti? . . t I kak tak hodi i že vse pogled-ne, naenkrat najde onivi dvej za-pečatenivi sobi, malo si premišlava : Ali radovednost njemi neda mera. Odpre vrata i notri stopi. Oh Gospodne, ka je to? Jeli je to istina? . . . Vidi eden veliki kotel, i v kotli vročo vodo, v šteroj se mantra njegov oča, zgrabi očo za duge šakale i ga začne vo z kotla vlečti, ali ne je mogoče. Stopi k drugotni kotli, tam pa najde svojo mater, to pa primle za kite, da jo vo potegne. Ali tiidi je ne mogoče. Potem ide k gospodi, i ga prosi, da se naj smiliije nad njegovimi stariši i da njemi naj odpusti, ka je ne zdržo, da nebi šo v ono zapečateno sobo. Dobro je moj sinek, vidiš — tvoj oča i mati sta že mrla, i ar sta nigdar ne štela sirmakom pomagati, sta tiidi dobila za njihovo skopo delo plačilo. Tam pred vrataj stoji tisti konj, šteri te je esi prinesao, idi i te de te nazaj domo spravo. Ne pozabi, taksi ostani kak si bio, pomagaj sirmakom, boš meo srečo, dobiš od mene vsega zadosta. Vsede se na konja, i glej že je znovič pri svojoj ženi. Ta ga pa pita: Gde si hodo tak dugo? Dugo ? Vejm sem samo eden den i edno noč vo ostano. Nej si bio samo eden den i edno noč, nego duge tri leta. Po tom sta odišla domo, i doma sta prevzela verstvo. Gratala sta bogativa. Ali na sir-make sta se ne spozabila nigdar. Kak je kmet Vraga Nigda sveta je živo eden kmet, ki je meo dosta dece, ali ešče več pa duga. Ednok te kmet ide v goščo po drva, med potjov si globoko premišlavle od svojega siromaštva. Kak tak ide, pri ednom ovinki stopi pred njega eden v zelenom gvanti oblečeni moški, ki ga pita, ka nje-mi je i ka si tak močno premišlav-le, mogoče njemi lehko pomore ? Kmet njemi razloži celo svojo nevolo i siromaštvo. Te zeleni si malo premišlavle, potem pravi kmeti, da bi na tom on znao pomočti, ali samo tak, či njemi teštamaliva svojo dušo, te njemi da telko pej-nez, kelko de niico. Zdaj je že kmet vido, skem ma delo. Malo si premišlavle, potem je pa že najšao pot, kak Vraga vkani, zato njemi pravi : Dobro je! Daj mi pejneze, kelko niicam, zato ti prepustim mojo dušo, po štero lehko prideš te, gda z drevja spadne vse listje. Vrag je bio s tov pogodbov za-dovolen, zato je dao kmeti eden žakeo pejnez. Kmet ide domo z pejnezi, vse duge je voplačao i je veselo živo med svoj o v driižinov. Vrejmen ide naprej, ednoga lej-poga dneva nekak kloiicka po dve-raj toga kmeta. Kmet ide k dveram, vopogledne i vidi tam Vraga stati, ki njemi pravi : Čas je tu, listje je spadnolo ! Kmet njemi pa smeheč odgovori: Kak to ? Ešče dugo nej. Glej, vejm vsi hrasti ešče majo listje na sebi. Kak to Vrag čuje, se razdraščen zažene proti hrastom i je začne nesmileno trositi. Ali zobstom. Prle kak je mogo žnji spraviti vse listje, je že davnok znova sprotoletje gratalo i žnjim novo listje. Vrag zdaj že vidi, da ga je kmet vkano, zato je v čemeraj tak odle-to, ka ga je kmet več nigdar nej vido. Tak se je kmet rejšo svejega duga i siromaštva. Notri pošlo : Počič Ludvik Fokovci št. 33. Vinopivec Vince. Dober den Vam Bougdaj ! i vi-siko prezdignem krščak, pred Vami prijatelje, ki me poštajete i me radi mate, ravnok tak Vam vsem prijatelje krčmarje. Poglednite lanski Dober Pajdaš kalendari, kak trnok sem se starao, ar je malo vina bilo i drago. Letos se pa nemo starao, ne zakaj? Vina je zadGsta, pa nej drago. Istina, ka je kvaliteta tiidi taksa, kisilo kak cvič! Vidite, to je ravnok tisto, zakaj se jaz letos ne staram. I ovadim Vam kak sem jaz do toga prišo: Poleti, gda vsaki pošteni človek z domi bežij v toplice, ar se pa jaz tiidi štem med te, odišo sem na Dolenjsko si malo počivat, i tu sem se spoznao z čvičkom i sem žnjim stopo v prijatelstvo, Ka mislite od cvička ? . . . To Vam povem, cviček je proti našemi Ljutomerščaki taksi: Či taka bi ga mački na rep vlejali — se zna, našemi i ne do-lenjskomi — te bi te tak odbejžo, da bi ga več nigdar nebi bilo domo? 1 vidite, te cviček je itak jako berint ali po našem povejdano „he-rešnji". Tam na dolenjskom ga pijejo, kak prinas krave vodo, pa itak je od njega nišče ne pijen. To je tisto, ka Vam jaz ščem praviti. Jaz sem se navado na cvičkovo dobroto, i letos mi eti doma tiidi mamo cvička. — Letošnja vina so kisila, ta kisilina je nej za nas, za nas, ki smo navajeni na dobro sladko kaplico. To znam. Ali jaz, jaz sem se letos, kak sem bio na letovališči — jaz sem se na kisilo vino navado. I zdaj, da nam je naša dobra Boža kaplica kisila zrasla, se Vam samo smejem mesto toga, da bi se staro. Za volo bož-noga, kisiloga vina, kak je letos zraslo. To je tisto ! Človek si vsigdar drugo i bokše želej i išče, tak sem obhodo jaz na dolenjskom. Mesto našega dobroga vina, sem se tam na cvička navado. I vidite, letos je naše vino slabo i kfsilo, jaz Vinopivec Vince se ne tožim, kak prešnja leta, nego smejem se i sem dobre vole, ar sem navajeni k kisilomi! Ednomi našemi krčmari sem to raztolmačo i ka mislite ? . . . Ovadim Vam. Skorom bi bit bio ... On je trdo, da letos so ne vse-povsedi kisila, nego slatka. Devla ga razmi ! Sto ma dobro vino ? Glavo sem si troii . . . Aha, že znam ! Tak je, ta mo šd i mo tam vse zvedo i košto. To je pa moj prijateo — urednik našega Dober Pajdaš kalendari-uma, Talanyi, šteri je obenem tiidi 'krčmar v Gornjoj Radgoni i ma velike gorice, tam bodem košto i mo vido jeli je istina, gda je vino •ne vsepovsedi kisilo ? . . . Idem v Petanjce na brod. Brod ne vozi, ar je povoden. Mora je vo vujšla i vse njive polejala. Liidje so se mi tožili, da velko porcijo morejo plačiivati i s temi penezi se oblast ne briga, da bi Moro v svojo globočino stisnola, ka bi nebi po njivaj hodila. Ar sem v Petanjci ne mogo prek More, sem šou na Dokležovje. Tu sem ravno tak obhodo kak na Petanjci. Ka bode zdaj? Nika, sem počako, gda je voda nazaj v Moro odišla, pa sem šo te prek. Kak tak idem ... Oho! V Koši sem, v Koši se najdem. Zdaj mi na pamet pride, ka sem lanjsko leto tu dužen ostano — i moje Vinopivca Vincovo poštenje mi zahtejva, da te stari dug morem plačati, i ar sem letos v bogšoj situaciji, kak sem pa bio prejšnja leta, tak sem moj dug poravnao. Kaj mislite? No, velko veselje onim gospodičinam, štere so na te pejneze že križ djale. Ali pravo sem njim: Vinopivec Vince je poštenjak, či ma pejneze, te on dužen neostane nikomi. Či pa nema? . . . Tu sem v Gor. Radgoni — pri mojem Talanyi prijateli. Pravim njemi, zakaj sem prišo. Odgovori mi: Tak je, tak! Istino ma tisti krčmar, šteri je trdio hištorijo od sladkoga vina — i to je tak: Država je dala cuker brez trošarine, to je kg po 6 dinarov, i s tem cukrom so pocukrali mošt, tak da je zdaj zaistino sladko vino. Aha, zdaj že razmim. Či je narava nej dala sladkost, — zato ma človik pamet, da si sam napravi sladko! Čio sem, da na goričkom dosta jabok jeste. Šou sem proti Bodon-cam. Kak pridem v Beznovce, stopim notri gospej Weissovoj, gde so ravnok klali. Hej, tu ja dobim dobra jetra. Pravim gospej Weissovoj: No gospa, zdaj pa cuj k jetram, plačate eden liter vina Vinopivci Vinci ? ... Odgovor je bio kratek: No ja! Jas pa liter vina! Ej, liidje so že taksi. V Bodonci poiščem našoga staroga prijatela, novoga krčmara g. Domijana. Koštam njihovo vino, za letošnjo ešče preči dobro! Idem k Maršeki. Kak pa kaj ? — ji pitam. Tak, tak — je bio odgovor — i že bežijo za jabokami, erkoči, da jabočni kšeft več prinese, kak pa krčma. Boug moj, Boug moj, keliko jabok! Je to mogoče? Pri Sv. Jiirji takši kšeft z jabokami. Na D. Slaveči sem, iščem g. Forjaniča. Kaj Forjanič! — pravijo gospa, on je zdaj stalno v Gor. Radgoni. Ka pa dela tam? Ka? Z jabokami! Gde bi ga pa lehko najšo? Gde? V Talanyijovoj krčmi. Tam ma svoj sedež. V Kuzmi — Hubertova gospa so mi ravno tak odgovorili. Kaj mislite, da jas samo gospode iščem ? Vino, vino, nej sem zopston Vinopivec Vince! Kak proti domi idem, se srečam z g. Bagola mesarom, šteri z svojimi kolami vkuper vozi blago. V Predanovci sem! Gledam, gledam, je to mogoče ? Stara, herešnja Vlajova krčma se odprla. Tu pa pač sem zadovolen — ne izabelo, ■nego belo, dobro, prima vino sem dobo. Ne pravijo zopston, da vsak-ša nova mekla dobro pomeče. V Gyozojovoj krčmi tiidi „Gy6zoš" ide pivcom v glavi, tak da je vsakši dobre voule. Kak v Soboto pridem, gledam sem pa ta. Ka pa je to ? Nove hiše rastejo, kak gobe po deždži. Za par lejt de Sobota tak velka kak Maribor? Krčme se modernizejrajo. Pri Turki novi ograček i kuglanca, g. Faflik delajo novi Hotel, Cafe res-tarant, pri g. Baci zidarje rogačejo, pri g. Flisari pa prosim vino i mi pivo prinesejo. Pa zakaj pivo? Nej mi je šlo v glavo! Jaz Vi-nopivec Vince naj pivo pijem. Pitao sem g. Kuhar špeditera, šteroga je vedno tam najti: Zakaj pivo? G. Kuhar mi je razložo — ar pivski depo majo. Tak je mačka iz žakla skočila. Že razmim. Prijatelje, drugo leto pa bom vas poiskao gori, gde sem letos ne bio, jas Vinopivec Vince. v Siftarov Janči.. Na gaoge so pelali ednoga to-vaja. Šiftarov Janči, kak je to vido, prestrašeno obrne očij proti nebi, i pravi: Zahvalim se ti, oh dober Bog, da si me obvarvo takše nesreče. Eden pijen človek ide po cesti i v jarek spadne, šteri je pun blata. Liidje se smejejo nad tem. Šiftarov Janči kak je to vido, pa je visiko gor na nebo pogledno i se zahvalo dobromi Bougi, da to sramoto njemi je ne dopiisto. Eden zapravlivec, šteri je zgubo na karte špilanji, na njega zaviipane peneze, i vse svojo vrednost, skoči pod železnico, štera ga je na smrt povozila. To vidi Šiftarov Janči, prestrašeno glavo proti nebi obrne i pravi: Zahvalim se ti . . . Pomali prijatel — ga nikak prekine i začiije roko na svoji plečaj. Začudeno pogledne . . . To je bila edna močna lejpa zapel i va ženska. Što si ? Ka ščeš z menov ? — jo pita Šiftarov Janči. Znam, ne poznaš me. I to je tvoja sreča. Ka bi bilo či bi negda k tebi prišla? Znam, da ne bi več nigdar zahvalnost tam gor na visi-koj nebi isko, nego bi bio prepričani, da so nebesa tiidi doli . . . Hvaležen mi bodi, da sem do sega mao ešče ne prestopila tvojega praga . . . Što si? — jo znovič pita. Povem ti. Če me vodi nakliičje, sem priložnost. Če pa me vodi vola, se imenujem — skušnjava. Mrtvim mer trbej dati. V polanskoj krčmi so sideli nikši moški kesno v noči i so si zguča-vali, šteri med njimi bi bio tak kurajžen, da bi šo na pokopališče, pa bi prinesao z groba eden križ i potem nazaj odneso. Eden med njimi bodoči polančar je pravo, da on to včini, ali samo tak, či eden akov vina plačajo, štero spijejo. Vsem se je to dopadnolo, zato je stavlanje sklenjeno bilo. Polančar je šo v kmičnoj noči na pokopališče, pa je tiidi za kratek čas prineso eden križ v krčmo. Vsi so ga hvalili i praznili kupice na njegovo kurajžo. On pa či duže bole blejdi gračiivao, obdajao ga je strah, tak da bi naprej znao ka se ma z njim zgoditi. Okoli pol noči, gda so že vsi preči meli v glavaj, so njemi pravili, naj nese nazaj križ, ar samo tak vala stavba. Polančar se napoti nazaj na pokopališče, pride do groba, tam se dolipoklekne, da tak ležej križ nazaj v luknjo opici. Samo ka je v velkoj krnici nej vzeo napamet, da je križ na šorc djao i ga z šorcom vred porino v zemlo. Gda je šteo gori stanoti, ga šorc nazaj vlejko, na to polančar misleč, ka ga mrtvec vleče nazaj, se je tak zosakgo, da je včasi dušo pusto. Njegovi prijatelje, ki so z njim vkiiper pilij, so ga na drugi den samo najšli, mrtvoga na grobi. Notri pošlo : Tanacek Jernej, Vadarci 84. Največjo izbiro vseh vrst KOLES kakor tudi ŠIVALNIH in PISALNIH STROJEV, RADIO APARATOV, FOTOGRAFSKIH APARATOV dobite vedno pri tvrt. ŠTIVAN ERNEST TEHNIČNA VELETRGOVINA Murska Sobota. Solidna postrežba ! Najnižje cene ! Vse na obroke ! KUPUJTE VEDNO SAMO DOBRO BLAGO, KER JE ISTO NAJCENEJŠE I Drama liibezni. Fiškališ z vovtegnje.nov rokov pokaže na pred birovom stoječo žensko i z etimi rečami dokonča svoj obrambni guč: Gospodje, ta ženska je nej kriva, ona je nej bujla svojega moža. Pa či bi ravnok to žalostno delo ona napravila itak bi te tiidi bila ne-dužna