o bčin/ki Domžale, 18. XII. 1989, letnik XXVIII, št. 17 poročevalec I Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva Domžale da obdrži mu miso- predsedstva OKSZDL Domiate aktualno Z upanjem v novo leto 1990 Novo leto in z njim Božič se približujeta z nezadržnimi koraki. Ko spravljamo bilanco čez minevajoče leto, hkrati načrtujemo za novo leto 1990. Ob negotovosti, v kateri živimo spričo nastalih razmer v Jugoslaviji, naš korak v prihodnost postaja tu pa tam bolj ali manj omahljiv; smo celo v nevarnosti, da se čedalje bolj predajamo letargiji. Po vsej verjetnosti je za nastali politični položaj kriva predvsem gospodarska nestabilnost. Torej bi morali vse svoje moči in zmožnosti zastaviti prav tu. Toda gospodarstvo, ki bi bilo samo sebi namen in ne bi služilo človeku, ne bi prispevalo k naši globini, poglobiti oziroma blaginje. Tu gre še za globlji problem: kako določene dobrine tudi uporabljati in jih torej ne zlorabljati, kar pa je naloga predvsem etike in morale, od površinskosti, v katero smo zašli, pa do poglobljenosti pa je težavna in dolga pot. Alijo bomo zmogli prehoditi? Rešitev videvamo zlasti oziroma najprej v vračanju k etičnim in moralnim vrednotam. Naš korak v novo leto 1990 pa naj kljub vsemu ne bo omahljiv. Upanje naj bo del življenja tudi za nas, ki živimo v negotovosti. Dokler ne bomo skregani z delom, se nam prihodnosti ni treba bati! Naše delo pa bo zagotovo dobivalo večji zagon, če se bomo smotrno osamosvajali od federacije, kije za naš narod na žalost slaba mačeha. Nikjer in nikdar vam ne smemo dovoliti, da bi se naše bratstvo iz-rojevalo v teror, ne samo na gospodarskem, kulturnem, ampak tudi na jezikovnem področju. Že tako so veliko naših sinov in hčera asimilirali naši dragi sosedje, ali naj se sedaj pustimo vsrkati še Jugoslaviji? Ob vsem tem pa moramo zvesto razlikovati med posamezniki in po- litiko njihovega naroda, kakor tudi med nacionalnim, torej nad upravičeno narodno in jezikovno uveljavitvijo ter med nacionalizmom kot takim. Bratskim in »bratskih« narodom moramo odločno povedati, da je prizadevanje za demokratizacijo naše slovenske družbe neustavljiv proces, ki ga ne more več ustaviti ali zatreti trda roka. Z »bratsko« pomočjo pa se v nobenem oziru ne moremo sprijazniti, dokler nekdo ne vidi smeti na svojem pragu: verjetno zavestno ne vidi... V novem letu 1990 pa si še posebej prizadevajmo za kulturno rast našega naroda, tudi na področju naše občine, zavedajoč se, da imajo mali narodi prihodnost le, če so izjemno visoko kulturni in če je narodni prirastek zadosti velik. Velikim narodom se mali narodi kakor Baski, Katalonci, pribaltiški narodi... zdijo morda smešni, toda zakaj? Usodne-je bi bilo, če bi se mi sami sebi zdeli smešni kot mali narod: to bi pomenilo našo smrt. Ohranjajmo svojo identiteto in hkrati živimo s pripadniki ostalih jugoslovanskih narodov in narodnosti v miru. Tudi sicer skušajmo ustvariti mir najprej v sebi, samo tako bomo prispevali k občemu miru. Vedimo, da smo za mir vsi soodgovorni in to soodgovornost bogato udejanjajmo v novem letu 1990. Soodgovorni smo tudi za svojo siceršnjo usodo, za usodo našega slovenskega naroda, ki je v veliki meri odvisna od odločnosti in treznosti našega vodstva, tudi od vodilnih na občinskih ravneh. Odločnost bodi drugo ime za nadaljnjo eksistenco našega naroda. Kadar gre za reševanje slovenstva, naj med nami ne bo ne vernika ne never-nika ..., ampak bodimo predvsem ali celo samo Slovenci, ne pa da bi sicer osebnemu prepričanju ne prisojali potrebne pomembnosti oziroma pozornosti. Naj bo v dober r\amer\ dobrodošla vsaka poštena ideja, pa naj prihaja od kogarkoli ali od koderkoli. v zadnjem času razločno prihajamo do spoznanja, da slovenski narod ne obstaja samo od osvoboditve dalje, to je od leta 1945, slovenski narod obstaja vsaj od takrat, rekel sem: vsaj..., ko smo prvo slovensko knjigo dobili od »farja«. Praz- novanje letošnjega Božiča kot dela prostega dne daje temu dejstvu svojevrsten poudarek ali vsaj odtenek. Praznovanje Božiča kot dela prostega dne je gotovo eden od vidnih znamenj odpiranja naše družbe v smer demokracije in pluralizma. Koliko bo Božič poslej še bolj razpoznavno znamenje pristnosti našega krščanstva in naše človečnosti, bo ne samo kot verski praznik, ampak praznik potrjevanja naše medsebojne ljubezni in odprtosti do sočloveka; ne glede na barvo njegovega prepričanja. Božič je v prvi vrsti praznik božje ljubezni do človeka nasploh in do človeka kot posameznika. Bog je postal človek, da bi mi postali božji, je postal majhen v Jezusu Kristusu, da bi mi postali veliki... Božič nam torej naroča ljubiti vsakega človeka ..., kdor pa meni, da mu Božič ničesar ne pomeni..., njega pa prosimo, da ga (Božič) »prenaša« zaradi ljubezni do svojih vernih kolegov, prijateljev in znancev. Nekdo je zapisal: Človek je stvar, ki bi seje razveselil celo Bog, zaradi katere pa bi bilo včasih celo samega vraga sram. v novem letu skušajmo tako živeti, da bo obveljal prvi del izjave. Vsem, ki boste brali te vrstice, globoko želim, da vas božično praznovanje utrdi v družinski povezanosti in utrdi v ljubezni, novo leto 1990 pa naj poteka v znamenju sreče, zdravja, miru in uspehov ter navsezadnje zdravega poguma. Ivan Kepic Novoletno praznovanje pomeni za otroke posebno doživetje, zato ga moramo odrasli približati otrokom in poskrbeti, da bodo vsi deležni radosti novoletnega praznovanja ter kolikor se da enotne družbene skrbi. Prihod dedka Mraza je eno najlepših in najbolj svečanih otroških praznovanj ob nastopu novega leta. Hkrati pomeni tudi vir za otrokovo bogato doživljanje nevsakdana. Predšolskim otrokom smo odrasli namenili pravljično osebo dedka Mraza, ki razvnema čustva in predstave najmlajših ter obdaruje vse otroke. Šolski otroci pa, ki so prerasli pravljični svet, doživljajo dedka Mraza drugače. Radi se poveselijo v svojem kolektivu, radi so deležni pozornosti, ljubezni in pomoči odraslih, zato jim omogočimo vesei in sproščen novoletni praznik doma in v šoli. V želji, da bi vsem otrokom omogočili vsaj podobne možnosti za doživljanje prazničnih novole- tnih dni, si člani KO za novoletna praznovanja Predsedstva OK SZDL Domžale prizadevajo pripraviti novoletno praznovanje tako, da bo prispevalo k vzgojnemu oblikovanju in razvedrilu naših najmlajših. Kulturne in zabavne prireditve, ki jih načrtujemo, igrice, oba sprevoda dedka Mraza s spremstvom po ulicah Domžal, novoletni sejem bodo obogatili otrokovo socialno in kulturno okolje. Še posebej pomembno je, da so vseh teh aktivnosti deležni prav vsi otroci v občini. Vse družbenopolitične dejavnike v krajevnih skupnostih občine Domžale prosimo, da se povežejo med seboj, še posebej še z osnovnimi šolami ter skupno in enotno pripravijo program praznovanja vKS. OTROKOM DAJMO LE NAJBOLJŠE — in to v zdravem ozračju medčloveških odnosov v družini in družbi nasploh. Da bomo to uresničili, pa je v celoti odvisno od nas starejših, zato se potrudimo in uspeh zagotovo ne bo izostal. Vsem našim bralcem in vsem občanom domžalske občine želimo vse dobro v letu 1990 z željo, da bi skupno uspešno ,ryoo\ uresničevali s humanizmom prežete cilje, ki smo si jih (^op^oScPo postavili! Sob Domžale, DPO, zveze in združenja ter uredništvo Občinskega poročevalca Šolska kulturna društva vabijo na srečanje z dedkom Mrazom Prireditve z obiskom dedka Mraza bodo v naši občini potekale po temle razporedu: £>ATUM IN URA KRAJ ŠOLSKI OKOLIŠ TOREK - 19. DECEMBRA 1989 ob 17.00 OŠ Dragomelj Dragomelj, Pšata, Bišče, Šentpavel ČETRTEK - 21. DECEMBRA 1989 ob 17.00 Kulturni dom Preserje, Rova, Radomlje Nožice Radomlje ob 16.00 OŠ Krtina Krtina ob 17.30 OŠ Dob Dob PETEK - 22. DECEMBRA 1989 ob 16.30 OŠ Brdo Lukovica, Zlato Polje Blagovica ob 16.30 Kulturni dom Blagovica ob 17.30 OŠ Brdo Rafolče, Prevoje ob 18.00 Kulturni dom Trojane Trojane ob 17.00 OŠ Trzin Trzin SOBOTA - 23. DECEMBRA 1989 ob 10.00 Peče Peče ob 14.00 Partizanski dom Moravče Moravče ob 16.00 Partizanski dom Moravče Moravče NEDELJA - 24. DECEMBRA 1989 ob 9.00 OŠ Vrhpolje Vrhpolje ob 11.00 Velika vas Dešen ob 10.00 OŠ Krašnja Krašnja TOREK - 26. DECEMBRA 1989 ob 16.00 OŠ Ihan Ihan ob 17.00 Kulturni dom Mengeš Mengeš Vabljeni ao otroci od 2 do 7 let, razen otrok, ki so vključeni v vzgojnovarstvene organizacije. Nq svoji strani: Naš trojanski konj vse ostalo je drugotnega pomena: prva, najpomembnejša, najusodnejša je tačas RESNICA. Kdo bi jo znal, takšno kot je, zveličavno za vsa naša okolja predočiti nam vsem: tu in zdaj!? Ga ni na krogli božji, ki bi mu to uspelo! Iz razloga namreč, ker je resnica, njena materializirana in filozofska pojavnost najtesneje povezana z odsotnostjo vsakršnih interesov, intrig, politike. Čas pa ponuja in prinaša prav to: vsak dan bolj agresivno postavlja merila, ki dajejo klofute tej revici, stoječi v oblačilih revšeta pred sodnimi palačami in sobanami. Pa je vendarle ena sama, pa je vendarle prepoznavna, da gre le za odsotnost pogoste človeške zlonamernosti. Prav to zlonamernost, ki jo v srbskem časniku izrecno, dosledno in kar naprej in nikjer drugje, kot v svojem dosedanjem življenjskem in delovnem okolju razkriva, nam je žal predočil v tem pisanju naš donedavni partijski sekretar v Domžalah Simon Đuretić. Z žalostjo pa tudi jezo in razočaranjem smo brali njegovo videnje in predočanje razmer v Sloveniji in Domžalah. Mnogokrat sva se pogovarjala, pa sva si bila vedno enotna: od vseh stvari je najpomembnejša vendarle Resnica. Ni boleče, četudi morda boli, prepoznati in priznati je. Boleče je, zavestno se ne soočiti z njo ali pa ji zavedno pritiskati klofute; v imenu laži. Tu v Sloveniji ali tam ... kjerkoli... Pa se je zgodilo prav to, na žalost z nami, z njim, pri nas, ob nas. Klofute prejema najina Resnica; globoko sem prepričan, da tista, ki jo je prepoznal za svojo, intimno, tudi Simon. Pa kaj, koje hudič tu ta politika, v katere mlin smo zašli vsi; zaradi njenih aktualnih interesov, ki so kolikokrat že v zgodovini zmlinčili posameznika. Prav zanemarljivo je zato, če je v imenu take agresivne politike s konkretno opredeljenimi cilji padel kak pljunek tudi na človeški ponos, četudi na ponos Črnogorca. Namen za dosego ciljev upravičuje vsa sredstva; tudi tista, ki se jih deklarativno v miru, spokoju, ko pa smo vendar vsi dobri ljudje in se imamo radi, z gnusom vsi odrekamo. Tako je to, boleče pa še posebej, ko smo iz prepričanja, da smo ob sebi imeli s poštenostjo prepojenega človeka, ki sicer misli nekoliko drugače in ga pri tem vodijo poštene misli, spoznali njegovo nasprotje. Ne more Simon, v nobenem primeru več pogledati v obraz in reči, da je bila sol res sol in kruh res kruh. Prepozno je, četudi sem skupaj z njim dolgo in predolgo verjel prav to in se v tem smislu z njim skupaj počutil podobno, prijateljsko, pravzaprav enako. Pa se k sreči tudi največjim na\vcem naposled odprejo oči. Drugim se sicer tudi, pa se zavestno oklenejo opredelitve, da so pač drugi cilji pomembnejši, kot človeška postava: služiti resnici, biti pošten. Simon je dodobra razgalil svoj pogled na to, kako gleda na svoje poštenje. Navsezadnje je tudi prav! Ostali vedo že nekaj časa, opozarjajo tudi na njegov delež pri trisobnem stanovanjskem standardu, ki mu ga je dala osovražena Slovenija. Ta osovražena in v več nadaljevanjih »Politike ekspres« popljuvana Slovenija bo tudi dobra, da mu bo iz OK ZKS Domžale (kakšna ironija!) še nekaj mesecev pošiljala osebni dohodek. »Slovenijo sovražim, denar pa tudi... Ampak slovenskega imam do nadaljnega še rad!« Zakaj bi bilo v Simonovem primeru drugače, kot je tam daleč na jugu ...? Matjaž Brojan Nova pomembna pridobitev domžalskega šolstva - edine srednje šole, ki jo imamo v Domžalah. V novih prostorih šole je bila tudi osrednja občinska prireditev ob 29. novembru. Letošnji prejemniki državnih odlikovanj z našim županom Petrom Primožičem (na desni). Pohvala Geodetski upravi Domžale: A vendar se vrti... Pred časom sem se preko Občinskega poročevalca dopisoval z domžalsko Geodetsko upravo o boljši označitvi ulic v Mengšu. V začetku se tako rekoč nismo razumeli, bil pa sem prijetno presenečen, ko so se po nekaj mesecih vendarle pojavile enotne označbe za vse naše ulice. Torej pobuda ni ostala brez odmeva, Geodetska uprava pa jo je rešila v dobro vseh krajanov. Ker se navadno nimamo kaj dosti časa ustavljati ob tem, je treba še toliko bolj prijazno zapisati: In vendar se vrti... Predvsem pa je lepo, da kdo pozitivno spremembo tudi naklonjeno sprejme in jo uresniči. Ko bi bilo le več takih služb! I. Sivec Zaleglo je! Po kritiki Geodetski upravi Domžale sledi priznanje. Zahtevane table so že na svojem mestu. Iz dejavnosti OK ZRVS V učilnici in na terenu ZVEZNA ODLIKOVANJA NAŠIM OBČANOM Na občinski slovesnosti ob Dnevu republike so bila podeljena tudi zvezna odlikovanja in sicer so jih iz rok predsednika Skupščine občine Domžale tov. Petra Primožiča in predsednika Komisije za odlikovanja tov. Kostja Bizjaka prejeli naslednji naši občani: DRAGICA KOLENC je prejela RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI za posebne zasluge in uspehe pri delu, pomembne za socialistično graditev države. Tako kot vrsto let tudi danes požrtvovalno opravlja nešteto nalog v družbenopolitičnih organizacijah na različnih ravneh. Zlasti pa njeno požrtvovalno in prizadevno delo poznajo člani ZZB NOV v naši občini, ki so jo za vse njeno dolgoletno, marljivo in vztrajno delo tudi predlagali za zvezno odlikovanje. BOGOMIR GERMOVŠEK je prejel RED ZASLUG ZA NAROD S SREBRNO ZVEZDO za zasluge in uspehe pri delu, pomembne za socialistično graditev države. S svojim aktivnim delom je veliko pripomogel k napredku svoje krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v njej (KS Vrhpolje-Zalog ga je za odlikovanje tudi predlagala) pa tudi k razvoju moravske doline kot celote. Vedno najde čas za sočloveka, za strokovno pomoč organom KS, za sodelovanje na različnih področjih. DUŠAN ŽABOTA je prejel MEDALJO ZASLUG ZA NAROD na predlog delovne organizacije LEK. Priznanje je namenjeno njegovim prizadevanjem in uspehom pri ureditvi, izboljšanju stanja na področju vzdrževanja procesne opreme, kjer je kot mentor in konstruktor veliko prispeval k izboljšanju stanja. S svojimi izvirnimi in inovativnimi rešitvami je veliko prispeval tudi k dvigu kvalitete dela, obenem pa je tudi aktiven v samoupravnih organih. JANEZ DIMC je na predlog delovne organizacije LEK MENGEŠ prejel MEDALJO DELA za priza devanja in uspehe pri delu v delovni organizaciji in za aktivno vključevanje v delo samoupravnih organov. Njegov delovni red, urejenost izvrševanja delovnih zadolžitev in prizadevnost vseskozi zagotavljajo nemotenost delovnih procesov v tistem segmentu proizvodnje, za katerega je zadolžen. V novembru je občinska organizacija Zveze rezervnih vojaških starešin pripravila zanimivo usposabljanje svojih članov, predvsem tistih, ki kot rezervni starešine niso razporejeni v oboroženih silah. Polkovnik, magister Dušan Lješevič je v učilnicah osnovne šole Vencelj Perko v Domžalah 7. in 8. novembra predaval članom organizacije o metodah in postopkih jurišne skupine pri napadu na utrjeno postojanko, deset dni kasneje pa so teoretska spoznanja člani ZRVS preizkušali na terenu, v okolici Šumberka. srečno novo leto 1990 IZJAVA PREDSEDSTVA OK ZKS DOMŽALE V ZVEZI Z EKSKLUZIVNIM POGOVOROM SIMONA ĐURETIĆA ZA POLITIKO EKSPRES Zavračamo način in ne sprejemamo vsebine izjav, ki so objavljene v nedeljski in ponedeljkovi številki časopisa Politika Ekspres, ker menimo, da je takšno pisanje odsev politike, ki že nekaj časa poiskuša prepričati jugoslovansko javnost o pravilnosti svojega delovanja. Način pisanja v člankih navaja bralca k sklepom, da je Simon Đuretić kot sekretar predsedstva OK ZKS Domžale imel možnost prisostvovati zaprtim sestankom najvišjih organov ZK Slovenije, ter je tako avtentična priča kreiranju separatistične, nacionalistične in protijugoslovanske politike, ki naj bi jo vodila ZK Slovenije. Prav tako, pa skuša na primeru domžalskih komunistov dokazati, da slovensko partijsko vodstvo v bazi ne uživa podpore in zaupanja. Zavedajoč se napačne logike tega dokazovanja smo se odločili na konkretnih primerih pokazati neresničnost in zlonamernost izjav in navedb v Politiki Ekspres. Domžalski komunisti so na posvetu sekretarjev OO ZKS in OK ZKS Domžale nedvoumno podprli izjavo sprejeto na zborovanju v Cankarjevem domu in izrazili polno podporo slovenskemu vodstvu, zato so trditve, da je OK ZKS Domžale označil izjavo za sovražno in protiavnojevsko, laž in izmišljotina. Sprenevedanje posebne vrste je trditev o načinu volitev v občini Domžale, ko naj bi se nekatere funkcionarje postavljalo na položaje po dogovoru v ozkih občinskih krogih, saj sam Simon Đuretić v razgovoru za Občinski poročevalec (15.10.1989) pravi: »Svoja stališča smo uveljavljali demokratično skozi institucije sistema. Nismo več pristajali na najrazličnejše koordinacije in »usklajevanje političnega de- la«, ki v resnici pomeni odločanje mimo legalnih organov.« Ti funkcionarji imajo našo polno podporo, saj so bili izvoljeni na legitimen način in uživajo zaupanje ljudi. V celotnem tekstu se poskuša prepričati bralca, da je Simon Đuretić zavračal funkcije v ZK Slovenije zaradi njene nacionalistične in protijugoslovanske naravnanosti. V resnici pa je Simon Đuretić zavračal kandidature iz strogo načelnih razlogov (statutarne omejitve mandatov, \/rnitev na svoje prejšnje delovno mesto) in ne, da bi kadarkoli omeni! v Politiki Ekspres navedene razloge. Takšna dvo-ičnost do komunistov občine je nesramna manipulacija. Skozi oba doslej objavljena članka veje trditev o drugo-azrednosti Neslovencev v SRS. Ocenjujemo, da so socialno, ekonomsko in politično Neslovenci enakopravni, pa če je to avtorjem članka všeč ali ne. Kot dokaz temu lahko služi sa-no dejstvo, da je bil prav Simon Đuretić dve leti in pol se-♦♦♦♦♦♦ Predkongresne aktivnosti domžalskih komunistov: Konfederacija ni greh Zaradi izsiljenih (a uveljavljenih) zahtev po predčasnih izrednih kongresih se je ZKS znašla v časovni stiski. V kratkem času je težko biti uspešen na vseh področjih: korenite spremembe statuta ZK, radikalno menjanje programa ZK, volitve v ZK, medrepubliška pozicijska vojna, priprave na spomladanske skupščinske volitve. Domžalski komunisti so se v novembru in decembru lotili prvih štirih omenjenih področij. Vsebinske razprave so potekale po osnovnih organizacijah, zaključili pa so jih 7. decembra na občinski programski seji. J Na začetku seje so se delegati na tajnem glasovanju izrekali o novem predsedniku občinskega komiteja. Večino glasov je dobil Stane Oražem, ki ga je potem Komite izvolil za svojega predsednika. V razpravi o kandidatih za republiške in zvezne funkcije je bilo izrečenih veliko kritik na nenačelno kadrovsko politiko. Delegatka iz Doba je opozorila na naknadno spreminjanje kandidatnih list in izostajanje zapiskov, ki niso bili poslani v osnovne organizacije. Delegat Slavka Šlan-dra je spraševal, zakaj na listah ni kandidatov, ki so v naši občini dobili soglasno podporo. Delegat upravnih organov je opozoril na nevarno kadrovsko kuhinjo, ko na listo postaviš človeka, za katerega vpš. da funkcije ne bo sprejel, tik pred volitvami pa ga zamenjaš s ■■svojim« članom. Zelo kakovostna je bila razprava o spremembah statuta ZK. Glavni očitki, ki jih je občinska statutarna komisija v svojem obširnem prispevku namenila osnutku so tile: zastarela tehnologija, prevelika navezanost na obstoječi statut, dol-goveznost, neopredeljena odgovornost in pristojnost organov in članstva. Vsebinsko so se v kritiko vključili tudi delegati Tosame, Doba, Zavarovalnice, Heliosa in Leka. Pričakovati je bilo, da bo razprava o predlogu novega programa ZKS, ki je izšel v barvni reviji »Evropa zdaj«, bolj polemična, saj je že takoj na začetku delegat Slavka Šlan-dra opozoril, da se je ob predlogu, ki že navzven prekinja s tradicijo Nismo več Zveza socialistične mladine, zdaj smo ZSMS ..._ Na svojem 13. kongresu se je Zveza socialistične mladine Slovenije preimenovala v novo organizacijo — ZSMS, ki je samostojna, odprta politična in družbena organizacija, ter del mladinskega gibanja. Iz svojega statuta je ZSMS odstranila vrsto realsocialisti-čnih klavzul, ki so bile že zdavnaj preživeta in današnjemu času neprimerne. V statut pa je vnesen zelo pomemben nov člen, ki se glasi: »Član ZSMS je vsak, ki je starejši od 15 let, sprejema program in statut ZSMS, ter podpiše pristopno izjavo.« Iz tega člena je razvidno, da se ZSMS še bolj odpira, saj sedaj starost ni več ovira za članstvo v ZSMS. Statut daje tudi nove možnosti organiziranosti občinskih konferenc ZSMS, ki so po novem konstitutivni deli ZSMS in se na nižjih ravneh lahko organizirajo ustrezno svojim specifičnostim. Na kongresu so bili sprejeti tudi programski dokumenti na podlagi katerih bo ZSMS delovala v prihodnje. Politični okvir programskih dokumentov ZSMS je parlamentarna demokracija s pluralizmom političnih subjektov, ki vključuje tudi stranke. Ta politični okvir sam po sebi seveda ni »socialističen«, v njem imajo polno legitimnost tudi tiste politične usmeritve, ki se ne opredeljujejo za »socialistične«. Socializem je torej le ena izmed poti razvoja, ki jih dopušča politični sistem. O njih na volitvah odločajo državljani. V skladu s tem izhajajo naši programski dokumenti iz treh osnovnih izhodišč. 