zato, ar je njeni mož bio brutališki, štero so tiidi vsi svedocje posvedočili. Gospodje ! Ne ta ženska je nej kriva. Na to prisegnem jaz !... Birovje so po kratkom posvetu-vanji razglasili sodbo: Zavolo men-kajoči dokazov je Simone Lekastor gormentiivana. Ženska z svojim fiškališom za-piistij birovijo. Kak na cesto stopi, njoj vnogo liidi gratolera. Edna humanitetna organizacija pa njej da eden šopek korin. Novinarje jo interjuvenerajo od liibezni, kratki jank i od nove mode. Kak domo pride na svoje stanovanje, pride hižnikova žena i sobarica, šterivi se od veselja jočeta. Na stoli najde edno vizitko — Baron Winterstek Hoc ulica 42. Što je to ? pita Simone svojo sobarico. Milostiva, te gospod že dvej vori čaka na Vas. Ka šče z-menov ? Nevem ! Simone v drugo sobo ide, gde baron na njo čaka. Baron gorstane, kak pravi gentle-man elegantno je oblečeni, najprvle njej gratolera k oproščenoj sreči. Simone se njemi zahvali i ga pita : — Ka želejte od mene ? Odpiiščenje milostiva, da Vam najprvle edno i drugo na kratci razložim sam od sebe ... Z Ho-landije sem, imam 42 leti na pukli... No, to se nevidi, dosta mlajše vovidite . . . Hvala ... V Rotterdami imam velko verstvo, gde tulipane povamo, z šteroga dobim letno dvejstojezero holandski forintušov dobička. Preračunajte, kelko je to na Vaše pejneze . . . Ali odpustite, ka me to vse briga? Dosta ! Milostiva, dosta . . . Vse to Vam zato pravim, da naj znate. — Ar sem zato prišeo, da Vašo roko sprosim ! . . . Nemogoče ! . . . Gospod baron, Vi mene nepoznate —■ se ščete z menov šengariti ali zapelati ? Ne edno pa ne driigo milostiva. Z spoštenjom sem prišo k Vam i to moje želejnje mi tiidi spunite. Odprtosrčni bojmo . . . Birovija Vas je gormentiivala . . . Ali med sebov povejdano, ste li Vi bujli Vašega moža . . . Pardon! Ali draga milostiva, ne mentiijte se. Jas Vas zato liibim, ar ste zaklali ... zaklali ste svojega moža i to je meni senzacija. Samo zato Vas mislim za ženo vzeti . .. # Simone je postanola žena baroni, deset mejsecov sta živela v najlep-šoj liibezni. V edenajstom mejseci je baron odpotuva v Švicarsko v trgovskoj zadevi. Edno jutro so Novine prinesle eden senzacijski članek: Epilog edne liibezne drame. Naši čtejoči se ešče spominajo na Iiibezensko dramo, v šteroj je igrala glavno vlogo g. Simone Le-kaster proti svojemi pokojnomi moži ar so sumili, ka ga je ona bujla. I zdaj se je pokazala istina, eden raz- bojnik je pripozno, da ga je on bujo. Tak je g. Simone zdaj zadoščenje dobila i se pokazalo baronice Winterštek, da je čista i jo vsako društvo srca itd. itd. Simone je vesela bila. Te članek je z Novin vovrezala i z-tov prvov poštov svojemi moži poslala v Švicarsko. Za štiridvajseti vor je od moža prišeo odgovor : Konec je mojoj liibezni. Vi ste me znorili. Za ločitev zakona sem se že poskrbo. Alfred. Zarja. Vandrar zdigne palico i naglo vo z kmične noči bižij. Visiko vrže zdignjeno houbo v prazen zrak za bregami na nebi se že razpočila zarja svetlost. Šumij živlejnje v gingavoj travi, štero bliskeča rosa oblije. I gde vrteča hoba doli spadne, tam zosagajoči grm se pohableno doli potiili. List rogače. Prestrašena jereb v zrak zleti. Voter strosi zreli sad. Svetlij se. Od zemle gor idoče sunce erdeče brnij i pofarba viseče oblake, šteri se v zraki ziblejo. Vandrar idi idi že. Po suhoj cesti vihar z belim prahom kolo pleše sem ta z rajim gibanjem V morski valov penaj kopajočo deklino opazuje mišlenje. No li naprej! Se potegne senca. Z odprejtimi očmi ide vandrar brez hobe z golov glavov tak vidi vo, kak mesec na nebi, šteri je svetlost zgiibo od zorje. Slobod jemle: Bog s tebov deklina, Bog z tebov liibezen, te lepi kraj gde sem živo, gde sem bio ravno tak jereb krčij! Bog [z tebov. TALANY1 FRANC. VUzem. Ftiči pesmi popevajo V velkom, gostom, tihom logi. Pri sunci se segrevajo Cveteče rože na poli. Zasmejala se toplota, Štera nam zemlo segrevle I nas je opomenola, Da mamo dnes gorvstanenje. Oživelo se na poli Zeleno postanolo je vse, Trate, travnicke i v lougi, Ar mamo dnes gorvstanenje. Dnes se znouvič prebudilo, V našem srci tou živlenje, Štero je v duši rodilo Nam, viizemsko gor vstanenje. TALANYI FRANC V krčmi sta se najšla. L jesen je, jesenska megla se raz-prestera po globoki dolinaj i ravni-naj, štera je tak gosta, da niti eden stopaj daleč nemre viditi. Snežni oblačke i sever ešče daleč od nas hodita, či glih na z oranoj njivi je grudje že zmrznolo i na kre ceste stoječimi visiki jegnjedaj visijo zmrznjeni ciincleki. Zima se ponuja. Janči, sin te hiše gospodara, na drvotani drva seka. Mati v prekleti med dveri stopijo i sinovi kričijo: Janči, cajt je polagati, idi pa na-mejšaj ino deni kravam i konjam. Janči na giimlo ide, potem po lestvici gor na štale odkec seno dolivrže, s parme pa slamo. Slamo malo zmene i z senov vkiiperstrosi, štero kravam vrže, konjam pa čisto seno da. Po polaganji napoj i j i v štali je opravleno. Po večerji si Janči velki kaput vzeme i z-domi odide. Oča Miška počakajo dokeč sin Janči dverca za sebov zapre, potem erčejo: Mati, daj mi ese moj velki kaput. Ženska je nej vorvala svojim viiham. Velki kaput? Koma pa te zdaj ponoči ? . . . Z Miška šogorom se misliva najti za volo nikše kupčije. Po tem Miška vert tudi z-domi odide. Ženska i hči na prsaj z-vkiip-skliičenimi rokami stojita na sredi hiše. ) Voni se pomali podava snejg. II. Dečki močno začne srce biti i si globoko zdehne, kak pride do krčme pri „Veseloj dovici". Kliiko naglo poteži i notri v krčmo stopi. Dober srečen večer Bog daj! — se pokloni. Krčma je prazna, nindrik nikoga. Krčmarica tudi vonej ali v kuhnji hodi. Janči dečko naprej ide i pri ed-nom stoli se doli sede pa čaka. Za malo krčmarica — štera je dovica — v krčmo stopi. Kak za-gledne dečka, roke vkuper pouči. Velke prsi od globokoga zduhava-nja se njoj trosijo kak na vejkici jaboka i tudi v licaj jo je krv po-lijala, od šteroga so njej lica rdeče postale kak najbole rdeča roža. Ti si to ? — šepeče. Dečko se prouti njej obrne. Gleda. Bele roznatne lica, rdeča vusta i visiko nakipane prsi, štere se njej od naglo bijajočega srdca ziblejo. V tom kraji sem hodo — erče dečko. To je lejpo! Včasik malo večerje prinesem, ar mi smo že meli. Dečko jo zadržij: Jaz sem že tudi po večerji. — Rajši nekaj piti. Krčmarica pol litra natoči i pred njega dene. Malo, komaj opažjeno se tak prejk stola nagne, da njene dišeče mehke vlase dečka vu obraz poščegečejo. Bog te prineso — pravi šmeglavo. Dečko se zasmehe i v žilaj se njemi krv naglo naganja, srce njemi klepeče, tak da bi kosou klepo. Ženski v očij pogledne. Ona tak da bi sramežliva bila, oči na pol zapre i se njemi zasmehe. Tu ! — že tak dugo nej ? ... Nej je bilo mogoče. — Vino v kupico natoči. Pije, roka njemi tre-peče, pa išče rečij.: Samo zato naj znaš, do jiitre ostanem. Ženska od veselja prestrašeno: Ostaneš ? Ostanem. Nemogoče. Napamet vzemejo. Kmična je noč. Trnok kmična... i tak zarana prinesem dva žakla. Ženska od veselja, niti nevej ka pravi. Pšenico ? Pšenico. Dveri se odprejo. Oča Miška v krčmo stopijo. Ženska prestrahšeno od dečka vkraj stopi. Miška krščak prezdignejo i se poklonijo : Bog daj! Tihota — nikši odgovor: Miška po krčmi pasejo oči i dale naprej idejo k onomi stoli, gde Janči sin sedij. Polek njega se doj sedejo. Z krčmaricov se obrača hiša. Ka bo zdaj? No glete, jaz pa samo stojim, ne ka bi kupico prinesla — i že be-žij. Kupico pred Miško očo postavi. Dečko se na stouci nazaj nagne. Noge razprestre, gleda očo. V njem se burka moč. Ženska med dvema moškoma stoji i premišlava: Ka bode zdaj? Janči kupico sprazni. Miška na prazen polliterski glaž poglednejo. Nalej ga no! Ženska prinese vino i pred njiva dene. Natoči — erčejo Miška. Krčmarica natoči. Miška na žensko poglednejo. I tij ? Ona je ne mrtva, ne živa. Gledam, ka sta se tak znajšla. Miška skimajo: Znajšla ... Dečko je pogledno, gda na očo, gda pa na žensko. Ti se tudi sedi — erčejo Miška krčmarici. Nej sem trudna. Dečko se na sto nagne i se naprej nasloni. Sedi si na! Ženska je previdla... K stouli si sede med njeva. Z dregetajoučov rokov segne za ponujano kupico. Bog vas živi! Bog! Bog! Tri kupice naenkrat zrogačejo po. stoli. Miška z pogledom mujštra žensko. Prilična si! Ženski se krv v obraz siinola. Strašilo! Prilična, lejpe postave. Tak. Ženski se obras na joč sili.. Zakaj me bantujete? Miška pijejo. Sto te bantiije. Jas niednoga ne„ Glas je meren, ali se vidi žnjega,. da je protiven. Dečka pogled na očo spadne. Vij, vij! Jas? Staroga i mladoga pogled se najde, v tom megnenji obadva goreča krv v plamen vseče. Drgetajoče-ženske vroči pogled, pamet obema vzeme. Dečko se prenagli. Tu tisti zapovedava, šteroga po-sliinejo. Tisti? Tisti. Šteri da ? Šteri da. Šteri ma ? Šteri ma. Ženska roke vkiiper skliiči. Po-merta se, jas vaj prosim, bojta mer-niva. Dečko glaž i kupice z stola pomete. — No znajte, jaz mam! Oča v čemeraj? Ti? Dečko goristane. Tu jaz zapovedavam! Miška gori stanejo. Nej so zato prišli. Za drugo. Za pšenice volo i ne za ženske. Ali kak so zdaj pre-vidli, ta ženska nji je znorila, zno-rila ji je z svojim pravim sinom, dečko je znamkar že prešnji tjeden tu hodo. Ta misel ji je v divjost spravila. Hej! — se zderejo i popadnejo eden stolec, šteroga visiko zdignejo. Ženska joče, krči. Miška! Kesno! Stolec spadne na dečka, šteri se vdiljek po podi vtegne. Miška trobi: Ti! . . . Potom tihota postane. Ženska ga gleda i gleda. Miška pa stojijo i stolec ešče itak v rokaj držijo. Potom pomali, kak da bi se prebudili, si nazaj k stouli sedejo. Kelko je prineso? — pitajo z mrzlimi rečmi i pogledom. Ženska na kolena spadne i se tak približava. Kak do njega pride z obema rokama Miški kolena obi-ne i v toj obinjenosti se z svojimi nisikimi prsami močno k njemi stisne, iz šteroga se vidi njenoga srca globoka lubezen. Nika ne . . . — jecla ženska — ^samo je pravo . . . Rad bi . . . Ravno dnes . . . dnes ponoči . . . dva žakla . . . Miška so tihi, dečka gledajo, šteri naklaj leži. III. Dečko na štrti den že spostele ide. Mati nemre zadosta veliko hvalo dati Bogi, ka se je tak hitro vo skopo z krčme bitja. Večer pri stoli sedijo. Tihoča je v sobi i v srcaj. Hišna mirovčina se je razprestrla i kraluje med vsemi. Mati gledajo proti posteli na šte-roj merno spi njihov jedini sin. Vu očaj se njim zosveti skuza i po licaj nakle spadne . . . Ešče sreča, ka ga je ne bujo te razbijač — erčejo mati. Nato Miška gori na ženo pogled-nejo i pipo z lamp vzemejo. Sreča . . . Velka sreča ... — pravijo merno oča. No ali ... to njemi ešče drugikrat lehka nazaj plača. Tomi Šandor pojbi. Ar ga je Šandor v krčmi pri „VeseIoj do-vici" z ednim stocom v glavo vcjaro. Voni je že vse belo. Sneg je zmržnjeno zemlo pokrivao z svo-jov mehkov odevkov. Starec. Moč me je zapustila, Smrt pa se zamudila, Pa kak mila bi bila. Noge me ne nesejo, Kolena mi klečejo. Lejta pa me ženejo. Zivlejnje nemam pravO, Ar mi je nej več mlddo, Nego že trudno, st&ro. Srce mi več ne trupi, Želodec pa mi bruli, Ar je prazen i suhi. Roke mi drgečejo I skuze mi tečejo, Ar me z špotom mečejo. Moč me je zapustila, Smrt pa se zamudila, Pa kak mila bi bila. Talanyi Franc. ri v • v • Božični večer. Na voro pogledne, zdaj vidi ka je že kesno. Obliče si bundo, slo-bod vzeme od svoje prijatelice, pri šteroj je bila i hladno odide, v glo-bokom mišlenji, da je dnes božični sveti večer, — se spomni nazaj, na svoje prejšnja leta, kak blajženo je te sveti večer vsigdar s svojim mo-žom obhajala. Kak tak zamišleno po cesti ide, naenkrat jo eden močen moški glas z mišlenja prebiidij: Prosim, auto-taksi ?. Ona brez nadale prem išla vanja, povej svoj adres i si notri v auto vsede. Ejnje, tak da bi mi zapovedo te šofer, naj se v auto vsedem, i kak je vo vido ? . . . Auto naglo ide. Ona si nadale globoko premišlava od svetoga večera, šteri je dnes? . . . No, kak je to, da tak dugo domo nepride ?... Stov naglostjov, kak te auto vozi, bi že davno mogla doma bidti. Vo na okno pogledne. Ka je to ? . . . se čudiije. Auto vozi nindri vo z varaša. Naglo si pošlata na šinjeki drage džundže, v viijaj briliantne oringline i dosta jezerk vreden prstanik. Rada bi kričala ... lejpa pustolovščina ... Te šofer mi je ne zopstom tak ni-kak čudno vovido. Auto naglo stane pred ednim velkim plotom. Prosim, tu smo! — stopite vo... Ona se ne gene, straj jo je. Vse je zopstom — erče šofer.,— Posliižte se i hodte za menov. Drgeče i z autoja stopi, pa po-mali ide za tem plotom po ednom dugom dvorišči, nato se najde v ednom prekleti. Nej ste mislili, Denise, da enkrat še z menom se tak najdete? ... Ali... Jaz nej sem Denise ! Šofer sobo odpre i svetlost napravi. Zdaj vidi — kak je ona bundo razkapčila, da je to zaistino ne Denise. Oh draga milostiva, odpustite mi. Prosim Vas, vsedte si nazaj v auto, i vas včasi nazaj domou na vaš dani adres odpelam. Odpustite mi. Kak sem Vas tam na cesti vido, Vaša postava, Vaše idenje, Vaša velikost, Vaše obnašanje i Vaša bunda, vse to me je znorilo, vse to ravno tak vovidi, kak moja nigdašnja Denise ... Oh kak sem mogo tak slejpi bidti ?... Ženska se že več nej bojala, stopila je v sobo, i brez bojaznosti je gledala na toga moška. Odpiiščenje: Hennensbaull Pali sem. O ... Hennensbaull! . .. Poznate to ime? . . . Se zna, što bi to nebi pozno? Konkurz, njegovo afero s svojov ženov i zgiiblenje, Hennensbaull je prejšo, vsi so prepričani bili, ka si je živlenje vzeo. I zdaj! . .. Ka pravite? Na božični sveti večer po takšoj pustolovščini, Vas jaz morem odkriti i nazaj javnosti dati ... I si vsede k peči, od štere prijetna toplota se razšurjava po hiši. Sam nevem zakoj, ali morem Vam edno i driigo povedati, da bi me nebi držali za kakšega pustolovca. Tistikrat sem celo mojo vrednost v pejneze spravo, da bi moj dug lehko vozplačo. Ka naj začnem brez penez? Šofer sem postano, da tak novo živlenje začnem, ar bio sem prepričan, da de mi moja žena po- magala. Ali znoro sem se v Denise. Zapustila me je v sirmaštvi. Sam sem ostano. Milostiva, či bi znali ka je to samota? Znam, znam . . . Začno sem delati, i z rokami zasluženi trud sem vkraj devao, špa-rao sem. Zdaj tam stojim, da v krat-kom vremeni znovič začnem moje staro živlenje. Trgovino mi že gor postavlajo! Znam, čiitim, da zdaj mo vekšo srečo meo. Dnes na sveti večer, gda sem Vas zagledno, mislo sem, da je to Denise, ese sem šteo jo pripelati i vse to, ka tii mam, njej pokazati, da naj vidi, da naj zna, ka v kratkom vremeni sem znovič tisti, kak sem bio te, gda sem jo oženo. Srce mi je že zacelilo, samo vse to sem njej mislo pokazati, i potem jo nazaj domo odpelati njenomi driigomi moži. Tak, pa jaz sem takša kak Denise ? Taksa, popunoma takša, samo, da v lepoti dosta lepša i kak se vidi tudi dosta bokša. Oh jaz nesrečen, telko gučim i Vas mogoče doma že žmetno čakajo ? Nišče me ne čaka. Ne? Tak ostante, prosim Vas ostante. Te sveti večer, da nemo tak sam. Potem ide v drugo sobo, z štere prinese edno božično drevo, na šteroj sveče gorijo, male božične sveče, na stol postavi pred gospo i nekakše rakete. Vse to je priprav-leno bilo, tak, da bi koga čako, trnok je čako, ali koga, to sam nevej . . . Čako je, i njegovo čakanje je bilo uspešno. Čuda se je zgodila. Živ-lenja dva samiva vandrara sta se najšla na božični večer, šteri njidva je zdriižo i njima je dao novo živlenje. Jesen. Včter piše, kralOje Mraz se tomi radtije. Mrzlo vrejmen je prišlo Rano vjesčn, de hitro. Žuto listje na drevji, Štero stoji na bregi, je zrelo postanolo, Pa je nakle spadnolo. Veselo poka z bičom, Vsakšega truca z vinom. Dokeč vino pijete, Tečas gvušno živete. Pij! Edna jesen ide, Pa druga znovič pride. Či boš pa ti odišo, Nazaj nigdar neboš prišo. Gdč ta ide, kam držij? Kola rud, gde tš stojij? Ka to pitaš? — vej vidiš. Kama ? ... na brutiv misliš! TALANYI FRANC. v Ženska naj Idi k vragi, ti omelo, zapusti mojo hišo! Vrag te naj vzeme tam, gde si! Ostanola bi pri materi! I druge takse reči so jo prebudile z prvoga spanja kak je zaspala. Stolci so se premetavali, posoda je letela v zraki, skleca rogače po nje-noj glavi i na jezero falate razletij. Mož jo z baligačov za šinjek po-padne, z pravov pa vdari tak, da nakla spadne, zdaj čuti črevle peto, kak se njej v mehko meso pogro-zij, zobston joče, zbešnjeni mož ne popusti, kriči, psiije, dere se, i z pes-nicov mlati v zraki i po njej tam, gde jo zavadi. Obraz njemi je rdeči od vina i razburkani. Ka ga je svadilo? Zdaj ga nema cajta pitati. Velki robec i obleko, štera je na stoci bila, z obema rokama k sebi stisne i vo z hiše v kmično noč bežij ... Zdaj de domo šla, viitro k dok-tori po vizarapert, potem k biroviji, razpitati de se dala od toga divjaka, šteri njej je to dnes ne prvikrat, nego že večkrat napravo, brez vsak-šega zroka. Čobe so njej otekle, z jezikom po čobaj potegne. Čuti osoleno krv. Ešče ednok se polizne, joč jo zno-vič krčevitno primle i se nesmileno joče . . . Mrzeo jesenski voter rogače z suhim listjem na drevji, to šumenje takše čutenje zbudij v človeki v toj mrzloj nouči, tak, da bi na brutivi povehnjeni vencov suho listje ro-gatalo. Malo se prestrahši, nato si moč sugestera i z naglimi stopaja- mi se pašči proti očinoj hiši. * Tu je v svojoj rostnoj vesi, tu je hodila v šolo, tu je gor zrasla, tii postanola za moža valon devojka, j od tec je šla k moži. doma ostane. Eden zimski fašenski den pride sosedova Bara i pod od fortojom v robci zasukani kep privliče, pomali ga z robca vo zosuče i pravi: Eto je kejp — i ga materi v roke potisne. Mati z kejpom k okni stopi i z smeječim obrazom ga muštra. Potom ga oči da. Oho, lepi gospocki človek. Naslednje ga je ona dobila v roke. Ona, štera bi pravzaprav ta prva mogla bidti. Gleda ga, zasmeje se, z njenoga obraza se opazuje, da se njej vidi. Lejpi gospocki mladenec, lepo počesani, velike bajusi, okro-geo obraz, gospodski gvant, gospod je. Gospod frizer, šteri diši po parfumi i po pomadi. Dvajseti jezero šče — pravi Bara. To je dosta — se obregne oča. Ne je dosta. Premislite si. Gospa de, nede njej trbelo žmetno delati, okapati, kositi, travo brati. Dobro, dobro, ali to je dosta pe-nez, odkec telko pejnez, i k tomi ešče zdaj štaferong, pohitštvo i drugo. Naj bode — odgovori Bara, deset i oča se poskrbi za pohištvo, štaferong i kšeft notri zrihta. Eden zadvečarek je prišo sam mladoženec. Elegantno oblečen, močne postave, lejpoga obraze, bele roke, svilena srakica, čaren olstik, lače friško speglane, i gda se je doli seo, lače z dvema prstoma gor potegne, da bi se na kolenaj nebi zmožčile, svilene štrumfle. Vsi so ga z poštenjom gledali. Pravi gospod, lepo zna gučati, tak da bi ga človik vore i vore dugo poslušo. Istina, da zviin sebe nema nika. Ali vej de po ženi že erbo i te bode vse. Po kratkom so gostuvanje ob-sliižili. I zdaj . . . * Ženska pred očinov hišov stojij. Trudna se čuti, zebe jo, bolečina jo mantra. Rada bi se že v mehkoj toploj posteli počivala. Ne, gnes ne, nede šla k doktori, viitro vse opravi, ešče fiškahsa gor poišče. V dvorišče ide. Po okni rogače. Nika, stoji i čaka. Sever nesmi-leno fučka i z drevjom rogače. Pri sosedovi pes čemerno laja. Mesec se v oblakaj skriva, notri i vo. Z zebečimi prsti znovič po okni pleše. * Jaz nemaram, zavolo mene ga naj vrag vzeme, ali doma nemreš ostanoti — oča nakratci povej, i se proti steni obrne i celoj zadevi hrbet pokaže. V driigoj posteli mati ležij, i si miivi: Tak je, takše je oženjeno živlenje, dekla nigdar nevej komi k moži ide. Vidiš, jaz sem tiidi telko trpela v mladi letaj z tvojim očom. Ali zato sem ne bežala domo, pa itak sva stariva postanola. Pa tak kesno^ po noči, celo hišo gor zdranfaš ! Što je to vido ? Ženska sedi pri peči i nesmile-no joče. Jaz ta nazaj več nemo šla, raz-mite, rajši na cesti od glada merjem. Ali k toj zverini, k toj pijanoj svinji, k tomi, šteri mi je živlenje vničo, od šteroga niti dece nemam, šteri me samo žene v delo kak živino, šteri me je že večkrat vse vkiiper skuko, k tomi več nazaj nemo šla. Poglednite kak me je zbio, zbrso, čobe so mi vse krvave, i celo telo mam čarno od brsanja. Što sem jaz, ka me taksa usoda naganja ? Hej, hej . . . No pa ka bode zdaj z kšeftom ? — pita mati. Jaz nemaram kaj šteč, pa ka me briga kšeft ? Ka je minolo, to tak več nemre nazaj napraviti, stara gratam, dnes-viitro brez vsakše dobrote i mera. Vdarce, štere sem od moža dobila, se več z mene nemre dol postriigati. Naj grom vdari v takšega človeka, šteri svojo ženo tak vkiiper skuče. Zdaj v tej čemeraj bi moža bujla, či bi tii bio. . Vej se že zmerita i potem pa de vse vredi. Zdaj pa idi spat i viitro nazaj k moži. Tak dobro si pravo oča — potrdi mati, viitro de že vse dobro. Mine vse. Te čarne fleke zacelijo. Ne trbej za to malo nevolo tam povrčti kšeft, šteroga smo mi notri zrihtali. Polojno toga kšefta je tvoje. Zdaj pa li idi i si doli leži i viitro boš pa nazaj k njemi šla. Nigdar, či pravim, nigdar. Rajši zgubim vse, ka tam mam. Ali jaz ta ? . . . Ka maram jaz za tisti pre-kunjeni kšeft, tam sem se nigdar nej dobro počutila, ne maram što šteč de tam, samo jaz več nigdar ne . . . Do zdaj je že zadosta bilo, jaz sem tiidi človik i ne stvar, ka bi z me-i nov tak delo kak z ednim psom. Na to velko larmo se v driigoj sobi prebudita sestra i šorga, šteriva tiidi notri prideta, samo tak, kak sta spala v tisti obleki, i si polek nje doli vsedeta. Z šorgovi ouči se norčarenje svejti, i začne: Tak sta teva vsigdar. Se svadita, zbijeta, naraznok bežita samo zato, da na drugi den pa znovič lehko vkiiper ideta. Što je vido takšivi dvej govedi. Zakoj ga ne pustiš tam na voke. Pusti tam toga gos-podskoga razbijača. Zdaj pa bodi tiho i ne joči telko. Vidva sta oba-dva ednakiva, eden je taksi kak drugi, drugo nevejta kak se kregati, s vaju vat i i eden ovoga biti. Idte že spat pa tiho bojte i viitro mate cajt si dale gučati, erče oča. Na cesti se čiije kričanje. Tu je! To je on! Za menov je prišo — erče ženska i na vsako kričanje se prestrahšeno strosi. — Čiijete to zverino? Za menov je prišo, bujti me šče. Z ceste se zmerom bole i bole glasno čiije. Tovajge! Tovajge! Dajte mi nazaj mojo ženo. Vse vas spokolem, či domo ne pride. Šorga se smeje: Da bi li notri prišo, v njegovom Pelatoši! . . . * Ženska ležij na kanapeji, perja jo teščijo. V toj hiši zrak pesnivo za-diišava. Tak, da bi ta soba kripta bila. Ležanje jo boli, se obrača z edne strani na drugo stran. Voni voter z deždžom po okni poka. Jesen je, pravo jesensko vremen. Vgojdno de k doktori šla. Ne, ese domo ga da pozvati. Tak daleč bi tak nebi mogla pridti, vse jo bolij. Niti obrnoti se pošteno nemre, jaj, na tom kraji me tudi brsno. Zaran je mati prišla k njej v sobo. Kak navadno zdaj tiidi nikak naopak na njej visi janka, i na bosi nogaj puno blata. Kak to naopačno paversko vsak-dnevno živlenje vidi na materi, očij stisne, da naj nevidi, tak da bi njej nej mati bila. Te pa! . .. — začne mati — več neboš šla nazaj. Ne maraš kaj šteč de z tvojim kšeftom? Štoj šteč de notri, štoj šteč de kaserao. Ne, to nesmiš pustiti. Zakaj bi vse on v žepko djao, polovico je tvoje, za to maš juš: Jaz tak mislim, ti li idi domo i si brez reči notri v gaso vsedi, na njega ti ne trbej gledati, niti se njemi ne pokloniti. Kuhati ti tiidi ne trbej, k obedi lehko domo prideš. Na to v hišo stopi oča: Te pa doma ostaneš? Zato sem te dao k mouži i s tebov deset jezero dinarov, pohištvo, štaferong i vse ka mata, to vse sem jaz kupo, i ti zdaj to vse tomi človoki tam pustiš i ti pa doma ostaneš? Ne, či že je tak, tak boš šla nazaj i vse tisto, ka si z domi odnesla, gda si k mouži šla, prineseš nazaj. Oča z milim pogledom i globokim premišlavanjem gleda svojo nesrečno hčer. Ali ajta, razmite me, jaz ne mis-slim tii doma ostanoti, samo tečas dokeč mi ne . . . Vidite, z petov me je zbrso! Počinoti si ščem, potem bom šla k doktori, da mi naj da svedočanstvo, potem na biro-vijo . . . razpitati se dam. Kak v pamet