1. parlamentarne demokracije, ki temelji na pravicah človeka in državljana, 2. tržnega gospodarstva (z odpravo družbene lastnine), katerega sestavni del je urejevalna vloga države, ki uveljavlja pogoje za razmah podjetništva, skrbi za socialno varnost ogroženih in ekološko primernost proizvodnje, 3. ekološke osveščenosti državljanov; ekološke krize ne bo mogoče premagati le z državnim uravnavanjem, ampak bo treba spremeniti celoten sistem proizvajanja, odnosa do porabe itd. Poleg novega programa in statuta s katerim ZSMS postaja odprta za vse, ima naša organizacija za seboj bogat politični kapital in ni obremenjena s preteklostjo. Ne smemo namreč pozabiti, da je ZSMS prva začela podirati tabuje v naši družbi, da je v preteklosti prva spregovorila brez dlake na jeziku o stvareh o katerih se ni smelo govoriti. Prva je postavljala zahteve po spoštovanju človekovih pravic, demokraciji, večstrankarskem sistemu, tržnem gospodarstvu in podobno, čeprav je bilo takrat o tem še prepovedano govoriti. Vabimo vse, ki se želite včlaniti v ZSMS, da pridete na sedež Občinske konference ZSMS Domžale, Ljubljanska 70/II, tel. 711-790, osebno do 15. ure, kjer lahko dobite programske dokumente in statut ZSMS ter podpišete pristopno izjavo. OBČINSKA KONFERENCA ZSMS DOMŽALE (rdečo barvo je nadomestila modra, srp in kladivo je zamenjala rumena zvezda), osnovna organizacija razdelila v tri struje: konzervativno (zavračajo predlog, da je nekomunističen), zmerno (ki podpira počasno in postopno uveljavljanje predloga) in radikalno (ki se ji zdi program še premalo odločen in napreden. Vendar nadaljnja razprava ni odslikala razmer v osnovnih organizacijah. Polemike med delegati ni bilo, najpomembnejše pripombe pa so tele: lo rjo (Py° V studi se je pričela nova etapa dograjevanja čistilne naprave, ki bo zagotovila v prihodnje bistveno čistejše okolje, manj smradu in čistejšo Bistrico. Z okoljem bo sedaj res bolje Srečno novo leto ^_1990_y — kongres naj se opredeli do konfederacije kot možne organiziranosti jugoslovanskih narodov, — program naj ne bo šolnoštr-ski do ostalih republik, — o kmetijstvu naj program govori razumno in ne utopično, — za varovanje okolja naj uporabimo celovit pristop, — beseda samoupravljanje naj se uporablja le za krajevne skupnosti in občine, v podjetjih pa naj jo nadomesti samoupravljanje. Ob koncu so bili delegati seznanjeni, da je dolgoletni komunist tovariš Smolnikar poslal CK ZKS pismo. Poleg tega so sprejeli izjavo, da podpirajo sedanjo politiko CK ZKS in slovensko politično vod- S kratko slovesnostjo, kateri sta prisostvovala tudi »ministra« za varstvo okolja in prostorsko planiranje (tov. Tomaž Vuga) ter za kmetijstvo (tov. Milan Knežević) ter predstavniki vodarskih in kmetijskih organizacij, je bil v prazničnih dneh začet nov niz prizadevanj za čistejše in varnejše okolje v naši občini. Kot je poudaril tov. Tomaž Vuga, se varstvu okolja v zadnjih letih v naši republiki namenja veliko skrbi, prav občina Domžale pa je ena izmed tistih, ki je ob pomoči drugih največ naredila na tem področju. Predsednik Izvršnega sveta SO Domžale tov. Anton Preskar pa je predstavil nove programe in poudaril, da njihovo uresničevanje predstavlja le nadaljevanje skrbi in prizadevanj za čistejše in varnejše okolje v občini Domžale. stvo. LIGITROP Tako Centralna čistilna naprava Domžale—Kamnik nadaljuje z uspešnim uresničevanjem sprejetega programa, v okviru katerega sedaj poteka gradnja 2. faze gnilišč, ki bo zagotovila 100-odstotno povečanje volumna za gnitje blata, V^obrtno industrijski coni v Trzinu: Odprli diskont PKB Beograd V obrtno industrijski coni v Trzinu so pred dnevi v okviru praznovanja dneva republike odprli diskontno trgovino PKB Beograd TOZD Marketing. Kolektiv, ki v Trzinu deluje že več let, se je v tem času povečal s 17 na 51 ljudi. Pomembno je, da je sredstva za gradnjo zvečine ustvaril kolektiv sam in da je ta sredstva namenil za razširitev v Trzinu. tako da bo skupni volumen 7200 m1. Z zagonom načrtovanih objektov bo omogočeno daljše zadrževanje blata v fermentaciji, to pa bo povzročilo boljše gnitje, zmanjšanje organske mase in komponent, ki neprijetno zaudarjajo, pričakujejo tudi boljše rezultate pri prešanju blata. Z dograditvijo 2. faze se zapira krog zmogljivosti, ki so potrebne za čistilno -opravo velikosti 200 000 PE (populacijski ekvivalent, ki pomeni količino organskega onesnaženja, ki ga v enem dnevu napravi en prebivalec); to pa še ne pomeni zaključka celotnega programa, saj naj bi ob zaključku kompletnega programa čistilna naprava zadoščala za 300 000 PE. V tej fazi bodo izgradili 2 biološka bloka, potrebno dehidracijo in del deponij. Slovesnost je pomenila tudi začetek del, s katerimi bo Farm3 Ihan zagotavljala predčiščenje gnojevke pred dokončnim očiščenjem na obstoječi čistilni napravi. Izvedeli bodo naslednji objekti; gnilišče 4900 m", kotlovnica, 2 ph' nohrama, centrifuga za defidracij0 mulja po gnitju, objekt za čiščenje plina in plinski reaktor za pretvorbo bio plina v električno energijo, ob tem pa bo urejena tudi vsa potrebna infrastruktura. S tem bo Farma Ihan zagotovila stopnjo redukcije onesnaženja gnojevke po organski snovi za 50 odstotkov in po parametru KPK 5 za 70 odstotkov. Tako se bo dnevna količina 400 m1 gnojevke ustrezno »predelana« v farmskih objektih predčiščenja spuščala v centralno čistilno napravo, kjer se bo dokončno očistiia. To obenem pomeni za okolje od 60 do 80 odstotkov znižanja onesnaženja, kar je bistveni prispevek Farme Ihan k varnemu okolju, obenem pa to pomeni tudi stro-kovnejši pristop k prečiščenju gnojevke. Sama investicijska vrednost obeh objektov po cenah november 1989 presega 170 milijard din. Od te vsote so podjetja iz občine Domžale dolžna zagotoviti 18 odstotkov sredstev, 12 % bo prispevala občina Kamnik, ostala sredstva pa prispeva vodaska sfera. Pri nanciranju objektov Farme Ihan pa ta zagotavlja 20 % delež investicije, preostala sredstva pa so iz republiškega razvojnega dinarja. V. G. Objekt, nova diskontna trgovina, je zgrajena s poslovnim ciljem, da bi obogatila ponudbo Domžal, Kamnika, predvsem pa Ljubljane z izdelki PKB Beograd. Kot so menili na uvodni svečanosti, gre za rezultat korektnega sodelovanja med investitorjem, občino Domžale in izvajalcem del GP Univerzal iz Ljub'jane, ki je zgradilo objekt v dogovorjenem času. Prisotnost PKB Beograd TOZD Marketing v Trzinu je kot rečeno že večletna, promet pa se je povečal z začetnih 500 ton na 102 tisoč ton v devetih mesecih letošnjega leta. To kaže na močno in ekonomsko razgibano prisotnost v slovenskem prostoru, kar bo z novo trgovino gotovo še obogateno. Kot so poudarili predstavniki PKB Dragomir Ilič, Peter Začević in naš župan Peter Primožič, gre z novo trzinsko pridobitvijo za pomemben trgovski prispevek k boljši, predvsem pa ceneni ponudbi življenjskih artiklov za občane Domžal, Ljubljane in okolice. Hkrati je sama gradnja tudi dokaz, da se da v sodelovanju in ob nesebični pomoči uresničevati za te čase tudi zahtevne gospodarske projekte. Nova diskontna trgovina s tremi zaposlenimi je odprta vsak dan med 10. in 17. uro, ob sobotah pa med 8. in 12. uro. Artikli v njej so cenejši kot v drugi prodaji za 8 do 10 odstotkov. B. Na začetku gradbenih del v Študl je spregovoril tudi predsednik republiškega komiteja za varstvo okolja TOMAŽ VUGA (na sliki). Nova diskontna trgovina PKB Beograd v obrtni coni Trzina. Občinska konferenca ZSMS Domžale Ljubljanska 70/H, p. p. 16 61230 Domžale Te,*.,: 7,1-7,0 Reforme znotraj szdl rušijo sedanji odnos med SZDL in ZSMS. zsms se ne more več vključevati v redno delo SZDL saj leta zdaj ne bo več frontna organizacija, ampak samostojna politična organizacija s svojim članstvom in programom s katerim bo nastopila na volitvah. v takem primeru je lahko naš odnos do SZDL le tak kot do vseh ostalih političnih organizacij. Zato je predsedstvo OK ZSMS Domžale na svoji 15. seji dne 13.11.1989 sprejelo sklep, da občinska organizacija ZSMS Domžale izstopa iz občinske organizacije SZDL Naše sodelovanje v bodoče pa si predstavljamo zgolj na konkretnih projektih in akcijah. Sklep morajo potrditi delegati Občinske konference ZSMS Domžale na svoji redni letni konferenci! Domžale, 14.11.1989 PREDSEDSTVO OK ZSMS DOMŽALE Občinska konferenca SZDL Domžale se je odločila, da bo občasno raziskala mnenje svojih članov in si z njim pomagala pri svojem delu in nadaljnih odločitvah. Zagotovo bodo takšne akcije postale vse pogostejše in bodo imele tudi vse večji pomen pri opredeljevanju za nadaljne delo. Anketo smo izvedli na vzorcu 88 občanov, pokrili pa smo vse krajevne skupnosti v občini glede na število prebivalcev. Akcija je potekala 15. in 16. novembra. Na vprašanja je odgovarjalo 80 anketirancev, medtem ko jih je 8 odklonilo sodelovanje. Med nji-|i je bilo 48 % žensk in 52 % moških. Starostna struktura vprašanih je bila takšna: 20 % starost do 25 let 54 % stari med 25 in 50 let 26 % starejših od 50 let Po delovni storilnosti je bila struktura anketiranih sledeča: 1 % kmetov, klic 5 % obrtnikov, samostojni po- 9 % študentov, dijakov 9 % gospodinj, nezaposlenih 14 % delavcev z višjo ali visoko izobrazbo 18 % upokojencev 21 % delavci do VKV 23 % delavcev s srednjo izobrazbo Najprej smo anketirance vprašali o tem ali bi se bili pripravljeni včlaniti v Socialistično zvezo, če bo poslej samostojna politična organizacija, članstvo v njej pa tudi individualno in prostovoljno. Takole so odgovorili: Ali bi se včlanili v SZDL? 46c ne vem 45< | v Tiste, ki so se opredelili, da bi se j Planili v Socialistično zvezo, smo '.""to povprašali, zakaj bi bili prijavljeni postati njen član. Možnih je bilo več odgovorov. ! Največ se jih je odločilo za ključitev v Socialistični zvezo, ker zaupajo organizaciji (65 %), 43 % jih je menilo, da zato, ker dobro deluje v njihovem kraju in takšno organizacijo v krajevnih skupnostih potrebujemo, tretji najbolj pogost odgovor pa je bil, da zaupajo vodstvu te organizacije (32 %). Zakaj bi se včlanili v SZDL? (možnih več odgovorov) PBjo vodstvu SZDL |vJiste, ki se niso pripravljeni 'goniti v Socialistično zvezo, smo vprašali, zakaj se ne želijo "Jučiti vanjo, kaj jih odbija. Tu I* Prevladoval odgovor, da se ne p vezati na nobeno politično stranko ali organizacijo (44 %), 22 % jih je menilo, da v preteklosti ni delovala v interesu ljudi, 21 % med njimi pa ne zaupa vodstvu te organizacije. Zakaj se ne bi včlanili v SZDL? (možnih več odgovorov) za nobeno stranko SZOL ni dobro dela Že dlje časa je magistralna cesta med Celjem in Ljubljano — M 10 ena najbolj perečih problemov naše občine. Ker primanjkuje denarja za celovito razrešitev tega problema z izgradnjo nove avtoceste, se