vzeme, ka mati i oča se dosta ne brigatata s tem, ka bo ž njov, nego samo stem, ka je žnjov, — tiha postane, i si prani išlava : Razpitanje ? No pa zakaj nej ? Kelko takši žensek jeste gnesden ! I te ? ... se drugikrat omožijo pa so srečne. Ali pa od moža apanaž vdablajo pa so tudi srečne. Pri obedi šougor razlaga, kak se je najšo z njenim možom, šteri je že več nej pijen vo se naspo, i od vsega toga ka se je zgodilo, nika nevej. Pa ka tak dugo delaš doma, zakaj ne prideš domo ? — me pito. Vidiš — odgovori mati — naj-bogša je mirovščina. Jaz po tom dogodki, ka bi domo šla ? . . . Nej, nej, nigdar. * Ka bode z tem vremenom ? . . . dnes tak, kak včeraj i viitro de tak, kak je dnes i včeraj bilo. Deždž, neprestanoma deždž ide, blato je takše, da se nikak ne da v varaš k doktori idti. I pa kak bi šla ? . . .. Gyanta nemam drugoga kak samo toga vsakdanešnjega. Vse obleke so doma pri moži, ravno tak spodnji gvant, srakica mi je blatna od črev-lov, kak me je brsno, z takšov za-mazanov srakicov itak nemrem k doktori, sram bi me bilo pred dok-torom se dol slečti, v tak zamaza-noj srakici . . . Po hiši se pa ta hodi, stopaji so njej lehki, ne čuti več bolečine, si z rokov šlata po teli i išče vdarce, bolečine nema, ne najde. Vse to se znankar nonč ne tak hudo zgodilo ? Ne . . . Najbogše na vse to nonč nej misliti. V hišo stopi mati i se stara. Jaj, jaj, tak sem trudna. Vse delo sama morem opravlati. I ti si tudi doma, dnevi za dnevami odidejo i nika ne delaš. Ka bo z tvojov pravdov? Ja z pravdov ... v tom grdom vremeni človik nemre nikam. Zamudila sem z doktorskim svedo-čanstvom, že me skorom nika ne boli . . . Šougor je tudi notri prišo. Noge razprestre i si edno cigareto zosuče. Dnes je sobota, doma je puno liidi, što zdaj tam kasera ? . . . krad-nejo, on i detič delata, obadva mata puno dela. Tam sem bio, vido sem kak liidje hodijo notri i vo ino nega što bi pejneze pobero... Mož se stara i me je proso, da naj do-mo prideš. Jaz, jaz naj domo idem k tom i, tomi lumpi... Znankar ga ešče naj jaz prosim odpuščenje ? Pride on po tebe, či ti dovoliš jaz njemi povem, ka lehko pride i de te odpuščenje proso. Obliibiti, ka več nigdar nede pio. Či se pred menov doli poklekne, pa de me tak proso pred tebov i niti te njemi nemo vorvala več, ar znam kakši je. * V nedelo zadvečara ma zaprejto i te brez vsake zamude lehko ide z domi. Prigno sem ti moža — erče šorga — no li hodi, hodi na i ga naprej proti med male sobe dvera-mi stoječoj ženi tiska. Žena stojij i visiko pred sebe gleda. Stojij tak gizdavo, kak Napoleon. Oči se njej svejtijo, kak mačkine i niedno rejč nepiistij z sebe. Šogor toga frizera naprej prouti ženi sunjava. Kak pred ženov stoji njemi pravi: Prosi lepo odpuščenje, povej njej, ka si pijen bio te tisti večer, gda si jo namazo i obečaj njej, ka več neboš pio i niti z malim prstom se je ne tekneš. Juliška ! — je mrmrao i ženi v obraz pogledne — kak vidi, da ga žena nemara, pred njo poklekne i jo tak prosi : Juliška . .. Odpusti mi... Ne povrži me ... Hodi domo, nigdar več se to nezgodi. No, ka si tak nafucnjena, odpusti njemi — tak de tomi konec odpuščenje i nazadnje ta si pa dobriva, ali ka vraga ? Šorga neboš pio edno kupico, včeraj sem z goric prineso !.. To maš, samo edno kupico, ka boš ležej odpuščenje proso. Ne, ne, zdaj sem njoj obliibo, da več nemo pio, zdaj nemrem. Oblu-bo mo držo. Roko njej pontidij, v štero se ženska močno obesi i obadva vo-stopita. Marelo mož odpre, ar deždž ide. Voter nazerensko piše, blato je, ali njiva od blajženstva nika nevidita. Veseliva sta, da sta po ednom tjed-ni znovič vkiiper i da sta se tak gladko i nalehci vozmerila. * Človik se zato svadi, ka se naj lehko zmirij. Erbija. Eden večer — kak že to navado ma n2ša mladina, ne v krčmi nego pri baotoši. vkiiper pridejo i si pogučšvlejo. Eden ali drugi kakšo novino prinese i to pripoveduje, ali pa politi-zerajo i se štiikajo jeli dr Maček ali pa dr Korošec ma prav i istino v denešnjoj politiki Za volo politike se večkrat med sebov tak posvadijo, da več tjednov si negučijo- Te večer kak ji tak več jeste vkiiper, eden med njimi začne pripovedavati. da z Amerike domo pride eden vaščan, ki je pred trideseti lejti v Ameriko odišo Njegova sestra je dobila pismo, v kom piše. da je že stari g'atao i zadosta pejnez ma da si lehko doma edno hižico kupi i z pejnez brez dela ino mantre žive tista lejta, ka ešče odzajaj ma Z ednim jo oproso či jeste kakša hiža k odaji naj piše i on njej pošle pejneze, ka zanjega kupi Tak se tudi zgodilo. Za par mesecov pride domo z velkimi Amerikanskimi kuferi elegantno oblečeni. Hižo, štero njemi je kupila njegova sestra, renoverati da i se nctri naseli. Cela ves ga za milionera držij poštiijejo ga i vsaka hiša ga rada vidi. Žive šparavno, pejneze nemeče vo, ar tak pravi : Šparati se more tisto, ka člo-vik z težkim delom zasluži . . . zdaj zna kelko pejnezi valajo . Za to pa nede je na okno vo-liičo I liidje so njemi istino dali- Ali med liidstvom se najdejo takši, šteri vse to velko bogastvo nevorjejo i pravijo: Či bi pejdeze meo, te nebi tak trnok šparo. i bi večkrat v krčmo hodo — štero zdaj ne dela Da bi te nevorne Tomaše tUdI na svoj cio pridobo.se po-skrbij s tem ka vsakši večer prvle kak si dolileže, odpre svoj amerikanski kufer, vo z njega vzeme nazerensko dosta pejnez v paperaj. v zlati i srebri ino je na stol dene gde je začne č-eti Gda to dela feranke na oknaj naraznok potegne da vo-ni stoječi j na skrivoma gledajoči naj bole vidijo i se osve-dočijo od njegovega bogastva. Kak to vidijo tisti, ki so v njegovom bogastvi nej vorvali dozdaj, potem ga tudi poštujejo i tak te stdri postane popolen bogateč, poštiivajoči v celoj krajini. Den za dnevom ga gor poišče njemi neznana rodbina Se razmi, vsaki prinese nikši šenk. piščance, kokoši, šunko i druge dobrote. Stari milioner — ar milioner-ovom heri stoji — lepo zahvali. Svojo rodbino lepo pogosti z čarnim kruhom, z močrjom i z kakšim vinom. Kak vidite — pravi — jaz sem že takši, moje živlenje tak teče, jaz samo z takšim živem. To ka sem si vkiiper spravo, nebi rad nepotrejbno ta meto na kakše luksošno delo. Pa kak vijdite den za dnevom starejši i slabejši gračiijem. Eden deri me samo mrtvoga najdete. Po mojoj smrti Vam kraleski notaruš goriprečte moj teštamališ, v šterom sem se z nikoga nej spozabo, z ni-ednoga nej, vsaki dobij tisto, ka njemi ide Jaz sebov nemo neso, vse tu pustim. Zapravo pa tiidi nemo, ar vidite ka šparam i to žparanje je samo za vas i ne za mene, da tak vsi več dobite. Rodbina njemi vorje ino istino njemi da. Zdto pa tiidi njemi eden bole kak driigi dvori z dobrimi falatami SWri milioner pa žive, dobro se masti z prinešenimi falatami Tak dobro njemi je nigdar nej šlo kak njemi zdaj ide. Ma vsega povoli i zadosta. Rodbina i erbijo čakajoči si pa mislijo : Stari čuk, da bi te že vrag od-neso kak najprvle, ka bi tak mi hitrej i več erbali milijonov, na Šteri zdaj sediš i nikom' nika neščeš dati pred smrtjov. Edno jiitro pa ga mrtvoga raj-dejo v posteli. Mogoče njemi so* rdvno masni falatje i dobro vino obškodili, štero so njemi erbijo čakajoči nosili i to ga je neslo tak hitro ra driigi svejt Po sprevodi rodbina vkiiper pride i z velkim interesera-njem gledajo, kak kraleski notaruš odp;e gori te velki Ameri-kanski kufer, šteri je skorom nabito pun papernatni, srebrni i zlati dolarov- Kralevski notaruš. zagrabi te zlatnjake i srebrnjake pa je na sto dene, ali glej čudo tej zlatnjaki nedajo nikšega glasa, kak šteč je na stol liiči . . . Kak bole pogledne, te vidi, ka bogme tej zlatnjaki i srebrnjaki so z deklina napravleni Potem vovzeme eden kup papernatni dolarov ali tej so tiidi na ednom kraji pravi dolarje na driigom pa p*azen beli paper. Ka je to? Ka je to ? spiiavajo eden driigoga. Bomič to so reklamne cedele, njim razloži notaruš. Zdaj napre vzeme teštamališ. kr. notaruš i njim voprečte sta-roga miiionera slednje reči : Čeden človik vsigdar zlehka žive z triidov driigi liidi i ki bi rad v lepi punčolaj hodo, naj neračuna na ednoge mrtveca punčole ! Janez [petič M. Sobota TVORNICA PERILA PRODAJA SAMO NA VELIKO! Brezi Dnes den telko ltidi jeste brezi 'dela, ka bi je niti vkiiper nej znao zračunat i eden navaden človek. Te nesrečni Iiidje od vesi do vesi hodijo i prosijo podporo. Med temi so ništerni manjacke i neščejo trnok primati za delo. Ali jestejo tudi poštenjacke šteri, bi radi delali i ne dobijo dela. Bimbajova milostiva, kak vu ogra-- ček pridejo, se vsigdar čemerijo, gda zaglednejo pred garažov stoječi velki kup zemle, šteroga je zidarski majster tam pusto, gda je garažo zidao. Za garažo zidanja sta se pogodila z zidarom, štero je tudi pošteno zozido. V pogodbo pa sta pozabila notri vzeti od vkraj sprav-lanja z fundamenta voskopano ze-mlo i tak je te kup zemle tam ostao. Prijateli Bimbajove milostive pravijo : Telko brezposelni liidi jeste, ka se ji človek celi den nemre rešiti, eden odide, drugi pride. Naj proba ednomi ali drugomi dati, pa jo že vkraj spravijo. Boug je kaštigaj, te brezi dela, z temi sem že tudi probala, ali ka mislite? . .. Eden nema lopate, drugi talig, tretji pa mi je pravo, ka? delati! Vi mi telko nemrete plačati, kak jas zgubim v tom vrejmeni, vu šterom bi z tov zemlov bio zaposleni. Idem od hiše do hiše, pa skorom pri vsakoj hiši dobim frtao, pou, pa tudi celi dinar i mislite si, kelko hiš jas dnevno obhodim ? jesti tudi mam, či je vroče, si lehko v senci počivam i tak brezi man-tranja živem kak vtiči v zraki. Z ednim voznikom sem se pogajala, da bi vo z ogračeka zvozo, ali petsto dinarov je proso. Ka bi se nebi čemerila, spro-tolejtje je tii, ogradček bi rada dela. vred vzela i za volo toga kiipa zemle nemrem. Gda se tak Bimbajova milostiva čemerijo, ide mimo carinski sluga i njemi kriči j: Gospod Bunko ote, ote malo esi. Bunko v ograček stopi. Prosim Vas, gospod Bunko, nebi mi znali spraviti ednoga poštenoga človeka, šteri bi mi te kup zemle vkraj spravo? Bunko pogledne kup, šercava ograček, vidi, ka so po ogračeki tii pa tam male grabe i pravi: Milostiva, to zemlo ne trbej vkraj spravlati, to bi preči koštalo. Bogše de ograček zrigolerati i v te gra-bice te kup zemle zplanerati. Kopati ga itak morete dati, či mislite kaj notri saditi! Ka mislite, na kelko bi to prišlo ? Bunko gleda, šercava, računa, kak kakši strokovni kubikuš. Okolik tristo dinarov. Bi mi lehko spravili človeka? Lehko. Tak, te vas pa prosim, naj pride včasi vutro. Bunko se zasmeje. Ne je zobstom diplomatikuš carinski človek — vremen šče dobiti. Vutro včasik je ne mogoče, ali glas njemi dam, pa či je gder v deli, te včasik nemre priti, ali do sobote poldneva zagviišno. Na dobro, pa naj bode do sobote poldneva, ar zadvečara odpotujem. Tak de ravnok dobro, da tečas nebom doma, dokeč ograček nede vredi. Z delom sta se zglijala. Bunko kak v kancelajo pride, vzeme pero pa paper, na stol se nasloni i začne pisati domo Svojemi šorgi: . . . Zdaj pa, odkec kolik za železnico peneze si spravi, pa kak pismo v roke dobiš, včasi odi, tak da najkesnej v soboto gojdno boš tu. Dobiš tristo dinarsko delo, si me razmo? V soboto gojdno se šorga notri postavi. Gvant, šteroga oble-čenoga ma, je negda svejta ešče Ferenc Joška služo, šogor ga je osemnajstoga leta domo z bojne prineso, razčesani, krpa na krpi, se vidi, da šorgi slabo ide. Obadva ideta Bimbovoj milostivi, štera njrvaj je že čakala. Bunko tak guči z šorgom, kak da bi nepoznani bio i njemi pravi: Poglednite prijatel te kup zemle, te ograček, šteroga te regulejrali i z zemlov zplanerali. Ka bi prosili za to delo? Šorga — kak sta si to že naprej zgučala — prosi štiristo dinarov. Bunko se na njega obregne: Štiristo? Ne vas je sram, da ne-mate dela i tak dosta vupate prositi za delo, z šterim ste lehko v par dnevaj zgotovleni. Šorga na oči vzeme te kup zemle, ograček okoulik obhodi, šer-cava i z glavov se pa ta miga, klu-ma. Nazaj pride, gde milostiva i Bunko stojita i pravi. Naj bo! Delao bom i pošteno opravim to delo, tak ka či do kaj notri sadili, tisto tudi zraste. Tak so se zglijali za tristo dinarov. Z delom se začne v pondelek i do sobote more gotovo biti. Ar v tom vremeni nikoga nede doma pri hiši. Šogora odideta, eden domo, drugi pa v sosedno ves k sestri, štero je že par lejt ne vido. V nedelo pri njoj ostane, v pondelek pa začne z delom. Bunko v nedelo rano stane i si premišlava, ka de dnes delao? Kama de šou? Naednok njemi samo na pamet pride, da bi dobro bilo malo telovaditi. Vzeme lopato, mo-tiko, talige i s tem ide proti Bim-bajovomi ogračeki. Na poti se najde z poštar Jakobom, šteri ga pita:, Kama, kama sosid? Idem pejneze kopat — odgovori. Nebi šli pomagat? Ote. Jakob nevorje v pejneze kopanji, ali da sta si dobriva prijatela, on tudi vzeme lopato, motiko i talige pa vkuper ideta v Bimbajov ograček. Na poti raztolmači Jakobi, da je to delo šorga gor vzeo, ali njima zato tudi nede škodilo, če ta se malo telovadila z zemlov. Kak de gledao, gda de delo opravleno vido! To de hec! Začneta delati. Či duže bole, obadva sta z pa verske hiše doma. Vidlo se njima je polsko delo, šte-romi sta navajeniva bila. Zdaj sta že dugo ne mela lopate pa motike v rokaj. Boug njima je uradniško službo dao i gospodski kruh, šteroga brez teškoga dela zapravlata. Okolik prve gužine Jakab pravi: Znaš sosid, dajva si prinesti z krčme vsaki eden par veršlinov i kriglin šora, da de nama delo bole šlo! Tak sta napravila. I dale delata. V tormi poudne zvoni; ženske edna k ovoj bežij svojega iskat. Nindrig njivaj nega. V oštariji tudi ne, gde sta tak v nedelo predpou- dnevom. Zdaj Bunkovoj na pamet pride, da je mož vgojdno nikaj razlagao, kakši hec bi to bio, či bi šorga v pondelek to delo opravleno najšao. Obedvej ideta v Bimbajov ogra-ček i se začneta kregati z možama: Jeli sta odnorela, ali ka vama je, • da niti na obet ne prideta. Nej sta šla. Ženski sta njima mogle obid ta prinesti. Komaj sta pojela i sta že dale začnola z delom. Ne sta samo navadno delala, nego sta virtuš napravila, ka do večara celi ograček zplanerata. Že so te prve zvejzde na nebo prišle, gda sta dokončala delo. Tak sta trudniva bila, ka sta komaj gučala. Proti dom i držečiva Bunko pravi : Hej, trnok de gledo šorga v pondelek. Doma večerjo opravita, vsaki si je pol litra domo dao prinesti,- po šterom deli zaspita kak bunda. V gojdno je šorga že rano od sestre odišo, ka ob sedmi začne z delom. Idoč v mišlenji pred sebov vidi tisti kup zemle i začne računati. Štiri-pol dni de s tem delom gotov i v soboto večer na nedelo de že znovič doma z tristo dina-rami. Kak v Bimbojov ogradček stopi — je malo falilo, ka je nej omedlo, tak se prestrahšo. Ne vorje, ka vidi. Po ogradčeki okolik ide. Je to mogoče ? Ka se je tu zgodilo ? Dvej prigišči vkuper pouči, šteri-vi tak počite, kak da bi z pukšov strejlo. Kak tak sam na srejdi ograd-čeka stoji, v staranji skričij na glas: No glej ga! Nej so mi pred nosom fkradnoli to malo delo ! Ka zdaj bode? Kak mo se zdaj domo pelo ? I kak dam nazaj pej-neze, štere sem dobo od gospod-skoga frizera Cukija, z šterim je ešče v bojni služo vkuper. On je furer bio, gospod Čuki pa kaproL Og tec je ostalo njihovo prijatel-stvo. Šorga, ka si naj začne, ide k Bunki i se njemi začne tožiti, ka se je zgodilo z njegovim delom. Bunko se nemre zadržati i njemi smeh vujde i pravi : Da bi ga devla vudrila — što je to mogo biti ? Ka znam jaz, telko jih zdaj brez dela, ka bi z njimi štiike podlago. Da bi ga strejla vudrila. Pomali, ne kriči telko — erče Bunko — zna se dejte zbuditi i te de ešče tisto brečalo. Kak nebi regiilo. Lehko je tebi, šteri si gospod, maš vsaki mejsec svojo gvušno plačo, ali jaz ! Bunko ga duže riej šteo za nos vlečti: Ese posluhšaj šorga ! To delo ti je nišče nej vkradno. Miva z mojim prijatelom Jakobom — vej ga pa poznaš — sva včeraj eden hec napravila. To maš tristo dina-rov, ti si nika nej zgubo. Ka tristo dinarov ! Jaz ne kričim za pejnez volo ! Mene ne bolijo^ tristo dinarov. Ka mislita vuva, ka sem jaz samo takši njapic, šteri delati nevej i nemre. Za takšega co-taša držijta vuva mene? Mislita ka bi jaz to delo nej mogo opraviti, jaz šteri sam že tri mesece nej meo v rokaj lopate. Tak mislita, ka sta mi s tem dobro napravila ? Jaz delati ščem ! V goricaj. Mikola Števan z svojov ženov i z jedinov hčerjov v gospocki goricaj delajo. Pomali delajo. Lastnik tej goric se varaši držij i varaš je daleč odtec, i z varaša ese v gorice ne vijdi. Pa či glih je tu, te je tiidi dober gospod, ki rad posluhša ka si delavci gučijo. Tak misli, da tej njegovi delavci, šteri celi tjeden trnok delajo, zdaj da je on tii naj si malo počinejo, telko da si med delom kaj pogučijo. Vežejo z rafijov, vsaki okolik sebe ma rafijo zasukano i tak po ednom doj z sebe vleče i trst veže. Mikola stane. Čiiješ! Žena je v drugom redi nej daleč od njega : Ka je? Ciio sem, ka de Škrilecova van-cerija prazna. Nemogoče! — skrčij ženska, — delo pustij i tak gleda na moža, v roke vzeme eden list i toga začne pomali trgati. Sto je pravo ? Čiio sem, ka more zdajšni van-car oditi. Oditi? — pa zakaj, tak dobro mesto tam povrčti ? Vo so ga djali. Vo ! — se čudiije žena i trnok na moža gleda i si globoko odehne, tak da bi štela praviti: Pa glejte za to vancerijo, idte k gospodi, idte kak najprvle, kak bi što drugi prevzeo. Takse vancarije tii okolik nega. Či ne zamudimo, gviišno jo nam dajo. Našo Pepiko radi majo, Pe-pika po nedelaj tak pomaga pri Škrilecovi kelnariti, ar Škrilecovi majo dobro idočo krčmo i tak vsako nedelo niicajo pomoč. Denešnji den je jako lepi, sunce sija, vročina je. V goricaj se listje zeleno i plavo svejti, grozdjeki mehki gračiijejo, trst je visiko zraso, obrezati de ga trbelo i ešče ednok poškropiti potem, do bratve de delo počivalo. Škoda ... do segamao smo zmerom meli delo. Gorično delo je lehko, v goricaj med trstjem delavec Iehko stoji, ne njemi trbej z ce-lov močjov delati, kak kakše drugo delo. — Clovik v gojdno ob osmi začne delati, ob deseti ma pou vore časa za južino, poudne edno voro, od tretje do pou štrte pa južina, ob peti je pa že feirant. Zmes med ten delom si pa tiidi človik lehko počiva. Tjeden okoli pride i v nedelo za celo tjedensko delo dobijo od gospoda plačo. Mikola Števan i njegova žena sta že stariva, za žmetno delo sta že tak več ne. Ali zato itak gde delata njidvaj radi majo, radi njiva majo za volo Pepike. Pepika dela, dela za tri liidi, ka stariva zamudita, to se ne pozna, ar Pepika to vse notri prinese. Z dvoma redoma je naprej. Ona napravi dva reda, ka teva stariva ednoga. Kre goric ide Recek i se pokloni: Dobro vam Boug daj. Boug daj Boug. Kama pa ideš ? — ga pita Mikola. V gorice. Škrilecove ? Škrilecove. Istina, ka de te vaš vancar dale šou ? Dale. Ka je pa bilou ? Nevem, od gospoda sem čio, ka so njemi odpovedali za volo.. . Ali tak ... Več taborov je gori piso kak je pa meo. Tak nikak. Pa že majo drugoga? Ešče ne. Gda prido gospod vo? V soboto zadvečara i do pon-delka tii ostanejo. Mate puno? Lepo je, i vdiljec po goricaj po-gledne. Gizdavi je, ka so gorice tak pune, ar ji je on obdelao. Sosid dale ide, Mikola si pa ešče ednok pipo naklači, nažge i tak začne dale z delom. Ti samo zmerom gučiš i stojiš — muvi ženska. Pusti, pusti, človek se more in-formerati, zdaj že znam, zakaj so Vancara odpustili. Pri drugi je de-lao i tabor je doma tudi gor pisao. Na te švindlin pa so gor prišli. Pa to je ne švindlin! To je samo delavnoga človeka dvojni zaslužek. V tormi vora dvanajst bije. V tom megnenji v goricaj delo stane. Mikola vo z reda stopi i kričij! Pepica! Poudne je, fajrant! Pepika prvle vred vzeme tisti trst, šteroga je vezala i tak pusti delo. Ženska vzeme iz korbla lepi beli kruh, mladi česnek i liik. Gde pa ti hodiš, — pravi oča Pepiki — ka si nigdar ne za cajta pri obedi. Pepika se zasmeje. Delo nemrem tak na pou oprav-leno piistiti, kak cigan j i. Pri materi si doli sede. Mati njej vreže falat kruha i njej ga da z ednim liikom. Pepika naprej vzeme eden paket, ga razveže i nikaj žnjega vzeme. Oča radovedno gleda. Pepika te najvekši falat oči da, drugoga materi, toga najmenšoga pa obdržij za sebe. Oča naprej vzemejo nož i po mali začnejo kriih, liik i meso rezati. Gde si pa že pa bila snoči ? Pri Škrilecovi. Pri Škrilecovi ? Tam. Ka ste delali? Pepika se zasmeje. Tam je dosta dela. Pomagala sem gospej. Gospej ? Gospej. Je gospa nika ne pravla? Aj, vam nanč ne viipam praviti. Vancar odide i mi bi se lehko ta odselili. To je dobra vancerija, samo pošteni more biti, što šče tam služiti. V toj vanceriji lehko drži 4 govenske živine, pa tri ali štiri svinj. Oratke zemle je dva pluga, več travnikov, sadovnjak i z goric vse trava. Dnevno šest dinarov plačajo gda se dela. Oča so tihi i si premišlavajo, kak dobro bi bilo meti že ednok takšo stalno vancarijo. Oča naj idejo k gospodi, da se pogodita. So gospa pravi i ? — pita mati. Pa samo oča ? Ka pa jaz ? . . . Od mene je nej bio guč? Od Vas mati... Tudi! Ka pa moje dete ? Ah, bogše či nepovem. Li povej, naj znam. Ka ste Vi že prej stari... Od Vas že prej nemrejo dosta haska čakati. Ali vej sem pa jaz mlada, sem pravla, mesto Vas mo jas delala. Mater skuze pobijejo. Ona je že več nišče. Od nje že več nika ne-čakajo, ar je stara, njeno delo že več vrejdnosti nema ... Jaz pa vsako gojdno, prvle kak bi v gorice šli, ravno tak po fajronti morem gospej pomagati v kiihnji. Znajo ! prokletno. — Erče oča. Vej je pa to vse edno oča, tak je dobro, da doma nemo jela, tam pa dobim vsaki den meso. Krv z človeka scecati. To meso so tudi gospa dali, da naj z sebov vzemem, dobro bode za obed — so pravli. Oča je dokončao z obedom. Mati i hči ešče jejta. Pepika — pravi oča — eto maš ednoga kovača, idi prek i prinesi eden liter. Pepika gorskoči, vzeme glaž ino kovača i že bežij po vino. Po poti razmišlava i računa, kak dobro de v toj vanceriji, kak de ona vse lepo notri zriktala. Mikola si v senco leže, pod glavo kaput dene i si tak premišlava. Kak dobro de v vancariji, redno delo i vsakšo nedelo redno plačilo, tak si — gda pejneze dobij, vsigdar lehko privošči gulaš ali pečenko i pol litra vina. Pepika se vrne z litrom. Oči nazaj da z kovača štiri dinare. Ka je to ? ... šest dinarov eden liter vina?... v krčmi pod vejo v? Či bi to redna krčma bila, te nonč nebi bilo drago. Glaž na vusta dene, potegne ed-nok, potegne dvakrat i či bi ešče ob tretjim potegno, glaž bi prazen bio, te ostanek ponudi ženi i hčeri. Za pet minut že frče, globoko za-spij. Po obedi je blajženo spanje. Zakaj nebi spao ? Dobro se najo, dobro se napio. Dušno vejst ma merno. Vancarijo dobij . .. dobro vancarijo. RfMimS)tl7f>fn rrillti JJSiiooReumatizem se pojavla v obliki bol-I\CUIII O X O g n N « c « « Jr T? o & ^Klavir harm. od Din 790, gosli od D. 65, trompete od D. 570, gitare od D. 128. Popuno garancijo Vam da tvrdka za vsaki in- j štrument, šteroga dobite 8 dni na probo Lehko se tudi vS mini. Sploj brezpISSno dobite lejpi ilustr. cenik od firme j Meinel l Herold d. s. o.j. zal. tov. glasbil in harm. 1 Maribor, št. 257. o o. Tamburlce od Din 60. -J Ln O Jesensko Cvetečim rožam cvetje vejne, Mrzlo piše voter obri nas. Prebližava se konec leti, I leto' slobod jemle od nas. Letna toplota se zgubila, Noči so hladne, tii je slana. Friško listje žufo postane, Mrzla jesen se približava. vrejmen. Jesensko vrejmen vse obrne, Sunce kesnej na nebo pride. Sfero nam slabo toploto da, I ranej za brege odide. jesenski voter fiička, brije, Kak s toupov brijivov veški brivec. Gor i doj, sem ta premetava, Kak v krčmi glaže dober pivec. Jesensko vrejmen je riej stalno, Den za dnevom se premenjava. Ne držij rejč i' svojo vornost, Ar je takše, kak svetska dama. TALANYI FRANC. Drevje. Z srebrnim konjom je prišla zima, Po dugoj cesti se megla kadij. Za drva se vu lougi pripravlajo, Od sekanja drv. drevje smrt dobij. Na od slane globoko dihanje, Sejra postane zelena trava, Na drevji zimski mdlar, listje tak, Pisano pojdrba, kak je pava. Mučen voter drevje sem ta trousi, Mraz brije drva pripravlajoče. Vukovje v črejdaj liidstvi grozijo, Tak da se vsaki od straha jouče. Za zadnji pozdrav visiko drevje, Svoje veje prouti zvejzdam držij. Drva sekajoči žaga-sejka. Tak, da v logi med drevjem vse brnij. Slobod vzeme od vandrajoči jtič, Da bi zmrzavati nej trbelo, Siromčkom — drevje merno čaka na Svojo smrt — sekojočo sekero Taldnyi Franc. ObčudiiDonja i zavidanja urejdiii so liidje, fSififfi vsedik so priliibleni i dobrodošli Njihovo živlenje je zavolo toga lepše, ar si lehko preženejo z igranjora vsako slabo volo i v pritiski njim služi muzika tiidi kak zaslužek Tiidi Vi se lehko navčite igrati brez vučitela vsdki instrument. Svetovnoznana tvrtka glasbil MEINEL & HEROLD da svojim odjemalcom brezplačna poučna pisma, s pomočjo katerih lehko igra tiidi dejte. Trbej pa je posedovati glasbilo, štero je zvočno i čisto v tonu- Samo dobro glasbilo da dobro glasbo. Tžlkše glasbilo kupite izredno poceni direktno iz tvorniceodn. iz tvorniš-koga skladišča. MEINEL [ Što brez noge ide. Što brez duše i srca pravo kaže. •b3B/\ Štiri sestre se vsigdar gledajo i se nigdar nenagledajo. Kama ide dejte, gda je pet lejt staro. •0)s3s a REŠENE VGANKE ZA LETO 1937. 