predvidevajo različne variante. Anketirance smo povprašali, kako razrešiti ta problem. Večina je menila, da je po- trebno zahtevati takojšnjo izgradnjo avtoceste — ne glede na možnosti (63 %), 14 % meni, da bi bila ustrezna rešitev 4-pasovni-ca od želodnika do Ljubljane, 11 % jih je menilo, da bi bilo to mogoče razrešiti s tretjim pasom ob obstoječi trasi, samo 6 % anketiranih pa bi bilo zadovojjnih že z novo 4-pasovnico med Črnučami in Domžalami. Mnenje o magistralni cesti M-10 gradnja avtoceste 63 4-pasovnica CR-ZEL 14% tretji pas 11% 4-pasovnica ČR-DOM 6% Zadnje vprašanje pa seje dotikalo našega glasila Občinski poročevalec. Ta se je v zadnjem času znašel v finančnih težavah in zato smo začeli razmišljati o tem, da bi ga začeli prodajati in ga postaviti na tržne osnove. Anketirance smo povprašali, kako bi ravnali v tem primeru. Kar 55 % bi se jih naročilo nanj, 18 % anketiranih bi ga redno kupovalo v prosti prodaji, občasno pa bi ga kupovalo 23 % vprašanih. Odnos do Občinskega poročevalca? naroči občasno kupil 23% ne vem 4% redno kupoval 18% To so torej rezultati raziskave mnenja članstva SZDL o nekaterih vprašanjih, ki se pojavljajo v zadnjem času. Vse bralce občinskega glasila pozivamo, da posredujejo svoje mnenje o tej akciji in da tudi sami predlagajo, kaj naj v pri- hodnje povprašamo Domžalčane, če menijo, da je njihov predlog zanimiv. Vse predloge bomo z veseljem upoštevali. Vodja akcije: Cveta Zalokar-Oražem Še enkrat na bančno temo: Seje najprej v Domžalah vnel bančni boj? Zakaj tako nizke obresti II. Tudi v naši banki smo z zanimanjem prebrali vprašanje in odgovor o najnižjih obrestih, kijih na vpogled in tekoči račun izplačuje LB Banka Domžale. V normalnih razmerah takega vprašanja ne bi bilo. Varčevalec bi svoj protest izrazil tako, da bi šel h konkurenčni banki! Pri nas pa razmere niso normalne, saj ima določena banka (zlasti, če je občinska) monopol na območju in tudi zaposleni so bili prisiljeni prejemati OD preko banke. Zato moramo pohvaliti Banko za odgovor, saj je še vedno njena (Hamurabkina) in ne delničarska. Zdaj pa k odgovorom: 1. Odgovor na poglavitno vprašanje več skrije kot odkrije. Povsem nesmiselno seje (ob zastavljenem vprašanju, seveda!) izgovarjati na obvezni depozit pri NBJ. Tudi LB. Temeljna koroška banka ga mora plačevati, a vendarle zmore »vpo-glednikom in tekočim« obračunati 80 odstotni R, domžalska pa le 70 odstoten. Konkretni del odgovora je edino to, da so z ugodnimi krediti pomagali nekaterim OZD (izvoz, izgube). 2. O mengeški banki ne bomo izgubljali besed, saj podpiramo razvoj bančništva. Razveselili smo se »cukerčka«, ki odstopa od »kletkarsko-silosne« arhitekture. Je pa res, da bi Hamurabka (v upravičeni zahtevi po varstvu svojega denarja) lahko vprašala Svet varčevalcev: Koliko bi bile obresti na vpogled višje, če ne bi zidali nove banke v Mengšu? 3. Strinjamo se z odgovorom o kazenskih obrestih na negativno stanje na tekočem računu, čeprav je tarnanje nad »nemoralnim manipuliranjem s čeki« neumestno. Je res nemoralen manipulant tisti, ki le izkoristi zakonske možnosti in počasnost obračunavanja? Hvala bogu, da ljudje spet gledajo na denar kot na blago, ne pa, kot desetletja nazaj, ko je bilo to darilo države, za katerega se ni bilo treba boriti. Mimogrede: tudi v naši banki ljudje »manipulirajo« s čeki, a mi se ne zgražamo, ker imamo tudi mi korist od tega. 4. Hamurabka sprašuje, kam se je za tri dni izgubit denar (v LB je plačala položnico v petek, RZD ga je dobil v ponedeljek). Hamurabka, ne delajte se naivno! Banka ga je imela in gaje (čeje dobra banka) za tri dni komu posodila (za R + 20 odstotkov)! To vprašanje je seveda provokativno in zato je čisto prav, da vas je vaša banka rahlo okrcala po ušesih, ker se niste podpisali z imenom in priimkom (tudi bančniki se niso pod odgovor podpisali z imenom in priimkom, če smo že pri tem). No, mogoče pa v Banki tega niso vzeli za provokacijo, ampak so hoteli z vami skleniti dogovor, da vam bodo, v primeru nesitnarjenja v časopisih, obrestovali denar z R + 20 odstotkov. Stopite do njih in jih vprašajte. Posel je posel! Konec koncev je odgovor vzel Banki 8 ur dela. Tudi vi ste se zamudili in dvomim, da Občinski poročevalec ustrezno honorira vaš trud. in za konec. Mislimo, da naj se Hamurabka predvsem jezi na Svet varčevalcev, ki seje premalo boril za njen denar (Svet delničarjev naše banke je bolj oster in ga nikoli ne bi pripravili, da se podpiše pod odgovor, ki je bil posredovan). Sicer pa: odkar so bile banke in dokler bodo, bodo delovale po načelu: dobiti poceni denar in ga drago posojati. Od nečesa pač moramo živeti v banki. Varčevalci pa: vzemite ali Pustlte- LJUDSKA KONFEDERALNA BANKA Z izjavo se strinja tudi Svet delničarjev 13. redni letni občni zbor med švicarskimi Slovenci in kegljači iz Riitija: Solze sreče in nesreče... Praznik republike so člani slovenskega kegljaške-ga društva Ruti, kot že toliko let doslej, spet izkoristili za še eno srečanje »z domovino«. Ker tako pogosto vendarle ne morejo nazaj, so delček domovine povabili kar medse, na svoj 13. letni občni zbor pa na osrednjo 29. novembrsko proslavo v VVinterhur in kaj-paj na domove, kjer so tri dni nadvse gostoljubno gostili pokrovitelje OK SZDL Domžale in vesele brate Omahna, ki so jih spoznali na pomladanskem pikniku v Domžalah. Seveda so bili enakega gostoljubla deležni tudi drugi pomembni gostje iz Slovenije, ki so prišli na proslavo oziroma so na njen nastopali. Začelo pa se je seveda z občnim zborom z nekoliko ponesrečeno 13. zaporedno številko. In medtem ko so skrbne gostiteljice že dan prej pripravile okusne domače sladice, ki so prsti kar sami od sebe uhajali na obložene pladnje in ko je od zunaj prinašalo vabljive vonjave , z žara, so na občnem zboru razpravljali o veliko resnejših rečeh. Dušan Semolič, sekretar OK SZDL Slovenije, je spregovoril o zadnjih dogodkih v domovini, predstavil slovenska prizadevanja na političnem in ekonomskem področju in dodal, da smo Slovenci v času od zadnjega srečanja veliko bolj ponosno vzdignili glavo, postali samoza-vestnejši in nič več ne klonimo pred vetrovi, ki pihajo po naši deželi. Postali smo narod, ki odločno nasprotuje nasilju, ki spoštuje razlike med narodi in kroji prijazno domačijo po meri vseh ijudi. Mirko Ivkovič je že v uvodnih besedah »medtem ko gledamo solze sreče v Berlinu, ko vidimo solze nesreče na jugu naše domovine« povedal, da zdomce še kako zanima, kaj se dogaja v domovini. Dejal je, da ne smemo dovoliti, po vseh letih, ko smo stali na čelu demokratičnih procesov, da nas zdaj prehitevajo Čehi, Poljaki. »Kljub temu pa me zelo veseli, da lahko na tem občnem zboru povem, da v času, ko so nacionalni odnosi v domovini na najnižji ravni, mi v Rutiju vstopamo v novo leto številčno znatno okrepljeni in doslej najmočnejši. Zato naj novim članom še enkrat povem, da so izbrali pravo pot, da vodi k uspehu le sloga.« Naslednji govorniki so bili že bolj sproščeni, vzdušje iz trenutka v trenutek prijetnejše, saj je navsezadnje skrbi dovolj že preostale dni, zato se lahko kdaj pa kdaj tudi skupaj poveselimo — so menili, izmenjali številne pozdravne besede, se dotaknili konkretnih težav sodelovanja pa seveda na priznanja ne smemo pozabiti. Razdelili so jih kar izdatno mero, ko pa je bilo tudi toliko zaslužnih, in še kegljači in ke-gljačice. Ti so si prislužili še pokale. Tudi tiste, ki se v tem športu še ne znajdejo najbolje, niso pozabili spodbuditi, prisrčen aplavz pa si je s svojim poročilom prislužil vestno natančen blagajnik, ki je kratko in jasno povedal, da je finančno stanje kluba zelo dobro, saj so vsi člani pravočasno poravnali članarino. Ni pozabil na stroške, ki jih je imenoval kar izgube, in brez milosti uvrstil med slednje še darila dedka Mraza. V resnejše vode je razprava zajadrala spet ob sprejemanju novega pravilnika. Zmenili so se, da bo lahko poslej član vsak, ki je pripravljen spoštovati pravila in načela društva. Zapletlo pa se je pri okroglejši temi, namreč, ali alkoholizirano stanje všteti med manjše prekrške, kar so naredili, pa čeprav so nekateri menili, da je že JDijanost zadostna kazen in bi bilo treba zapitemu ubožcu pravzaprav le pomagati. Potem pa je prišel na vrsto najza-bavnejši del. Bratje Omahna so veselo raztegnili meh. pridružil se jim je mladi domači harmonikar, na plesišču pa so se prvi zavrteli člani mladinske organizacije. Starejši niso zaostajali, živahni muzikantje pa se tudi niso dali. Tako so skupaj dočakali zoro, si poskusili čez dan vsaj malo spočiti, pokazati gostom iz domovine čimveč tamkajšnjih lepot in dobrot, zvečer pa hajdi v VVinterhur, na proslavo in še na en ples. Učenci slovenske dopolnilne šole, folkloristi, pevci, recitatorji in igralci ljubljanske Drame, ki so med zdomce ponesli duh Srečka Kosovela, so pripravili resnično prisrčen in nepozaben kulturni užitek. Prav veselo pa je bilo tudi na poznejšem družabnem delu, spet z neutrudnimi muzikanti in plesalci kajpak tudi. A. V. Na občnem zboru SKD Slovenija Riitti je o uspehih in težavah pri delu slovenske dopolnilne šole spregovoril naš rojak Franjo Potočan. Srečanje pred dnevom JLA Pred letošnjim dnevom JLA bo v Hali komunalnega centra Domžale zanimiva prireditev, ki jo pod pokroviteljstvom Skupščine občine in njenega predsednika Petra Primožiča pripravljajo rezervni vojaški starešine. Po mnenju predstavnikov občinske konference ZRVS in občinskega štaba Teritorialne obrambe, kakor tudi Upravnega organa za ljudsko obrambo, ki so organizatorji, so potrebne tudi na tem področju nekatere nove in bolj demokratične poti. Ob veliko govorjenja in pisanja o podružbljanju obrambnih zadev, bo tokrat narejen zanimiv »poskus«. Šestnajstega decembra se bodo v hali srečali rezervni vojaški starešine s svojimi družicami, ženami in dekleti na svojem prvem družabnem srečanju. Gre za povsem novo vsebino delovanja članov organizacij in pripadnikov oboroženih sil. Neformalno, neprisiljeno, predvsem pa koristno za utrjevanje pripadnosti nekim skupnim interesom in ciljem. Naj povemo še to, da bo njihovo prireditev popestril izredno bogat in pester družabni program, ki ga bo vodil »rezervni starešina« Mito Trefalt s pomočjo priznanega narodnozabavnega ansambla in številnih gostov. Vstopnine ne bo, prijave pa še zbirajo v OK ZRVS Domžale na Ljubljanski 70 ali po telefonu 721-481 (Savković) Jubilej — 30 let Delavske univerze Domžale: Izobraževalna ustanova, ki ni ne na nebu - ne na zemlji... Razgovor z direktorico DU Domžale metko zupanek Delavska univerza je že dolga leta eden od bistvenih dejavnikov našega krajevnega izobraževanja. Kako pri nas delamo z znanjem, tem najbolj suverenim oblikovalcem našega »danes« in našega »jutri« se kaže tudi na odnosu do te specifične izobraževalne ustanove. Delavci v njej morajo že na leta kar naprej iskati svoje mesto in status v izobraževalnem procesu. Prisiljeni so v različne oblike trženja, če želijo obstojati še naprej. Pa je jubilej — 30 let vendarle tu: s tistimi, kar je minilo in z onim, kar prihaja! V pogovoru z direktorico smo želeli izvedeti nekaj o obojem. 