1) Mene prebuditi 2) Na koleni 3) Svetlost 4) No. 5. na tramvaji. 1) Sunce 2) Mesec 3) Kostan 4) Vino 5) Pismo 6) Zelje na vertinje glavi 7) Pijanec S) Jajce 9) Bolha. Čtite »Dober Pajdaš" J pitanje. Štirje bratje ena h oba. Što želej edno oko meti. •Dadajs Ka se nemre z ražoškov jesti. ■eqnf Tenko kak šiba, vgibko kak kača poči kak piikša i grize kak pes. '2!9 Što napravi prek potoka most brez lesa. •BUIJ2 Kravo pase pa celo polje popase. •daš Kopito nosi pa je nej čevlar, sedlo ma pa nej sedlar. Glej čudno stvar po polji grej, naprej ma rilec odzajaj rogle. Z dreva priletelo pa peroti je ne melo. Notri pošlo : Maček Kalman Stari Beznovci št 7. a Da znate \ 11 Zgodilo se v Oklahami v Ameriki. Eden gospod je meo edno lepo hišo, štero njemi je zozido eden arhitekt v najmodernejšem štiloši. Te gospod se je odpelo za dukši cajt z domi po svoji poslaj. Za par mesecov kak je nazaj domo prišo, je več ne najšo svoje vile. Išče, gleda, ka je to ? Či je zgorela ? Ne. Hišo so neznani liidje razmetali i te materija! z pohištvom vred od-pelali Bog zna kama. V cerkvi. Na Talijanskom sta dvej kmetici v cerkvi v ednoj klopi sedele, šte-rivi sta si ne bile dobrivi zavolo ljubosumnosti. Ta prva je to drugo za vlase zgrabila i jo je nakle sii-nola, za vlase cukala i brsala, z šte-roga je taksi škandal grato, ka je pop mogo henjatiz mešov i k njima iti je mirit. Povedala je, ka samo v cerkvi je mejla možnost se približati do nje, i tak je tii obračun napravila v liibezni svojov konkurentkinjov. Drama liibezni. Na Nemškom v ednom malom varaši se je odigrala strašna tragedija med možom i ženov. Zavolo liibezni sta se skregala mož i žena, na štero je mož najprvle strelo ženo, potem pa sebe, i to zato, ar ga je ona štela zapustiti i k ednomi driigomi moškomi se odseliti. Klub tomi pa je mejla dvanajset dece s svojim možom. Najstarejša je 17 let, najmljaša pa 8 mesecov. Reforma kalendara. Naši čtejoči se ešče spominajo, ar smo že od toga pisali pred deseti lejtaj, ka mislijo reformerati kalen-dari tak, ka bi v ednom leti bilo 13 mesecov i ka bi gibajoči svetki spadnoli vsigdar na ednaki datum. Ta reforma bi se mogla zgoditi leta 1937. Na to pitanje je dvatre-seti držav taksi odgovor dalo, s šte-roga je ne mogoče stvoriti takse, ka bi vsi zadovolni bili. Tiidi cerkev je proti. Vatikan sicer pripozna potrebo Stabilizirati gibajoče svetke, i pravi, da Iežij to pitanje pri eku-nomskom koncilu za končno odločitev. Pravoslavna i evangelska cerkev sta za to. Ali klub tomi se vidi, da s kalendarskov reformov nede nika. Čidi je svejt? Anglija vlada nad štirifertale površine zemle i ma v svoji oblasti 450 milijonov liidi. Za Anglijov pride Rusija, štera ma šestino suhe zemle i prebivalcov samo 175 milijonov. Kitajska šteje okolik 420— 450 milijonov duš, se približuje vno-žini liidstva Velikoj Britaniji, samo, da je zavolo svoje notranje dezor-ganizcije v svejti skorom brez pomena Tak dnesden vladajo pet velesile več nego polovico sveta. To so: Britanija, Rusija, Amerika, Japonska i Francija. Slednje tri države majo 145, 125, 110 milijonov prebivalcov. Tragedija bratov. Teva dva brata sta bil dvojčka, i eden ovomi je tak bio glini, da njiva je večkrat nonč mati ne spoznala, šteri je Janči i šteri pa Pišta. Zgodilo se je, ka v te mali varaš, gde sta teva brata živela, je prišo eden cirkus. Te cirkus je meo edno lepotno zvezdo. I v to zvezdo sta se obadva brata zaliibila, ravno tak ta zvezda v brate. Eden večer pred njo stopi Janči i jo prosi za ženo. malo kesnej pa pride Pišta i te jo tiidi prosi za ženo. Brata sta se preveč rada mela, zato sta tiidi svojo sneho prosila, da se naj odloči sama, šteroga šče žena postanoti, Ta cirkuška zvezda pa se je ne mogla odločiti, za to je tiidi od dneva, do dneva prelagala. To čakanje je napravilo tragedijo. Eden večer so sosedje čiili strašno kričanje v stanovanji teva dva brata. Vdrli so k njima v sobo. Ed-noga brata so najšli, da je odnoro, driigoga pa z gospodičinov vred na srteli v mlaki krvi. Bila sta mrtviva od srela z revolve. Preiskanje je ne moglo dognati, kak se je to zgodilo. Jeli je to bio umor, ali samomor. Živoga brata pa so mogli dati v norišnico. Dvej materi pravita : „To je moj sin". Gospa M. je žena ednoga boga-toga i uglednoga meščana v Rigi, i mati trij dece. Dva prviva sta močniva i zdraviva, te tretji pa že od rojstva mao betežasten, ravno tak v njegovoj oponašanji je sploj drugi kak bratovje. Pred nekaj mesecov se je gospa M. pelala v cestni železnici tam je vidla s svetlimi vlasami Iepoga i jako živoga dečka, šteroga je veselo opaziivala njegovo gibanje. Kak duže ga je gledala, se bole je v dečki vidla lastnosti svojega moža v mladi lejtaj. Bio je sploj taksi, kak njeni mož, v guči, v obrazi, v vlasaj i v gibanji. Z materjov toga pojba je v guč stopila, ravno tak z dečkom. Zvejdla je, da njemi je ime August i je star 14 lejt, ravno telko kak njeni te najmlajši sin. Kak so z železnice stopili je pozvala toga dečka, da po priliki naj pride k njim je obiskat. August je rad prišo i se je dobro meo v bogatoj hiši. Njegov oča je delavec i njegovi bratovje so vsi nej pri pravom zdravji, te gda je on te najmlajši, zdrav kak jedro. Gospa M. ga je vsigdar, gda je k njim prišo opazuvala, tak da je že niti v noči ne mogla spati od svojega prepričanja, ka je August njeni sin, štero je tiidi svojemi moži povejdala. Eden den je odišla k starišom, od šteri je zvejdla, ka se je August narodo tisti den i v tistom špitali, kak njeni te najmlajši sin. Po tom je bila gviišna v svojem mišlejnji, ka je August njeni pravi sin, šteroga so pri rojstvi v špitali vozmenjali. Najprvle je ša v špitao — tam so se z nje doktorje vo smehali. „Ka bi dejte prinas zamenjali ? Draga gospa, to je nej mogoče !" Ali ona se je nej pre-strahšila. Znala je, da so pred 14 leti razmere v špitali druge bile, kak so pa zdaj. I za svoje trdjenje se dale borila. Njeni mož je zdaj že tiidi vorvo njenim trditvam i eden den je odišo k starišom maloga Augusta, gde je probao z lejpim dosegnoti razmenje. Ali malo je falilo, ka so ga ne vo vrgli skoz d ver. „Kaj tak-šega misliti, ka bi svojega najmlajšega najliibšega sinu zamenjali za popunoma tiihinskoga i betežnoga sinu. To znamkar nišče nemre za istino zahtejvati od nas !" je pravla mati z jočom. Bogatoga moža je pretresla ta tragedija i si je sam mislo : Po telki lejtaj popraviti to velko i strašno pomoto, štera se je pred 14 leti zgodila, i za štero je nej bilo popunoma trdoga dokaza- JELI SE PLtilNI BETEGI DAJO ZVRAflTI ? Z tem važnim pitanjom se brigajo vsi nadi;-šlivosti trpeči jetični, oni, ki trpijo na plučnom katar i, zastarenim kašlom, slinavosti, dugo trpeči hripavosti i gripi i so do zdaj ne najšli vržstva. Vsi taksi betežniki dobijo od nas sploj kSenKi knigo z kejpsmi, štero je spiso dr. med. Guttmann z naslovom „Jell se ptUtni betegi dalo z-ritfltil" Napisati je samo dopisnico, frankerano z Din 2.- i jo poslati na PUHLM9NN 8 I, BERLIN 440. Miigelstrasse 25-25-a. Reg. pod Sp. br. 2416 od 12. XII. 1933. nja, či ravnok so bile indice ešče tak močne. Ali gospa M. je nej popustila za cejli svejt svojo borbo. Obrnola se je na več hirešnje zdravnike zavolo preiskave krvi. I tej zdravniki sami trdijo mogočnost. V tom deli odločnost povej sod-nija. Javnost pa z napetostjov čaka sodbo. Vandrajoča rastlina. Južnoamerikanska rastlina selagi-nella convuluta na nenavaden način se skrbi za svoje živlenje. Či postane tisto mesto, gde raste, presuho, potegne svoje korenje z zemle, se zavije v kolobar i se da z vetrom odnesti na bogšo_ zemlo, gde se znova zkorenini. Či pa tam tiidik zavlada suša, te ponovi sojo proceduro. Leta 1913. je bila planeta Venera tak bluzi k zemli, da so jo dosta liidi zamenjavali z posvejtom kak-šega zrakoplova. V nekšoin rusoskom mesti na te dozdevni zrakoplov so celo strejlali. * Jeste dosta liidi, ki se ueiarejo jokati, ar njim skuznatne žleze ne delajo. V zadnji stoletji pred našim štetjom so meli v Rimi celo stroge zakone, ki so hudo ovirali osebno slobodo. Tak je bilo n. pr. prepo-vejdano, da bi pozvao vekšo družbo nego kak jo je zakon določo. Drugi zakon je določo, kelko smej koštati sprevod, tretji je predpisao farbo ženskoga gvanta itd. GUSTAV DITTRICHl STAVBENO in GALANTERIJSKO KLEPARSTVO in KQTLARSTVo| MURSKA SOBOTA, ALEKSANDROVA 23,j (Poleg stare apoteke v dvorišči.")! kakor :| žlebe, strelovode, bakrene kotle, bakrene izdelke, trijere za g r a h o r, e maliran je biciklov, po-niklanje, to-plodare itd. Z N I Ž>A§N E CENE. agrooiia svetiljka Karbidna svetiljka Smehšnice .............. Šest lejt star pojeb. Ajta, je to mogoče, ka je gospod Bog betežen ? Ne guči tak noro! — kak to misliš? Vej si pa ti pravo mami, ka je gospod Bog k-sebi pozvao doktora. Tak je. V tistom vrejmeni sem taksi siromak bio, da sem niti ednoga cigareti ina nej meo. Te si dosta trpo ? Ne sem. Ar sem nigdar nej kadio. V toplicaj. Mož : Kak v toplice prideš včasi mi piši! Žena : Se zna, tečas si zmislim, ka sem doma pozabila. Maiar. Vidiš, te kejp bi jaz že stokrat j lehko odo. Pa zakaj si ga nej ? Ar je ešče nej prišo kupec. Pod ženinovov oblastjov. Na smrt obsojenoga pita birov: Ka mate zadnje želenje ? Odpiiščenje gospod birov — mo včasi pito mojo ženo. Tepeš. Gospa: Nej Vas je sram, tak mladi i mečen, pa donok prosite. Tepeš: Ne, gospa ! Ešče ne dugo, ka sem bio zaprejti, ar sem brez prošnje pejneze vzeo. Čedne kokoši. Sedem lejt star sinček: Ajta, čar-ne kokoši so bole čedne kak bejle. Oča : Kak bi to bilo ? Zato, ar čarne kokoši znajo bejle belice znesti i bele kokoši pa ne-vejo znesti čarne. Povejte kelnar, ne sem pozabo včeraj mojo marelo privas ? Kelnar : Kakša je pa ? — Vse edno, ne sem tak trnok haklavi z marelami. V krčmi. Gost: V toj župi je miiha! Kelnar: Pa resan. Tak jo liičite vo, ka si glavo razbije ! Zenidev. Ka bi delo, či bi lejpo i bogato, ženo dobo ? Nika ! Pred birovom. Pripoznate, ka ste krivi ali ne ? Ne sem kriv. Ali ste že bili gda zaprejti ? Ešče nigdar, ar sem zdaj obprvim kradno ! On ma čas. Na smrt obsojenoga pitajo kakšo zadnjo želo ma ? Na smrt obsojeni : Mlejčno zelje i grozdje prosim. Grozdje, zdaj v zimi ? Zdaj nega,, to samo v jesen lehko dobite. Na smrt obsojeni: Nika nedene. Lehko počakam. Samomorilec. Za božo volo, ka pa delate ? Obeso se bodem ! Tak! ... te si morete vajat oko-lik šinjeka djati pa ne pod pazdje! Vej sem tisto že tudi sprobao, pa me preveč zadiišavalo ! To je tudi vzrok. Včeraj sem v tistoj gostilni obed meo, ali več ta tudi nejdem. Zakoj ? Si mogoče nej plačo. Doktor pri stoli sedij i novine čte. Nikak po dveraj kloncka. — Naprej ! Notri stopi eden kmet. Doktor ne gleda nanjega, nego pravi: — Slejčte se ! — Gospon doktor, mrmra kmet. —- Slejčte se, pravi trdo doktor. Čiijete, gospon doktor ! Slejčte se či Vam pravim i ne-gleda na pridočega, nego li samo novine čte. — Ali kam Vam prav za prav fali ? . .. i ka ščete ? — Drva sem Vam pripelo i ščem 280 dinarov za nje. * V denešnjoj bogatoj družbi gospa vertinja pita ednoga mladoga študenta : — Kakše študije pa Vi mate ? — Študerao sem konzervatorij, milostiva. — Tak ? No te mi pa povejte kak se delajo konzerve. Zahtevajte veliki r» A 2 !»