1. Kako bi ob 30. letnici strnili delovni lok vaše delovne organizacije? Bogata in razgibana je prehojena pot tridesetih let Delavske univerze. V tem času so bila nekatera specifična obdobja in nihanja na posameznih področjih dejavnosti. Za prvo desetletje bi lahko rekli, da je bil to čas nadaljevanja izobraževalne dejavnosti nekdanje Ljudske univerze ter postopna krepitev v materialnem in kadrovskem pogledu. Specifičnost drugega desetletja je bil pospešen razvoj stranske dejavnosti zlasti tiskarne. Za izobraževanje pa tudi knjižničarstvo ni bilo pravega posluha v družbi zato sta bili ti dejavnosti nekako potisnjeni ob stran. V zadnjem desetletju smo priča velikim spremembam. V prvi polovici je bilo v razmahu družbenopolitično izobraževanje in obrambno usposabljanje, ki pa je v zadnjih 3 letih popolnoma usahnilo. Drugačen odnos do kulture je pripomogel do pozitivnih sprememb na področju knjižničarstva in do njene osamosvojitve. V zadnjem obdobju beležimo porast izobraževanja na vseh temeljnih področjih zlasti še pri oblikah usmerjenega izobraževanja. Za tiskarsko dejavnost sicer ne moremo reči, da upada, vendar pa smo nekdaj prevelik kadrovski potencial uskladili s potrebami. 2—3. s kakšnimi cilji je bila ustanovljena? Kakšne so bile izobraževalne potrebe ob nastanku, kakšne so danes? Izobraževanje in usposabljanje na Delavski univerzi je bilo vedno povezano z družbenimi potrebami in s potrebami članov te družbe. Resnici na ljubo, pa interesi obeh niso bili vedno identični. Za politično in obrambno usposabljanje občani nikoli niso kazali prevelikega interesa. Saj ne rečem, da niso prišli v razne politične šole, ali na predavanja za prebivalce, mogoče v 60—70-tih letih celo z veseljem, potem pa je interes upadel. Pa vendar so bile Delavske univerze ustanovljene prav zaradi organizacije družbenega, političnega in obrambnega izobraževanja in usposabljanja. S spremembami v družbi se spreminjajo tudi potrebe po izobraževanju, tako družbene kot tudi individualne. Znanje, izobrazba, sposobnosti in spretnosti vse bolj pridobivajo na veljavi. Tem potrebam sledimo tudi na Delavski univerzi. Vse bolj postajamo izobraževalna institucija — šola, ki je sposobna organizirati tiste programe izobraževanja za katere obstaja interes, pri občanih ali pri podjetjih. Trenutno lahko občani ob delu končajo pri nas strojno, papirno, elektro, tekstilno in ekonomsko srednjo šolo, da posebej ne govorimo o osnovni šoli za odrasle. 4. Ali izobraževanju odraslih posledično pa znanju sploh, dajemo mesto, ki ga zasluži? Težko je govoriti o tem, če pa vemo, kako velik je pri nas razkorak med besedami ter raznimi dokumenti in dejanji ter prakso. Prisegamo na znanje, na pre-usposabljanje zaposlenih, na prestruktuiranje gospodarstva, na Evropo 92, pa vendar naše gospodarstvo sloni na nekvalificirani delovni sili. Za ilustracijo še tile podatki: Prebivalci zahodne Evrope se povprečno šolajo 12 let, pri nas pa komaj 9,5 let. Vsak zaposleni v Sloveniji porabi za strokovno izpopolnjevanje letno 4 ure, v ZRN smatrajo za minimum 40 ur letno. V razvitih državah porabijo za strokovno izobraževanje 2000 DEM na zaposlenega, pri nas pa v najbolj razvojno usmerjenih podjetjih 140 DEM, v povprečju pa 60 DEM. Ali je kaj čudnega, da pri razvoju strokovne izobrazbe zaostajamo za razvitim svetom že za 20—30 let? 5. Kakšni so konkretni pogoji za delo in obstanek specifične delovne organizacije, ki je po zahtevah enaka šolam, pri pogojih dela pa naj bi bila pridobitna? Ob tem vprašanju sem se spomnila besed nekega tovariša, ki je dejal: »Delavska univerza je otrok te družbe, res je nezakonski, kljub temu pa tej družbi potreben.« Izobraževanje odraslih in organizacije, ki izvajajo te izobraževanje, res niso nikjer celovito z zakonom opredeljene — torej ima Delavska univerza resnično značaj »nezakonskega otroka«. Deklarativno enake pravice in možnosti kot »zakonski otroci« to so osnovne, srednje in druge šole, dejansko pa smo potisnjeni na obrobje in bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Skrb za eksistenco je žal pri nas na prvem mestu, morali pa bi biti stroka in razvoj izobraževanja odraslih in prav zato bi morala poskrbeti družba. Ali ni krivično, da to plačujejo delavci vključeni v tekstilni ali kakšni drugi šoli, v tečaju nemščine ali kakšnem drugem tečaju, če pa za izobraževanje prispevajo iz svojega BOD in iz dohodka podjetja. V razvitih deželah je to povsem drugače urejeno. 6. Katere oblike izobraževanja uresničujete? Izobraževanje imamo porazdeljeno po področjih in sicer: strokovno, splošno, jezikovno izobraževanje in letos še avto šolo. Največ zanimanja je za jezikovno izobraževanje, ki ga vodi tov. Danilo Aleš. Trenutno teče 46 tečajev nemščine, angleščine in italijanščine. To področje je zagotovo eno zahtevnejših, povezano z vrsto problemov, včasih kar nerešljivih. Trudimo se, poizkušamo najti najboljše rešitve in veseli smo napredka na tem področju. Strokovno izobraževanje uspešno vodi prof. Melita Fili-pič. Že podatek šest različnih usmeritev usmerjenega izobraževanja v 8 oddelkih, zgovorno priča, da smo tej dejavnosti namenjali največ pozornosti. Fleksibilnost je naša prednost in povezava s prakso naša kvaliteta. Večino strokovnih predmetov pri nas predavajo strokovnjaki iz tovarn, ki poznajo potrebe današnjega in zahteve jutrišnjega dne. Za splošno izobraževanje, ki ga vodi Rajko Radmelič, bi lah- ko rekli, da je naš tradicionalni program. Klasične oblike kot so npr. krojno šiviljski tečaj, tečaji za skladiščnike, za varstvo pri delu, higienski minimum, za voznike viličarjev ipd., dopolnjujemo z novimi oblikami za koristno in prijetno preživljanje prostega časa. Avto šola je pričela z delom v aprilu. Prvi rezultati, ki so vzpodbudni in nas obvezujejo, da še nadalje razvijamo začetno delo. Predvsem skrbimo, da ni dolge čakalne dobe, prevzamemo vso skrb v zvezi s tečajem prve pomoči, z zdravniškim pregledom in s prijavami na izpit. Kadar se naši slušatelji srečajo s finančnimi težavami, pa lahko koristijo brezobrestni kredit. 7. S kakšnimi družbenimi ugodnostmi razpolagate, v koliki meri morate sredstva za izobraževanje ustvarjati sami? To se najbolje vidi, če si pobliže pogledamo vire prihodka: 55 % vsega dohodka ustvarjamo s tiskarsko dejavnostjo, cca 42 % pridobimo z izobraževanjem in nekaj več kot 3 % predstavljajo sredstva Občinske izobraževalne skupnosti. Ta sredstva pa pomenijo samo 0,54 % vseh sredstev Občinske izobraževalne skupnosti. V »družbeni skrbi« močno zaostajamo za drugimi delavskimi univerzami. Tako je Delavska univerza Škofja Loka udeležena v finančnem načrtu OIS z 1,4 % vseh sredstev, kar predstavlja 40 % vsega njenega prihodka. Delavska univerza Kranj od OIS pridobi 8 % svojega celotnega prihodka. V finančnem načrtu OIS Kranj je Delavska univerza udeležena skoraj z 1 % vseh sredstev. Menim, da komentar ni potreben in da številke zgovorno kažejo, kakšne družbene »ugodnosti« imamo. Kako dolgo bomo še vzdržali pod takimi pogoji? 8. V čem je težava poslovanja enote tiskarna? Tiskarna je za Delavsko univerzo izrednega pomena. Ne samo za to, ker ustvarja kar 55 % vsega prihodka, temveč zato, ker je od junija do oktobra edina enota, ki ustvarja prihodek. Vse stroške poslovanja, vključno z osebnimi dohodki vseh zaposlenih, nosi v tem obdobju tiskarna. Jasno je, da jo to izčrpava in brez vlaganj v posodobitev dolgo ne bo šlo. Prepričana sem, da pri poslovanju delimo težave večine podjetij. Količinsko zmanjševanje naročil, zamiki pri plačevanju storitev in posledično likvidnostne težave. 9. Ali občutite v kolektivu, da ste del izobraževalnega sistema, ali morda le to, da ste ustanova, ki mora gospodariti pridobitno? Približno 9.000—10.000 izobraževalnih ur opravimo letno, ca. 300 občanov trenutno hodi »v šolo« na Delavsko univerzo in si pridobiva srednješolsko izobrazbo, da ne govorim o številnih programih dopolnilnega izobraževanja iz stroke. Ob vsem tem izobraževalnem delu, pa nimamo svojega delegata v nobenem organu izobraževalnega sistema. O potrebah, kvaliteti in možnosti izobraževanja odraslih le redko spregovorimo. Imamo zakon o predšolski vzgoji, o osnovnem, srednjem in visokem šolstvu, zakona o izobraževanju odraslih pa še ni. Ali lahko potem čutimo, da smo del izobraževalnega sistema? 10. Kako si zamišljate izobraževalni sistem in mesto Delavske univerze v njem? Nova odkritja, drugi materiali, menjajoča se tehnologija, pogojujejo hitre tehnološke in socialne spremembe, te pa zahtevajo nove poklice, nove spretnosti in znanja oz. osvežitev in dopolnitev prejšnjega znanja. Praksa v svetu, vse bolj pa tudi pri nas kaže, da se pomembni del izobraževjanja seli iz šol v institucije za izobraževanje odraslih in prav tu vidim nepogrešljivo mesto Delavske univerze. 