■ brezplačni ilustrirani C C II1IV Dobra budilka z ednim zvoncom Din 45*— Ista prima kvalitete z 5 let jamstvom Din 60'— Budilka z 2 zvonca prima 5 let jamst. Din 76 — Chrom Rosk. anker ura slična Din 46'— Ista v bogši izdelavi 3 let jamstva Din 60'— Fina tenka ura z relief številkami, 3 letno jamstvo Din 85'— Ista ura prima kval. z 5 let jamst. Din 180 — se dobi pri: ANT. KIFFMANN specijalist za bogše ure Maribor št. 18. — Mama, povejte mi, ka je to matrona ? — Matrona je poštiivana stara gospa, takša kak naša stara mama. — Tak! — te so pa stari oča patrona ? Ne! * Kelko nevol je s temi deklami, se toži gospa. Včerar sem kazala, kak more serverati i sem njej pravla: — Mari, dobro si zapomlite, pri gornošenji morete vsigdar od lejve strari ponujati, tanjer pa z prave doli jemati. — No, kak vijdim — si zgučij dekla — gospa tiidi v comperniji vorjejo. * Mož i žena se krejgata. V tom krejganji žena kričij: Da boš znao, vse je moje, vse sem jaz prinesla, gvant, postele, hišo. Ka si pa ti prvle meo, kak si me oženo ? Mož merno odgovorij: — Mer ! To je Amerika. Gospod šef, prosim, dajte mi pet slobodni dnevov, ar se ženiti ščem. Vej ste pa zdaj meli dva tjedna, pa ste to nej znali opraviti. Nej, ar sem jo te ešče nej poznao. * Gospa ide v toplice i pravi svojemi moževi: Apuka! Či kaj dobim, ne-pozabi za menov poslati. Vredi je. Šveljin račun tudi za tebov pošlem. Pri zobari. Gospod doktor, dajte mi inekcijo, da me nede tak bolelo. Ne prijatel, zdaj ne, dobite pri plačili, da Vaša žebka nede tak čutliva. Pri spiritističnom seansi. Halo, jeli si tii duh mojega moža ? Tu sem. Povej mi dragi mož, ali si srečen na drugom sveti ? Trnok srečen. Bole kak si pa bio zmenov ? Stokrat bole ! Gde si pa te zdaj ? V pekli ! Oženjeni. No prijatel, povej mi, kak ti kaj ide v oženjenom stani ? Znaš tak, gda sem se ženo, te me je ona posluhšala, kak sem se oženo, te je ona gučala pa sem jo jaz posliihšo... i zdaj pa gučiva obadva i sosedje posluhšajo. Moderno. Žena na divanji sedij i romane čte. Mož si pa gombo šivle na hlače i med tem si nika muvi. Žena ga pita : Ka pa muviš telko, ka nemrem čteti. No to sem si tiidi nej mislo, ka bi si v oženjenom stani sam mogo gombo gor šivati. Žena. Vorjem, ar si bio tak nori ka si mislo, da boš oženjeni brez gombe lehko hodo. # Motorist, šteri je povozo ednoga gospoda, se dere na pojba, ki je to nesrečo gledao — ka stojiš tii i gledaš, mesto toga da bi bežao po zdravnika. Pojeb : Nemogoče ponjega idti, ar te gospod, šteroga ste povozili i tii pod motorom ležij, je naš zdravnik. V hoteli. Gost pita sobarico či jeste v sobi tekoča voda ? Ne več od tistigamao, kak so streho popravili. Brezposelni. Ka je to, opoldne tiidi spiš ? Ja znaš, dnes sem si k obedi več vrejmena vzeo, kak navadno. Velki problem. Ajta, dnes so nam školnik razlagali, da vsaki človek more driigo-mi pomagati. To je istina. Ali ne razmim, zakaj so te tej drugi na svejti ? * Mati so prinesli edno malo žem-lo svojemi sini. Sinček se z žemlov pred gledalo postavi ino jo tak jej. To vidi mati i ga pita : Zakoj se gledaš v gledali, gda žemlo jejš? Zato — odgovorij sinček —- ar tak naednok dvej jem. Vsaki lehko postane milioner. Dnes den takšo vrejmen živemo, v šterom je težko do zelene veje pridti. Bogati postati v denešnji razmeraj je pa sploj nemogoče, ali či pa vzememo rejč, štera pravi „da je na svejti vse mogoče dosegnoti, samo viipanje i moč more meti." Jesto liidje, ki že 20-30 lejt mislijo bogati gratati, ali njihovo delo nema zaželjenoga uspeha. Vsem tem povejmo, da so si sami krivi. Bogati gratati tiidi ma svojo priliko i recept, ali liidje po svojem idejo i nastran liičijo dobro vosprobani recept. Urednik Dober Pajdaš kalendara je obisko ednoga Vam vsem dobro poznanoga milianera i ga je pito : Gospod, za našo volo ovadite mi, kak lehko siromak grata milioner. Zakoj ? Kakši cio bi to melo ? Dober Pajdaš kalendara čtejoči bi radi naslediivali Vaše djanje — njemi odgovorim. Bi oni tiidi radi bogaci gratali ? Ni na! V konkurs bi radi šli! To je dnesden ne vic — to vsako-ga lehko doletij. Prijateo, lehko Vam povem, da dnes den samo tak "meni nika, tebi nika" je jako težko bogat gratati, — si je globoko zdehno naš mi-lioner. — Dosta trbej delati za te male milijone, štere jas mam — istina, ka ja primeni to malo hitrej šlo kak navadno ... Ka pravite ? Tak je prijateo, v mojem mladom pojbinskom vrejmeni sem meo edno korono. Edna korona je ne bilo dosta, ali itak z njov sem začno kšeft. Kupo sem Dober Pajdaš ka-lendare i sem je dale odavao, na drugi den sem meo že ednok telko, kak včeraj, kiipo sem več kalenda-rov i je dale odao. Zdaj sem že meo 10, 20, 100 dinarov . . . Aha, zdaj že razmim ! Tak se človik obogati. Nonč ne pravte dale, za tjeden, dva tjedna, za mesec, v cejloj sezoni, kak se Dober Pajdaš odavle, se je Vaše premoženje vsaki den "podvojilo i tak ste . . . Ne tak ! Prijateo, ne tak ! V toj zimi, kak sem Dober Pajdaš odavo, sem po mojem strici z Amerike erbao deset rniliončkov i tak sem grato milioner. Poštiivani čtejoči, tak ga nasle-diijte, to je ne teško, ali gviišno pa je ! * Eden prijatel se mi toži, ka za-koj ga zdravnik vsigdar pita, ka je jo. Pravim njemi ka zato, ar tak leže j konštantera... Diagnozo ? Ah ka bi! Honorarium. 4 Profesor pita dijaka, ka je tisti človek, ki driigoga blago vzeme. Dijak ne odgovorij. No — pravi profesor — ka bom te jaz, či z Vaše žebke pejneze vo vzemem ? Švarckincler, gospod profesor. * Birov pita do smrti obsojenoga, či ešče kakše želenje ma ? Samo to prosim, da mi naj preiskavo tiidi notri zaračunajo. Vzrok razpitartja. Gospod doktor, jaz bi se rad razpitao on moje žene. Za volo kakšega zroka? Za znamenja volo. Za znamenja volo, kak naj to razmim ? Tak, ka poglednite njeni prstov znamenje na mojem obrazi. Pri doktori. Doktor vizitejra ednoga betežnika. No ja, že vidim ... dobro ... tak je. Povejte mi kak spite ? — Kak medved. — Jejte lehko ? — Kak vuk. — Pijete? — Kak krava. — E ? Jeli čutite kakšo slabost ? — Močen sem kak bik. — Vidite dobro? — Vidim kak jastreb ? — Mogoče težko hodite ? — Bižim kak zavec. — No, dragi prijatel, nemrem Vam drugo povedati, kak to, obrnite se do kakšega živinozdravnika. * Kuharica se krejga z ednim ko-dišom, ar nagosci pride erkoča : Od tistoga časa mao, kak Vam jesti davam, vse svoje prijatele mi ese pošilate. Gospa, Vi se norite — samo moje neprijatele. Novo vrastvo proti reumatizmi. Skoz tri leta sem trpo od reumatičnoga betega, štere so se mi stalno vračale v sklepi desnoga kolena v zvezi s občutkom od reumatičnih betegov v desnoj rami i zgornjem tali rouke. Bolenje je zavolo toga tak močno naprediivalo, ar sem včasi od začetka razvijanja nej obrno nikakšo pažnjo. Bolenje v začetki je trpelo samo par dni, nato je prestanolo, tak da sam mislo, da je vsakša nevarnost mi-nola. Ali to je bila samo razočaranost. Bolenje se je po dukšem časi po-vrnolo i nato se je kdakoli pojavilo i trpelo dukši čas, dokeč . je nej pos-tanolo stalno i se je razširilo na vse dele tela. Dugo sam spitavao od toga betega, probao vse mogoča vrastva, a bilo je vse brezi uspeha, dokeč sem ne zvedo za novo vrastvo pod imenom „Nibol"-tablete, štere proizvaja apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani, šteri zavolo svojih ostalih proizvodov vživa najbogši glas tii i v inozemstvi. Kupo sam v apoteki mali glaž z 20 „Nibol"-tabl. za Din 20.— i jemao notri 3-krat dnevno po 2 „Nibol"-tableti, pa je bolenje včasi prestanolo. S maseranjom z „NiboI" mastjov i zavežiivanjom bolečih kolen je po 6 dnev-nom negiivanji vejnola oteklina. Dnes se občutim popunoma zdravoga, ali če občutim kakši prehlad ali trganje, ka lehko dobi človek na sprotoletje, ali v jesen, taki vzemem 2 „Nibol"-tablete, da tak protistanem ponovnomi betegi. Zdaj mam „Nibol"-tablete vsigdar doma i to velki glaž z 40 tabletami za Din 34.— Z uspehom jih niicam tudi za gripo, glavobol i zobobol. Zavolo njihovoga dobroga deliivanja je vsakomi najtoplej priporočam. FRANC KRALJ. Eden se je strejlo. V sobi kmična tihota, Se tiho razprestera. V mišlenji vola brnij, Za štero nikak sega. Angel, Vrag, se bijeta, Pozdrav ! Psiivanje i grej! Nika, en človik samo, V mišlenji stopi naprej. V kmičnoj tihoti človik, Nika z žepke potegne. Drgeče njemi roka, Kak vu roki to zagledne. Vroča krv njemi naglo vre, Serce nemerno bije. Vu roki držeče svetlo, Si na čelo potisne. Zadiišava, dim, ogen, Blisk grmlenca strosi zrak. Spadne tejlo. Za dušo, Ne Angel! Popadne vrag. 7alanyi Franc. to« -j to S? iS S K> > •o S p ti a er N "0 m m re H p tO lp tJ >-* — __ COMM««- tOtOtOi— i— — > T3 s BS TI n er a)tOOOptk»--JCOOOOT»-~JCO SžES no n o* D m Z O o s < . o a > s TO B 3 tO tO Ol " 00 £ > .» "H 00 F 2 o* a "rt" 3 O. O o 3 rx t a> X" CA r-K p a p r-h P cr 5" o< p C/3 p p 3 p 3 N< < 5' p C0 7T O OitOOO.^. NjSoEoCTllOtDcil — c/> (S > s TO C a Ol -J CO tO OI s 8J "0 r> . . £. re 5*T ftt £ £ TO B 3 S a > •o o 3 tO tO tO >- _ co to to <—•—>— _ to to to ^ — to to — «oi^toKoo)toooi<».oo)"-ooi»>.oo)iotoot"--acotooT^oi>-i~acoto S B» > ■O S BI n> cr tO 00 S 0 05IO D n n Z o < O IT C/J •g * 12. O" CO «5 o "m" 3 a o 9? O 3 rx rt> S" 9? "^JoSoi — -Jtoto&i — D a o Z o O C/J a ■a n 2 8> o O S b> £: s? n fP H st* S. -acoto w<-> CJtOOO^. (DOIM^ O n P Z o C/3 n ■o > B TO O 3 £ E | TO • • O ur 00 a •a > •a 5 0> "B n ar Bi ^ a 2 2 o" J5: <3< "S" n. o ?T O S rx rt> rt »T Iz turinga, trpižno, šport vzorci dobri izdelane lz flaneU, bogit lelpi vzorci ifarb Iz ftnoga papirna modni vztrci iz karlriste flanel, šport vzorci, žive firbt Iz frenža, i trpežne, i modne farbe celje FABRIKA RUBLA ! cenik i vzorce manufakturnega blaga, štero dobite šenki! Ka neodgovarja se lejko vomini ali se pa nazdj dajo pejnezi. VELIKA ZBČRA ! NISIKE CEJNE! __j ZDRAVJE s pomočjov vračilni lastnosti trav po nucanji »HERSAN-teja«, me-šance posebni trav po predpisi Dok-tora R. W. Pearsona, glavnoga vrača v Bengaliji (Angl. Indija). Z dugoletnim vosprobanjem se je dognala vrednos »HERSAN čaja« i to z nezdvojnim uspehom pri obetežanji: ovapnjenje žil, beteg krvnoga te kaj a, žeskie bolezni, bolečine pri menstruaciji (vozmena me-sečnoga pranja), migreni, reumatizmi, bolezni bubrega, bolezni jeter, smetanj v želodci, zapretji, gihti, črevni betegaj, haemorroidi, splošno i prenaglom odebelenji i proti žgaravici. — »HERSAN čaj« se dobi vu vsakoj apoteki. Navučno knjižico i vzorec Vam pošle k-šenki; »RADIOSAN* Zagreb, Dukljaninova ul. 1. Reg-Sp- br. 14.001-35. SENJE (SEJMI). PREKMURJE Beltinci (živinsko i kramarsko) 20. jan., 24. na prestopno leto pa 25. febr., 25. aprila, 27. junija, 15. julija i 5. nov. Bogojina (živ. i kram.) 15. febr., 20. marca, 19. maja, 20. julija, 4. sept. i 16. novembra. Crensovci (živ. i kram.) 14. marca, v pondelek po 3 maji, v pondelek po 14 septembri i 20. oktobra. Dobrovnik (samo živinsko) 6. aprila, (živ. i kram.) pondelek po Telovom, 25. julija, 2. oktobra. Dolnja Lendava (konjsko, živ. i kram.) 25. jan., 16. febr., 27. marca, 17. aprila,. 16. jun., 28. ju!., 28. aug., 28. sept., 28. okt., 18.. decembra, pa vsaki tork svinjsko senje. Če pride na tork velko senje, teda je svinjsko senje na drugi den. Dokležovje (konjsko, živ. i drovno) 18. junija i 21. augusta. Dolenci (drovno) na Tejlovo i 6. decembra. Grad (Gornja Lendava) 28. marca, 21. junija, 15. augusta, 29. septembra i 30. novembra. Križevci (živ. i kram.) 16. aprila, 4. junija, 27. oktobra, pa vsako prvo soboto v meseci svinjsko senje. Či spadne na to soboto svetek, je svinjsko senje prvejšo soboto. Kuzma (kramarsko) na Križni četrtek. Krog (kram.) 4. maja. Martjanci (živ. i kram.) 23. maja. 6. augusta i 27. oktobra. Murska Sobota prvi pondelek januara živinsko senje, prvi pondelek feb-ruara živ. i kram., prvi pond. marca živ. i kram., prvi pond. aprila živ., prvi pond. maja živ. i kram., prvi pond. junija živ., prvi pond. julija živ. i kram., 24. augusta živ. i kram., prvi pond. septembra živ., 15. oktobra živ. i kram., prvi pond. novembra živ., 6. decembra živ. i kram. Če spadne na prvi pondelek svetek, se vrši senje na drugi den. Petrovci (kram.) na sv. Trojstva nedelo, 4. julija, 8. septembra i 28. okt. Puževci (kram.) 13. julija. Puconci (živ. i kram.) 28. maja, 10. julija, 10. sept. i 10. novembra. Prosenjakovci (živ. i kram.) 15. marca, 16. junija, 2. sept. i 28. nov. Rakičan (živ.) 26. marca, v tork pred Risali, 2. jul., 16. aug. i 8. oktobra. Selo (kram.) prvo nedelo po Srpnoj Mariji i na Miklošovo. Sv. Benedek (kram.) pred Pepelnicov, po postni kvatraj, po Cvetnoj iiedeli, po jesenski kvatraj i pred koledi vsigdar v pondelek. Sv. Sebeštjan (kram.) 20. jan., 2 nedela po Viizmi, 15. jun., 21. dec/ Turnišče (živ. i kram.) v četrtek pred Cvetnov nedelov, drugi pondelek po Vuzmi, četrtek pred Risali, 12. junija, četrtek pred Velkov mešov, drugi den po maloj meši;. 4. oktobra i vsaki četrtek svinjsko senje. Če spadne velko senje na četrtek, te je svinjsko senje eden den sledi. TRGOVSKI DOM! Prosite včasi veliki ilustrirani cenik i vzorce manufakturnega blaga, štero dobite šenki! Ka neodgovarja se lejko vomini ali se pa nazaj dajo pejnezi. VELIKA ZBERA! NISIKE CEJNE! SREZ LJUTOMER Ljutomer živinsko senje: 14. jan., 8. apr., 10. jun., 8. jul., 12. augusta, 12. nov.; kram. i živ. senje: 11. febr., 11. marca, 13. maja (tudi konjsko), 16. sept., 17. dec.; samo konjsko i živ. senje 14. okt. Cven 7. septembra Gornja Radgona 3. februara, 25. maja, 10. augusta, 15. novembra. Sv. Križ pond. po tihoj nedeli, 3. maja, 26. julija, 6. novembra. Mala Nedelja četrtek pred nedelov Sv. Trojstva, 21. oktobra. Veržej 6. maja, 29. septembra, 30. novembra. Sv. Duh 24. augusta, 13. decembra. Negova 8. septembra. Sv. Peter 17. januara, (29. junija), 30. junija, 21. septembra. VESTO I SREZ PTUJ Ptuj živinsko senje: za konje i rogato živino vsaki prvi i tretji tork v mejseci, za druge vsako srejdo: tržni den je vsaki petek; letno kra-marsko senje se vrši: 23. aprila, 5. augusta, 25. novembra. Sv. Andraž v Slov. Gor. 13. junija, 30 novembra. Ptujska Gora 18. marca, veliki tork, v soboto pred križ. nedelov ali pa v soboto po Vfizmi, 2. julija, 14. augusta. Sv. Lovrenc na Dr. polji 12. marca, 27. juri., 10. aug. i 29. sept. Sv. Lovrenc v Slov. gor. v srejdo pred vnebohodom, 23. julija i v soboto pred rožnovenskov nedelov. Sv. Bolfenk 30. junija, 2. septembra. Sv. Vrban 25. maja, 25. julija. Breg pri Ptuji drugi pond. v maji, 6. junija, drugi pond. v juliji, 26. augusta, drugi pond. v septembri. Ormož Cvetni petek, pond. po Jakobovom (25. ju).), na Martinovo (11. nov.), vsaki prvi pond. v mejseci jan., febr., marca, maja, junija, jul., sept., okt., dec. Či spadne na ednoga tej pondelkov svetek, se vrši senje na drugi pondelek. Svinjsko senje vsaki tork v tedni. Sv. Tomaž 21. jun., 29. aug., 28. okt., 3. decembra. MEDJIMURJE Čakovec Cvetni pondelek, 29. jun., 13. aug., 3. okt., 25. nov. Draškovec sredo po Jiirjavom, 7. i 16. aug., 11. nov. Kotoriba 9. marca, 27. junija, 30. septembra i 3Q. novembra. Nedeljišče 15. junija i pondelek po augusta nedeli. Prelog Risalski tork i pondelek po Jakabovom. Razkriž 19. maja, 24. junija, 10. augusta, sredo po Beloj nedeli. Mursko Središče 1. maja, 20. aug. i 26. okt. Strigova 19. marca, 22. julija, 30. sept. i 4. dec. Sv. Helena pri Čakovci 18. augusta i 22. septembra. Sv. Rok pri Čakovci na Rokovo i Mihalovo. MESTO I SREZ MARIBOR, levi dravski breg Maribor vsaki drugi in 4 tork v mejseci senje za živino; či je v tork svetek, se vrši živinsko senje den prvle. Vsaki petek svinjsko senje; či je v petek svetek, se vrši svinjsko senje den prvle. Vsako sredo ino soboto tržni den. Sv. L,enart v Slov. goricah 20. jan., pondelek po beloj nedeli, 19. maja, 24. junija, 2. augusta, 4. oktobra i 6. novembra. Marija snežna na Veliki kram. 20. maja, živ. i kram. 6. aug. Sv. Trojica v Slov. goricah 10. marca, po Sv. Trojstvi, 28. augusta, pondelek po tretjoj kvaternoj nedeli. SREZ MARIBOR, desni dravski breg Fram 21. julija, 21. septembra. Poljane pond. po kvat. nedeli v posti, pond. po Cvetnoj nedeli, pond. 13. maja, soboto 22. junija, 10. julija, 29. augusta, 12. okt. i 15. nov. Slov. Bistrica 24. febr., Veliki petek, 4. maja, 4. junija, 25. julija, 14. septembra, 28. okt. i 21. nov. Spodnja Poljskava 2. febr., 10. marca, 30. junija, pondelek po 3. aug. i 9. septembra. Studenci pri Poljčanah 25. januarja, strti pond. po Vuzmi i 13. dec. cenik vzorce manufakturnega blaga, štero dobite šenki! Ka neodgovarja se lejko vomini ali se pa nazaj ddjo pejnezi. VELIKA ZBČRA ! NISIKE CEJNE! FABRIKA GVANTA ! ŠIFTAR LUDVIK TVORNICA PERILA MURSKA SOBOTA Brzojavi: «Perilo Šiftar». — Telefon številka 43. * Prodaja na malo pri BHflTfl ŠIFTAR 8 HflHN - M. SOBOTA FR9NG SEBOK splošno mizarstvo M. SOBOTA CVETNA UL. 6 Sprejme vsakovrstno pohištveno in stavbeno delo po najnižišoj cejni. Pohištvo zgotavla že od 3500 Din naprej. | PpbIb M bi gder Indrik zafpemali proste cenik i bodete zadovolni!! Mehko farbana, šperana in funerana dela ! ^laiiaiiiiiiiaiaiiviiiifiaaiiiiiiaiiifiiiiiiiiMiiivHiiitiiiufinaaiiatiaaiaififvvitiiiiiavaiiiiiiatiittiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiaiiiiiiaaivaiiviiiiiiif laiiiiiifin^ LUDVIK ŽALIK mašinšlosarska delavnica MURSKA SOBOTA Prevzemem vsefele mašinšlosarsko i mehanično delo, specijalno pre-delavanje i popravlanje mlatilne dampf-mašine i vse driige mešine, motore, automobile, gaterne žage itd. itd. vse to po nisiki ceni!! Vsaki čas dobite lepe žamate, vuno i parhete, poste-lino, druke, belo platno itd. kakti tiidi štrikane robce i kepute, košare za Ameriko i vso galanterijsko i špecerijsko blago najceneje pri Brata Erumen M. Sobota (Na kiikli poleg birovije.) Kupujte najboljše in najcenejše! - To so PERO čevlji in S D K 0 obleke Oboje dobite v najlepših fazonah in največji izbiri pri tt. Joško Brumen, M. Sobota Cerkvena cesta. - Poleg sodnije. ^Tlls ur Kesno v noči eden človik preveč zemlo gledajoč nekaj išče na Ale-ksandrovoj cesti. K njemi pride, njegov pajdaš i ga pita: Si mogoče kaj zgiibo ? Ja, pejneze. Pa gde tak si zgiibo ? V Cvetnoj vilici. Zakoj je pa te iščeš na Alek-sandrovoj cesti ? Ar je tii dosta bole sveklo. Mali Števek je preveč lagoji, zato se njemi oča protij. Či se ne bodeš dobro oponašao te vo menim z ednim dobrim poj-barom. Na koj Števek smeheč odgovorij svojemi oči. Ali oča, ne daj se vosmehati! Što de tak nori, ka bi za ednoga božnjaka dao dobroga poj bara. CELJE® Prosite včasi veliki ilustrirani cenik vzorce štero dobite šenki! Ka neodgovarja se lejko vomini ali se pa nazaj dajo pejnezi. VELIKA ZBERA ! NISIKE CEJNE ! TRGOVSKI DOM! OglaSilvanje v kalendariaj zvišava najbogše stari Specialni str učni BLOCKNER«OV kalendarski oddelek v koncernu Interreklam d. d. Zagreb, Masarykowa 28. Tel. 21-65. Pošt pred. 1-85. Predlogi i stroški brezplačni HAHN IZIDOR trgovina s papirjem, šolskimi knjigami in potrebščinami MURSKA SOBOTA * PREKMURSKA TISKARNA prevzeme najcenejše vsa tiskarska dela. Na veliko! Na malo! Manufakturna in modna trgovina BRATA ŠIFTAR & HAHN - M. SOBOTA (poleg evangeličanske cerkvi.) Dobi se vsakovrstno, samo fino manu-fakturno blago po najnižišoj cejni. Solidna postrežba! Občinska hranilnica Murska Sobota. Telefon št. 34. • Ček. rač. št. 14.891. Edini pupilarno varni zavod v Prekmurji Za hranilne vloge in sploh za vse obveznosti Občinske hranilnice jamči velika občina Murska Sobota z vsem svojim premoženjem in z vso svojov davčnov močjov, zato se tiidi arvinski penezi in občinske fonde samo tii morejo vložiti. Sprejme vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje. Daja posojila proti vknjižbi in na poroštvo (na griint i na karto bijanko z kezešmi). Dovoljuje vsakovrstne kredite (lombardne, menično-ekskomptne, kontoko-rentne) na primerne garancije. Opravlja tudi vse druge v denarno stroko spadajoče trans-■= akcije najkulantneje. = cenik i vzorce štero dobite šenki! Ka neodgovarja se lejko vomini ali se pa nazaj dajo pejnezi. VELIKA ZBERA! NI5IKE CEJNE ! TRGOVSKI DOM! PRVOVRSTNA ZDRAVSTVENA K VINI NAJBOUGŠA KISILA VODA JE ===== SLATINA PETANJCI EUROPE NAjVEKŠI SENŠAV-NATRON-LITHION DRŽEČA KISILA VODA LASTNIKA: Vogler Jožef i Janoš železniška postaja Slatina Radinci Tivar obleke in Astra ževlji oblečejo celo Vaio družino od glave do pete! Stalna in velika zaloga vseh vrst letnih in zimskih oblek, spomladanskih in zimskih plaščev za deco in odrasle, za moške in ženske, iz cajgof in štofov. V veliki izberi so stalno na zalogi svetovno znani pravi garantirano nepremočljivi „TIVAR HUBERTUSI". — Tam se dobi tudi vse vrste kratko in pleteno blago, kak kapfe, srajce, nogavice za moške in ženske, fino žensko svileno in pamučno perilo, moški in ženski puloveri (štrikani kaputi, deke (Koče). Bogata in velika izbira v priznano trpežnih, lepih in modnih ČEVLJIH ZNAMKE »ASTRA« za deco in odrasle. — Prepričajte se o solidni postrežbi in nizkih cenah sami z ogledom blaga brezobvezno za nakup, kajti ToparnišIsE nishe mi imajo le Tivar obleke tiar si zapomnite tadi za flstra čeilje! Tivar obleke in Astra čevlji MURSKA SOBOTA, Lendavska c. 2/a (prek od pošte.) RADIO APARATE ORION BATERIJE B I C I K L E ŠIVALNE IN PISALNE STROJE GRAMOFONE ŠPORTNE POTREBŠČINE PRVA PREKMURSKA 'STROKOVNA UADIO-DEEflflHIU * ZAHTEVAJTE CENIKE! POLNENJE AKUMULATORJEV !! ŽELEZNINO VAM NUDI PO KONKURENČNIH CENAH LE NEMEC JANEZ, M. SOBOTA Prosite včasi veliki ilustrirani cenik i vzorce manufakturnega blaga, štero dobite Šenki! Ka neodgovžrja se lejko vomini ali se pa nazaj džjo pejnezi. VELIKA ZBERA ! NISIKE CEJNE ! ASCHER B. IN SIN MUSKA SOBOTA GLAVNI TRG GRUNTANA LETA 1855 TELEGRAF: ASCHER TELEFON ŠTEVILKA IS Kolonska špecerijska i vsefelč mela, zrnja velka trgovina. >H ERCEG BOSNE« orsačkoga sekulacijskoga društva krajinsko zaviipništvo* najmodernejša fabrika mesnati izdelkov, hladilnica in fabrika za led os. Benko MURSKA SOBOTA delajo se vsakevrstne klobasi, salami (zimski in letni) kak tudi vsefele PREKAJENO MESO e x p o r t govenske živine, svinj, telet in mesa * dobi se mast i. vrste tudi na malo. nAjnižiša cena in nAjbogša kvaliteta. * za delavce ocverke, prekajene svinjske noge po nisikoj ceni. IZVLEC Z NAJNOVEJŠEGA 1LUSTRIRANOGA CENIKA! K,, —ižg^&r i Zaprosite včasik cenik i vzorce^ štere dobite k-šenki! Ogromna prebera ! Nizke cene! trmcl^i CELJE br. 307. p"-— — T3 ei < o S O N to o. S, 2.= B n® ft CT—-S "g » =-» ® r: rt 3 m < X- B> Uf m — •• .2. te ig n a a O i> Zli _o3 o « 3 < c l af< O- » o , s» STg. 85 s a re s Lr_ ® O T3 t II 2co« rP: Sto J3. W' 'ES o » 1 ! ?>T3 «'0 R-o KT3 m. 1 o> to s -j 5J00 00 co o tO 05 K« S OI rfco 33 Ss05 0 01 to O >— »> tO <1 s* OlCTi tO -J CTl <1 OI Ol IS ^ Ol co tO Ol v Sto ■f- M 00 §s o CO 00 IO to £8 & to se . »to i goo o -J tO to co co Ol — 00 s- co -J O) coto tO to Ol Ol Ol -J to go. PSco S? to gto 94 6940 Ol » oo -a o tO o?oi to s g to -J ~ ooo OtO 00 OI Sgg co tO to -J Ol coto -J ga i: to ■ te- Ol — 96 7238 OI OI 00 s- to o <1 oo o00 oco 05 00 to ! Č3" i i 97 7390 OI 8o> &T 1—* 0 co -J -J 01 1 s Ol tO 00 co OI 00 00 g® * o o — to to - gs — »00 1 99 7698 OI to 00 -O s01 00 So, ~co S OI ŽS- I—. — co tO tO Ol "Jto co^ -j _ £8 igg *- Ol -J «fll ■J co tO OJ -J to to** Ol o -o O)00 i 101 8012 | o> fe -o s- CO Ol — OI 00 tO Ol oco 13 -t rt) n P o< n «5 p: < p ii "O n> Jf 3 n s st < o< S 3 P I! ca se s cr rx m« a> »-j £ < 51 O -t O