11. Kaj ste si ob jubileju postaviti za prednostni delovni cilj? Pridobiti verifikacijo za izvajanje programov ali delov programov usmerjenega izobraževanja, ustrezno se kadrovsko okrepiti, zagotoviti trajen vir za razvoj in vlaganje v izboljšanje pogojev za delo. 12. Kaj bi želeli povedati ob koncu? Ob praznovanju jubilejev vedno zaživijo spomini. Spomini na prehojeno pot, spomini na nekdanje sodelavce, spomini na delo tistih, ki jih več ni. Njim in še mnogim drugim gre zahvala, da kljub težkim časom, z optimizmom stopamo v četrto desetletje, trdno odločeni, da se spoprimemo z izzivi novega časo. Bloudkova priznanja letos v Domžalah_ Bloudkovo plaketo prejela tudi dolgoletna telesnokulturna pedagoginja iz Domžal ELA KOŠIRJEVA_ V domžalski Hali Komunalnega centra so bila letos podeljena Bloudkova priznanja, ki jih TKS Slovenije podeljuje vsako leto v decembru za dosežke v slovenskem športu. Izbor Domžal za letošnji kraj podeljevanja ni bil opravljen napamet. Ta izbor je rezultat in posledica uspešno organiziranih tekmovanja, ki so jih domžalski telesnokulturni delavci aboslvirali v minulih letih. Po pozdravu predsednika TKS Domžale Jožeta Zevnika je spregovoril predsednik Sob. Domžale Peter Primožič in navzočim na prireditvi predočil nekatere podatke o naši občini. Spregovoril je tudi o obsegu, panogah in dosežkih športa v Domžalah, njegovi organiziranosti, materialni osnovi, opozoril pa je tudi na probleme. Slavnostni govornik je bil Andrej Brvar, predsednik Skupščine TKS Slovenije. Ob predočenju aktualnih vprašanj se je še posebej dolgo zadrževal pri zagatah, ki tačas zadevajo šport, športnike in športne organizacije — še bolj jih bodo pa v prihodnje. Posebej je opozoril na vse slabše gmotne pogoje, ki pa se še poslabšujejo. Nič bolj rožnato zato in tudi prihodnost in status športa v njej. Spremembe, ki jih prinaša čas, bodo dramatično prizadele tudi organiziranost športa. Prednostne naloge, ki čakajo telesnokulturne delavce so: 1. oblikovanje slovenskega nacionalnega športnega programa 2. potrebnost večji profesionalizaciji športa 3. Sprejetje zakona o športu, ki ga mora sprejeti TKS Slovenije 4. Ustanovitev instituta za šport 5. Ustanovitev ministrstva za šport in športni parlament. Bloudkova priznanja za letošnje leto so prejeli: Tomo Česen, dr. Milan Dolenc, Miloš Janša in Stanko Slivnik, Andrej Jelene, Leopold Krajnčič in Uredništvo športnih oddaj Radia Ljubljana. Bloudkovo plaketo je prejela tudi dolgoletna pedagoginja iz Domžal ELA KOŠIRJEVA: V kulturnem sporedu je nastopal dekliški pevski zbor Kulturnega društva Domžale pod vodstvom Karla Leskovca ter harmonikarski orkester Glasbene šole Domžale pod vodstvom Vere Kuster. Prizorišče podelitve Bloudkovih priznanj, ki si ga je zamislil akademski slikar Vinko Tušek iz Kranja, je z okusom hortikulturno opremila cvetličarka iz Radomelj Erika GORJUP. Podelitev Bloudkovih priznanj je praznik. Letos je bila ta prireditev za slovenske športnike velik v Domžalah. Plaketo inž. Stanka Bloudka je prejela tudi dolgoletna telesnokulturna pedagoginja ELA košir. 4uk BRIGITA MARKET Za božične praznike in ob novem letu vam BRIGITA MARKET poklanja slovenski narodni ornament. V svoji trgovini v Mengša vam nudi vse, kar potrebujete. Svojim strankam in tistim, ki to še bodo, izrekamo srečno in zdravo novo leto 1990. Servisne storitve šivalnih strojev nudim v Mengšu, Veselovo nabrežje 12. Miro Rogovič, tel.: 739-507. Aktualni pogovor: Prava humanost ni v besedah (o delu Občinske organizacije Rdečega križa) Krvodajalstvo, zbiranje oblačil, obutve, posteljnine, zbiranje solidarnostne pomoči, skrb za starostnike za socialno ogrožene, preventivna dejavnost v šolah, predavanja, boj proti narkomaniji, alkoholizmu — to so le nekatere aktivnosti, ki se vsakodnevno dogajajo tako v okviru krajevnih kot v okviru Občinske organizacije Rdečega križa naše občine. Več o njih sta nam povedala Franc Zabret, predsednik in Brane Kosmač, tajnik naše organizacije Rdečega križa. 600 litrov krvi Da je krvodajalstvo temelj, na katerem gradimo kakovostno zdravstveno varstvo in potreba za razvoj medicine, se zavedajo tudi v občinski organizaciji RK Domžale. Število krvodajalcev iz naše občine se je v letu 1988 dvignilo na 1964, pa tudi v letošnjem letu jih bo okoli 1900, kar je kar precej nad razrezom (1700 krvodajalcev). Če pri tem upoštevamo še, da je le-ta pripravljen na osnovi števila prebivalcev (v naši občini pa je precej vozačev, ki se v te aktivnosti ne vključujejo) potem res lahko zapišemo, da smo uspešni, še zlasti če pri tem upoštevamo še dva podatka: letos je med krvodajalci kar 2 odstotka novih, med vsemi krvodajalci pa jih je več kot 30 odstotkov mlajših od 27 let. To je uspeh vseh, tako krvodajalcev, kot prizadevnih aktivistov, ki skupaj darujejo letno 600 litrov krvi in izpričujejo svojo brezmejno humanost. Težko bi bilo našteti vse organi zacije in posameznike, ki so na tem področju najbolj zaslužni, pa vendarle poizkusimo. Helios, Mli-nostroj in LEK izstopajo, to pa bi morali reči tudi na Danila Peterca iz Radomelj in Franca Pogačarja iz Mengša, ki sta kri darovala več kot 60-krat. Iskrene čestitke in iskrena hvala so vsem skupaj rekli na osredni slavnosti, ki jo je Občinska organizacija RK Domžale pripravila ob 35-letnici krvodajalstva. Ob tem še majhen napotek vsem krvodajalcem: če se število vaših udeležb v krvodajalskih akcijah ne ujema, oglasite se na Občinski organizaciji, kjer še vedno ročno urejajo kartoteke, ki žal niso koordinirane na republiški ravni. Obljubljajo pa modernizacijo tudi na tem področju — morda že prihodnje leto! Novoletne prireditve za otroke v knjižnici Domžale V Knjižnici Domžale smo za otroke v tem predno-voletnem času pripravili več prireditev. Čakajo vas dedek Mraz, pravljice, risanke, lutke, skromne obdaritve in — seveda knjige in slikanice za praznično branje. Na Pionirskem oddelku naše knjižnice si že lahko ogledate razstavo Novoletno darilo — dobra knjiga, na njej pa lahko vidite zanimive knjige, ki so izšle v iztekajočem letu. Na razstavo lahko povabite tudi starše in babice, saj jim boste lahko kar neposredno pokazali, kakšno knjigo si želite imeti tudi na domači polici. Čaka vas tudi nova uganka, srečni izžrebanci pa bodo tokrat kar trije — čakajo jih lepe knjižne nagrade. Obiščete pa lahko tudi katero od prireditev, ki jih bomo pripravili za vas: 21. decembra 1989 ob 17. uri PLUTONOVI POP-KORNI — video projekcija risank 26. in 27. decembra 1989 ob 17. uri PRAZNIČNA PRAVLJICA (na obeh vas bo obiskal tudi dedek Mraz) Opozarjamo vas, da si pravočasno priskrbite vstopnice, ki imajo zgolj ta namen, da preprečijo pre-številčno udeležbo na posamezni prireditvi. Dedek Mraz vas bo obiskal tudi v našem izposoje-vališču v Moravčah in sicer pri uri pravljic 20. decembra ob 17. uri. Žal pa bo odpadla napovedana ura pravljic z obiskom dedka Mraza v Mengšu, ker je 25. decembra ravno dela prosti božični dan. Zato se opravičujemo za našo preuranjeno napoved. Seveda pa mladi Mengša-ni ne bodo ostali brez prireditve, saj bo v Kulturnem domu v Mengšu v ponedeljek, 18. decembra ob 15. in 16.30 uri predstava Prešernovega gledališča iz Kranja — igrica Jana Malika ŽOGICA MAROCICA. Vstopnice boste lahko kupili v mengeški trgovini Zarja, v Knjižnici Domžale na Pionirskem oddelku in uro pred predstavo. V Domžalah pa boste lahko gledali lutkovno predstavo Lutkovnega gledališča iz Ljubljane JAJCE Zlatka Kriliča. Ta bo v Stari kinodvorani v Domžalah v petek, 22. decembra ob 16.30 in 17.30 uri. Tudi za to prireditev bomo vstopnice prodajali v Knjižnici Domžale na pionirskem oddelku. Z VESELJEM VAS ČAKATA DEDEK MRAZ IN KNJIŽNIČARJI — NEKJE ZADAJ PA TUDI NOVO LETO. (CVETA) Humanost, ki ni v besedah: Franc Pogačar iz Mengša ter Danilo Petere iz Radomelj sta več kot šestdesetkrat darovala kri. 6000 kilogramov oblačil Organizirano jih člani RK pobirajo v Tednu solidarnosti — prvi četrtek v juniju. Med njimi so oblačila vseh vrst, obutev, posteljnina, ki jih namenjajo območjem, ki so jih prizadele različne naravne ujme, pa tudi socialno ogroženim. Letos so, podobno kot prejšnja leta, nabrali 6 ton takih oblačil, med njimi je bila dobra polovica uporabnih, ki imajo spravljena v zakloniščnih prostorih SPB I (parkirna mesta). Če jih potrebujete, ali poznate koga, ki jih potrebuje, oglasite se na Centru za socialno delo naše občine (hiša na avtobusni postaji), povejte patronažni službi ali v vaši KS in napotili vas bodo v skladišče, kjer boste dobili, kar najnujnejše potrebujete. Pričakujemo vas vsako prvo sredo v mesecu od 16. do 18. ure, ko vaša rabljena oblačila, obutev in drugo lahko tudi oddaste, da ne boste zopet čakali junija. V tej težki ekonomski situaciji je med nami vsak dan več takih, ki rabljena, a ohranjena in rabljena oblačila potrebujejo, zato bomo vaših prispevkov veseli, upoštevali pa bomo tudi vaše predloge, komu bi bilo potrebno pomagati. Z mladimi za mlade Pomemben del aktivnosti Rdečega križa je namenjen mladim, lahko zapišemo tudi najmlajšim, ki so vsako leto v Tednu Rdečega križa sprejeti v to organizacijo. To je pomemben korak, pri katerem igrajo veliko vlogo mentorji po osnovnih šolah, ki s svojim neutrudnim delom prispevajo, da se mladi tudi kasneje vključujejo v krajevne organizacije RK. Za mlade je v okviru Rdečega križa veliko predavanj, razgovorov o problematiki povezani z njihovim zdravjem (boj proti alkoholizmu, narkomaniji in drugim zasvojenostim, tudi boj proti AIDS-u ipd.), pri tem pa veliko koristijo informativno propagandno gradivo Republiškega odbora Rdečega križa, največ pa se seveda naučijo v različnih konkretnih akcijah, ki jih pod vodstvom svojih mentorjev izvajajo ob različnih priložnostih. 19 milijard za HALOZE Ena najbolj odmevnih akcij v letošnjem letu je bila zbiranje pomoči za prizadete v Halozah, v katero so se vključile tako krajevne organizacije, še zlasti pa mladi člani RK v osnovnih šolah. Tako je bilo zbranih kar 19 starih milijard, ki so že nakazane prizadetemu območju. Občinska organizacija pa se iskreno zahvaljuje vsem darovalcem in aktivistom, saj brez njih akcije ne bi bilo. Omenimo še pomoč družine iz Trzina, ki je prizadetemu območju namenila opremo za dnevno sobo in spalnico in željo, da bi tako člani Rdečega križa kot ostali delovni ljudje in občani tudi v prihodnje tako številno sodelovali v solidarnostnih akcijah. Ne pozabljajo na starejše V okviru Krajevnih organizacij RK se posebna skrb namenja starostnikom, ki jih aktivisti obiščejo vsaj enkrat v letu, žal pa ne v vseh KS. Skromno darilo, ki je zaradi finančnih težav vsako leto skromnejše, prijazna beseda in topel stisk roke aktivista RK sta za marsikaterega našega starejšega občana (nad 75 let starosti jih imamo v občini okoli 1500) edini »uradni« obisk, ki ga vse leto težko pričakuje. Pri tem s sredstvi sodelujejo tudi drugi, zlasti v nekaterih KS (npr. Mengeš) je to kar skupna akcija, ki bi jo veljalo izpeljati tudi v Domžalah, Lukovici in Moravčah, kjer je temu področju namenjene premalo skrbi. Tak obisk je namreč priložnost za pogovor, pa tudi za informacijo o socialnem stanju starostnika, o potrebni pomoči, ki je v teh časih še kako aktualna. Ponekod te obiske opravijo tudi večkrat (npr. ob 8. marcu, pred novim letom), zato bi tudi v prihodnje morali zagotoviti najnujnejša finančna sredstva, ki ob veliki zavzetosti in pridnosti aktivistov pravzaprav ne pomenijo veliko, so pa nujno potrebna. Kako vnaprej? Z ustavnim zakonom tudi za organizacije Rdečega križa prihajajo spremembe, tako v financiranju kot v opravljanju finančno-tehnič-nih pravil zanje. Naša sogovornika sta prepričana, da nova organiziranost v ničemer ne bo ovirala aktivno delo krajevnih organizacij in stotin aktivistov, ki jih pri delu vodijo humanost, pripravljenost pomagati in solidarnost, zato pričakujeta razumevanje tudi vnaprej. Ne nazadnje je ustrezne pogoje potrebno zagotoviti prav zaradi vseh aktivistov, ki vsak po svojih močeh prispevajo k ugledu organizacije, ki jo v času, ko se socialne stiske povečujejo, ko se ljudje zaradi njih zapirajo vase, še bolj potrebujemo. Tudi v letu 1990! Za aktiviste Rdečega križa bo leto 1990 prav takšno, kot vsa prejšnja, le še več dela jih čaka. Pred njimi so akcije kot Teden rdečega križa, Teden solidarnosti, Mesec boja proti alkoholizmu in drugim zasvojenostim, so njihova vsakodnevna drobna prizadevanja, da bi opravili poslanstvo svoje organizacije. Zato v imenu vodstva Občinske organizacije Rdečega križa, veliko zdravja v letu 1990 in veliko uspešnih skupnih akcij! V. V. SEZNAM DAROVALCEV-ZA-SEBNIKOV ZA NOVOLETNE PRIREDITVE GRBEC Venčeslav 1.000.000 din GOLTEZ Štefka 1.500.000 din KASTELIC Jane/. 300.000 din KORITNIK Ciril 1.000.000 din MATOSSd. o.o. Domžale 3.500.000 din ALFA (Anion Oven) 2.000.000 din OOS LB Banka Domžale 3.000.000 din RUSJAKOV Miodrag t.OOO.OOOdin SKUPAJ OD 13. nov. do 6. dec. so darovalci-zasebniki darovali 13.300 000 din ZPM V novi stavbi ŠPORT Napredek, Ljubljanska 81 (na mestu starega Kovinarja) je Antonio Palmieri odprl trgovino kozmetike in daril PRIMA. Gre za specializirano prodajalno kozmetike, galanterije, porcelana, kristala, drobnih izdelkov, primernih za darila. Vse kupljeno vam v trgovini tudi aranžirajo. Na 40 kvadratnih metrih prodajnih površin boste v času nakupov gotovo našli darilo, ki ga iščete. Odprto imajo vsak dan od 9. do 19. ure. Kam bomo šli po darila? V prodajalno PRIMA! Pravičneje porazdeliti družbena bremena Pred krepkim povišanjem prispevkov iz osebnih dohodkov Vroča tema! Plače v dirki z superinflacijo in cenami v formuli — I nimajo nikakršnih možnosti, čeprav statistika večkrat govori (beri laže) drugače. Delavca, z minimalnim osebnim dohodkom ali upokojenca s povprečno pokojnino, ki preživi cel mesec, bi morali razglasiti za čarovnika. Zato je negodovanje ob predvidenem povečanju prispevkov s i. I. 1990 razumljivo. Po radikalnem posegu države, v svobodno menjavo in financiranje dejavnosti dosedanjih SIS (z novim letom jih ukinjamo) bi pričakovali zmanjševanje stroškov in obremenitev gospodarstva. V naši občini se bo žal zgodilo nasprotno. Prispevki se bodo povečali za okrogli 7 %, ne da bi bili za to kakorkoli krivi. Doslej so bile obremenitve gospodarstva v naši občini med najnižjimi v Sloveniji, zdaj pa bomo dosegli vsaj povprečje. V bodoče bo republika financirala 95 % programa zdravstvenega varstva, večji del otroškega varstva, socialnega skrbstva itd... in seveda določila prispevne stopnje, ki bodo bistveno višje od dosedanjih v občini. Za tiste, ki problematiko v družbenih dejavnostih in SIS-ih materialne proizvodnje bolje poznajo to niti ni presenečenje. Že nekaj časa se namreč vrtimo v začaranem krogu. Gospodarstvo upravičeno benti nad visokimi dajatvami, ki jim žro akumulacijo, zdravstvo, šolstvo, sociala, kultura itd. pa toži o mačehovskem odnosu družbe, do teh za razvoj tako pomembnih dejavnosti. Pravimo celo, da jih ni mogoče šteti — za porabo. Res jih vsi potrebujemo in plačati jih moramo tako ali drugače, če ne solidarno vsi skupaj pa vsak iz svojega lastnega žepa. Stvari so se letos že večkrat zaotrstile do te mere, da so se žal »lahko« reševale le s štrajki ali grožnjami z njimi. V naši občini smo se nakako prebijali, kljub nizkim prispevkom, vendar z znatnimi izgubami v zdravstvu, omejevanjem programov (ukinili smo celodnevno šolo), višjimi prispevki v vrtcih, za glasbeno šolo, šolsko prehrano, s kasnitvami pri valorizacijo socialnih pomoči in podobno. Torej bič vselej useka nazaj; tepen je državljan, na žalost včasih tudi otrok in socialno najšibkejši sloj. Zakaj je tako? Premalo ustvarjamo in preveč trošimo. Ob tem pa družbena bremena niso pravično porazdeljena. Razmere v katerih mnogi životarijo, po drugi strani omogočajo tistim, ki to znajo in zmorejo, za naše razmere, izjemno visoke dohodke. Temeljitejših analiz o socialnih razlikah v zadnjem času ni, toda podatki o nakupih luksuznih avtomobilov, hranilnih dinarskih in deviznih vlogah, razgrabljenih drugih turističnih aranžmajih itd... bi gotovo pokazali, da le-te v inflacijskih pogojih naraščajo. Če naj bo socializem tudi socialno pravičnejša družba, bomo morali bistveno spremeniti davčni sistem in način financiranja skupnih družbenih potreb. S prenosom financiranja dejavnosti dosedanjih SIS v skupščine in na izvršne svete, dobivajo le-te pristojnost določati globalne bilance porabe. Tako se bodo vsi davki in prispevki stekali v občinsko vrečo (proračun), iz katere bo potem vsaka dejavnost dobila svoj delež. To je korak k možnim racionalizacijam, saj bo na ta način zagotovljen celovitejši pregled in nadzor nad porabo sredstev posameznih dejavnostih. Ob takšnem proračunskem financiranju programov, ki smo jih doslej sprejemali v procesu svobodne menjave med uporabniki in izvajalci pa izgublja svoj pomen tudi delitev obveznosti na prispevke in davke. Zato bi bilo mogoče s spremembami sistema javnih financ odpraviti množico prispevkov in s tem tudi velike stroške in mnoge glavobole računovodstev, ter vse obveznosti združiti v nekaj osnovnih virov (npr. davek iz OD, davek iz dohodka, davek iz dobička). Višino obremenitev delavčevega dohodka pa bi morali naravnati bistveno drugače kot doslej, ko obveznosti iz OD, plačujemo vsi v enakem odstotku ne glede na višino dohodkov. Sistem bi lahko korigirali z drugačno funkcijo davka iz skupnega dohodka občanov. Ta bi bil lahko pomemben vir financiranja splošnih in skupnih potreb (sedaj ni zaradi visokega cenzusa oprostitve), če bi z njim obdavčili dohodke družine sorazmerno z njihovo višino, tako da bi po progresivni lestvici (ki pa ne sme biti preostra) za družbene potrebe več prispeval občan z višjimi dohodki. Ob tem pa bi bila nujna bistvena ostrejša in doslednejša kontrola nad pridobivanjem dohodkov, včasih tudi iz mnogih nelegalnih virov. Dokler temu ne bo tako, pa bomo balansirali med obremenitvami gospodarstva in delavcev ter problemi pri zagotavljanju sredstev družbenih dejavnosti ob nezadovoljstvu enih ali drugih. Maks Jeran J Po asfaltu do Račnega vrha in vasi Raca ... Kljub mrzli soboti je bilo vsem zbranim na otvoritvi ceste Ulčarjevo znamenje—Račni vrh—Rača prijetno toplo, saj je to pomembna pridobitev ne le za krajane tega območja, temveč za KS Krtino in občino Domžale v celoti. Cesta v dolžini 1000 metrov je plod prizadevanj krajanov, ki so v njeno izgradnjo poleg samoprispevka vgradili dodatne zbrana finančna sredstva in veliko prostovoljnega dela, svoj de lež pa je prispevala tudi Samoupravna komunalna interesna skupnost. Po uvodnih besedah predsednika Skupščine KS Mira Kova ča, ki je predstavil tudi program dela KS v letu 1990 in izrazil veliko upanje, da bo tudi drugi daljši odsek te ceste do Brezja rekonstruiran v letu 1990, je bil krajši kulturni program, v katerem sta prisotne razveselila s Prešernovo Železno cesto Eva in Andrej, povezovalka, članica KUD Miran Jarc pa je predstavila nekatere zgodovinske utrinke iz življenja in dela Račnega vrha. Predsednik IS SO Domžale Anton Preskar je na kratko orisal le tošnja prizadevanja naše občine ter prerezal trak, ki je ta del naše občine že približal centru, še bolj pa bo to doseženo z dokončno rekonstrukcijo te ceste. Razpoloženje je popestrila Codba na pihala Domžale, kraja ni pa že nestrpno pričakujejo pomladi, ko naj bi asfalt našel mesto tudi na že v makadamu pripravljeni cesti Studenec— Škocjan—meja s KS Prevoje. (V. V.) Aktualni sindikat in njegove volitve Medtem, ko se peščica bodočih strankarskih voditeljev pripravlja na volilni boj, ki ne bo zahteval telo atleta, marveč samo duha modrijana — ta pa bo za zmago prevladujoč —, se v sindikatu ne utrujamo z oblastvenimi ambicijami. In tudi prav je tako! Končno smo le prišli do klasične razmejitve med politiko, ki naj bo pluralistična in polna sla po pošteni demokratični oblasti in sindikatom, ki bo klasični zaščitnik delavcev in čista opozicija oblastem na vseh nivojih. Tako v političnih organizacijah, sindikatu in strankah v tem trenutku obstoja problem z istimi imenovalcem, kako v razmerah ekonomske, politične in moralne krize pridobiti zaupanje ljudi, da se bodo poistovetili s cilji obljubljenimi v bogati ponudbi različnih programov. Pravzaprav, ko iščem vzroke za ta današnji čuden problem, čuden zato, ker se praktično ne bi smel zgoditi, hitro pridem do enega samega odgovora. Splošna kriza; ja to je problem, ki pa pravzaprav ni največji. Večji problem je ta, da vsi skupaj, čeprav smo že tolikokrat volili sploh ne vemo kaj so to volitve, kajti v povojni Jugoslaviji volitev sploh še nismo imeli. Če si kdorkoli že predstavlja demokratično izražanje volje in volitve z zaprtimi kandidatnimi lista- mi in visoko udeležbo volilnih upravičencev na nedeljskih volitvah se pač krepko moti in še vedno misli monistično, kot smo dO sedaj mislili vsi, ker smo pač ... . Do teh razmišljanj sem prišel, ko smo si v vodstvu domžalskega sindikata belili glave o tem, kako s čim bolj demokratičnimi, javnimi in vseobsežnimi volilnimi aktivnostmi med 12.600 zaposlenimi delavci pridobiti strokovne, sindikalnemu programu zveste kadre. Tu ne sme biti pomote! Govorim o volilnih postopkih v sindikatu in za sindikat in ne o splošnih volitvah. Javnost dela, obogatena z razpoznavnimi sindikalnimi znaki (plakati, glasovnice in zbirniki), ki bodo v podjetjih razglašali začetek volilnega postopka — to je demokratično načelo, ki nam bo vsem, seveda s skupnimi napravami, postavilo prave ljudi na prava mesta tudi v sindikatu vse od podjetja pa tja do republiškega sindikata. Največja vrednota volilnega postopka za sindikalne kadre bo prav gotovo ta, da bo vsakemu zaposlenemu delavcu v občini Domžale zagotovljena svoboda predlaganja kandidatov za funkcije v sindikatu. Vsakdo bo lahko torej na listič za predlaganje kandidatov vpisal imena za predsednika sindikata v podjetju, predsednika sindikata dejavnosti na ravni republike in predsed- nika slovenskih sindikatov. Temu bi lahko rekli, da nam od tega trenutka dalje ne bodo več postavljali sindikalne funkcionarje drugi, marveč mi sami, ki bomo voditelje v svoji organizaciji zavestno postavljali in' tudi odstavljali. Posebej naj poudarim, da ne samo tehnika temveč tudi vsebina postopka terja od vseh nas, posebno pa še od predsednikov sindikata resno odgovornost. Odgovornost zato, ker bomo končno izbrali le najboljše predlagane kandidate v skladu z načeli, kriteriji in merili naše — sindikalne kadrovske politike. Na podlagi vseh predlaganih kandidatov, bodo vodstva sindikatov v podjetjih in vodstvo občinske organizacije sindikata naredili zbirnik vseh predlaganih kandidatov in ocenili, kateri izmed predlaganih kandidatov izpolnjuje merila na osnovi kriterijev. Tistim, ki bodo izpolnjevali merila, ne bo potrebno pisati programov, marveč bodo kratko zapisali svoje mnenje, kako bi sami uresničevali že izdelan program. To bo nujno potrebno v kolikor bo predlagani kandidat želel sodelovati v kandidacijskem postopku. Sindikati v podjetjih in občinske organizacije sindikata bodo javno (preko oglasnih desk in internih glasil) obvestili delavce s predlaganimi kandidati, s čimer se bo pričel Ob odprtju nove proizvodne stavbe v Tosami: S kakovostjo Tosama prihaja v Evropo Občinski svet ZSS Domžale v sklopu prireditev ob dnevu republike, 29. novembru so v domžalski TOSAMI na priložnostni svečanosti, ki je pomenila tudi praznik kolektiva, svečano odprli nov proizvodni obrat. Z njim so presegli utesnjene pogoje in tako je spodaj že stekla proizvodnja higienskih proizvodov za enkratno uporabo (vložki, plenice). V nadstropju pa je tudi že stekla proizvodnja končnih izdelkov iz sanitetne gaze. Vrednost objekta znaša 5,5 milijonov DEM. Od tega denarja je TOSAMA že zagotovila 66 odstotkov sredstev, 34 odstotkov pa je še obveznosti do sovlagateljev in kreditodajalcev. Na svečani otvoritvi je govoril predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo UROŠ SLAVINEC. Pravzaprav je bila taka novogradnja za TOSAMO že nekaj časa neobhodna nujnost, saj se kriteriji in proizvodnja, zlasti kar zadeva njeno higiensko neoporečnost nenehno zaostrujejo. Ob vsakodne- vno, bolj evidentni nuji izvažati, pa je taka orientacija tudi narekovala zadostiti tehnološkim higienskim in drugim zahtevam, ki jih prinaša izvoz. Kako je s Tosaminim izvozom? Tosama je že kar nekaj časa izvozila desetino svoje proizvodnje, vendar je bila v nevarnosti, da se zaradi neizpolnjevanja higienskih zahtev delež proizvodnje za izvoz zmanjša. Tako se je izvoz celo že nekoliko zmanjšal — na 8 odstotkov proizvodnje. To zmanjšanje gre predvsem na račun za petino manjšega izvoza v ZRN; manjši izvoz je bil posledica že omenjenega neizpolnjevanja mednarodnih norm v proizvodnji sanitetnih proizvodov. Z novim objektom so vsi ti zadržki odpadli in danes ima TOSAMA popolnoma neoporečne proizvodne pogoje, kakršnih menda zlepa ni najti. Pa ne le to. Z novimi zmogljivostmi se odpira dolgoletna perspektiva širjenja in povečevanja, saj predvidevajo, da so z novogradnjo rešili prostorske probleme do leta 1995. Poleg tega pa je objekt zgrajen tako, da ga bo ob potrebi moč nadzirati še za eno nadstropje. Še nekaj podatkov ... 1085 delavcev, tačas zaposlenih v TOSAMI, naredi v letni realizaciji 95—100 milijonov DEM, mesečna torej znaša nekako 8 milijonov DEM. Položaj v gospodarjenju je nekoliko boljši, saj je doseženo realno odvajanje sredstev za amortizacijo v investicije, dokajšen znesek prispevajo tudi sredstva iz redne tekoče amortizacije. Tosama lahko tako letno investira 2,5 milijona DEM. Tudi narava TOSAMINE proizvodnje ki je taka, da ne gre za luk- I osamino uspešno delovanje na področju kulture Na svečanosti, ki se je je udeležilo ob mnogih gostih tudi veliko članov kolektiva so pripravili tudi kulturni program; zapel je tovarniški pevski zbor pod vodstvom Toneta Juvana, predstavili pa so se tudi recitator ji, prav tako iz vrst kolektiva. Očitno gre v TOSAMI za dobro organizirano in vodeno kulturno dejavnost, kakršna je lahko za zgled celo večjih kolektivom, kjer pa o notranjem kulturnem življenju ni ne duha, ne sluha. suzne izdelke, ki prihajajo s trakov, po svoje prispeva k dobrim rezultatom. Potrošnik se bo izdelkom, kakršne izdeluje Tosama, odrekel nazadnje, saj gre za neobhodne izdelke za življenje. Nov Tosamin proizvodni objekt je pomembna gospodarska obogatitev industrijskega temelja naše občine. K sreči je tudi ekološko neoporečen, saj v ničemer ne prispeva k slabšanju ekologije. Razvoj — dejavnost, ki načrtuje prihodnost Pred dvema letoma je bila v tovarni ustanovljena razvojna služba, ki je v tem obdobju že krepko dokazala upravičenost svojega obstoja. Nov proizvodni objekt, razvoj energetike (kotlovnica), varčevalni program energije in še drugi so torišča dela, ki dodobra upravičujejo njeno ustanovitev. Ob tem imajo v TOSAMI še mnogo drugih razvojnih zamisli. K sreči jih je več kot denarja! Pravijo, da je prav, če zamisli čakajo na denar, ne pa denar čaka na sprejetje zamisli, programov . . . Slavnostni govornik na otvoritvi je bil predsednik republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo Uroš Slavinec. Kulturni spored so pripravili delavci sami. Na fotografiji pogled na novo proizvodno stavbo Tosame. Delavci Tosame in gostje ob otvoritvi nove proizvodne stavbe na Viru. TROJANSKI ŠOLARJI IMAMO NOV KOMBI V šolo v Blagovico smo se doslej vozili s starim ropotajočim kombijem. Če bi bil ta človek, bi imel že dolgo rjavo brado. Ko je Brada segla od Trojan do Domžal, so nam na občini kupili drugega. Sedaj imamo novega in mladega z rdečimi lici. Kako smo se ga razveselili! Mi otroci in stric Tone bomo vedno pazili nanj. Sebastjan NAŠ »ATKO ŠOLAR« III Stanujem v Šentožboltu in hodim v 4. razred OŠ Blagovica. Tako se moram vsak dan peljati s šolskim kombijem. Imeli smo precej slab kombi in kar naprej je bil v okvari. Naš šofer stric Toni je že kar obupal nad njim. Obljubljali so nam nov kombi, čakali smo in čakali, tako, da smo že obupali. Bližali so se prazniki. Tovarišica Gizela nam je povedala, da bomo dobili nov kombi. Kar sape nam je zmanjkalo. »Rdeče barve bo, potrebno mu je izbrati ime,« je še dodala tovarišica Gizela. Imeli smo veliko predlogov. Krstili smo ga za ATKA ŠOLARJA III. Pred 29. novembrom smo imeli v šoli proslavo in s tem tudi otvoritev novega kombija. Ker sem predsednica pionirskega odreda, sem morala ob otvoritvi prebrati govor, moja sestra Mojca pa je prerezala vrvico. Potem pa se je začela gužva, kdo se bo prvi peljal. Ko se pelješ z našim ATKO M, imaš občutek, da si bolj varen kot prej, v njem pa je tudi več prostora. Za našo novo pridobitev pa se moramo zahvaliti tudi tov. ravnateljici, vsem tovarišicam, KS Trojane. Seveda ne smemo pozabiti na starše, kateri so kar naprej opozarjali, da star kombi ni varen. Stricu Tonetu pa želimo, srečno vožnjo in čim manj okvar. Maja Smrkolj 4. razred, Blagovica postopek za določanje kandidatov in za oblikovanje kandidatnih list. Na kandidatno listo bodo uvrščeni tisti kandidati, ki bodo dobili tret-jinsko podporo članov volilnega telesa. Za nosilce funkcij v občinskih odborih sindikatov dejavnosti bodo predlagali kandidate samo tista podjetja, ki sestavljajo ta občinski odbor. Na kandidatno listo za predsednika občinskega odbora pa bodo uvrščeni tisti kandidati, ki bodo dobili tretinjsko podporo v sindikatih podjetja, ki sestavljajo občinski odbor dejavnosti. Na kandidatno listo za predsednika občinske organizacije sindikata bodo uvrščeni tisti predlagani kandidati, ki bodo dobili tretinjsko podporo sindikatov, ki se vključujejo v občinsko organizacijo. Predsednike sindikatov v podjetjih, bodo izvolili člani sindikata na predstojećih občnih zborih, predsednike odborov sindikatov dejavnosti in predsednika občinske organizacije sindikata pa bomo izvolili na tajnih volitvah na skupščini občinske organizacije sindikata v mesecu februarju 1990. Predlagane kandidate za predsednika republiškega sindikata in predsednike sindikatov dejavnosti iz naše občine, bomo za uvrstitev na kandidatne liste množično pod- pirali vse do in na 12. kongresu ZSS, ki bo v mesecu marcu 1990-Rekel sem že, da bomo pri predlaganju kandidatov resno odgovor; nost prevzeli vsi, kajti le mi sami si bomo svoje sindikalne predstavnike izbirali po lastni volji. Kakšne kandidate bomo predlagali? Odgovor na to vprašanje si boste lahko prebrali na plakatih. Z enim stavkom pa bi lahko rekel, da naj bodo predlagani kandidati tisti, ki uživajo vaše zaupanje, so borci za sindikalne pravice, strokovno podkovani, avtoritativni, v doseganju delavskih interesov nepopustljivi in 5 svojim nastopanjem tudi atraktivni- Nove razmere na ekonomskem področju, v katerih bo deloval sindikat kot opozicija, zahtevajo ogromen trud in odgovornost vseh. da v sindikat »pripeljemo« ljudi, ki bodo poleg aktivizma obvladovali tudi strokovnost, kajti edino upoštevaje njo bo sindikat s svojo pravično trmoglavostjo učinkovit. Naj bo ta zadnji stavek vsem sindikalistom razumljiv kot poziv k demokraciji, ki se jo tokrat v sindikatu lotevamo kot prvi na organiziran in tenkočuten način, zato ker pred seboj vidimo cilj v množici, ki je rnoc ta je pogoj za opozicijo, le tej Pa bomo kmalu rekli sindikat. Igor Mlakar Čeprav smo šele v aprilu 1989 izglasovali krajevne samoprispevke, katerih večina je namenjena izgradnji cestne infrastrukture, lahko ob koncu letošnjega leta že ugotovimo, da smo na Lem in na drugih področjih, še zlasti upoštevajoč trenutne razmere, poželi bogate sadove, katerih žetev lahko ob podobnih pogojih pričakujemo tudi prihodnja leta. NAJVEČ V ZLATEM POUU Največja pridobitev je zanesljivo asfaltirana zlatopoljska cesta, katere zadnja odseka v dolžini 2354 m sta bila izgrajena v letošnjem letu. Vrednost obeh faz izgradnje te ceste je 5.652.700.000 din, katere so zagotavljali občina in SIKCES občine Domžale, Republiška skupnost za ceste, pri izgradnji mostu pa je sodelovalo tudi Podjetje za urejanje hudournikov. Svoj delež so prispevali tudi krajani, ki so v investicijo usmerili del svojega prispevka in tudi sicer pomagali, da je bila celotna cesta, ki je povezala na tem območju obe občini, predana svojemu namenu ob letošnjem Dnevu republike. NOVI ASFALTI V ČRNEM GRABNU, MORAVSKI DOLINI Pravzaprav je le malo krajevnih skupnosti, ki v letošnjem letu niso dobile novega asfalta, prepričani pa smo, da bodo prav te v letu 1990 »na vrsti«. Začnimo kar v Črnem grabnu, kjer je bilo ob pomoči samoprispevka, dodatno zbranih deležnih krajanov in njihovem prostovoljnem delu asfaltiranih kar nekaj odcepov. Tako se po asfaltni cesti vozijo krajani Spodnjih Prapreč in Vidma (asfaltirana cesta v dolžini 1700 m, Pre-valje (dolžina 420 m), za asfaltiranje pa je pripravljena tudi cesta Gradišče—Preserje. V KS Vrhpolje-Zalog je bila asfaltirana cesta Vrhpolje—Javorščica, upamo, da so medtem asfalt dobili že v KS Moravče na relaciji Krašce—Prikrnica (1120 m), za asfaltiranje pa je pripravljen tudi manjši odcep ceste Moravče—Zalog. TUDI DRUGOD KS Rova in Rafolče sta med seboj povezani s cesto, ki jo asfaltiramo iz leta v leto in je tako tudi letos bilo asfaltiranih 600 m, obenem pa so iz lastnega samoprispevka asfaltirali tudi cesto skozi Žiče. KS Krtina je največ skrbi namenila asfaltiranju ceste Rača—Račni vrh, za asfaltiranje so pripravili tudi cesto Studenec—Škocjan — meja s KS Prevoje, v skladu s programom krajevnega samoprispevka pa so v KS Dob asfaltirali Ul. 7. avgusta ter dve krajši ulici Čopovo in Erjavčevo, asfaltiran pa je bil tudi odcep Žeje—Trojica. V Ihanu so v skladu s programom krajevnega samoprispevka asfaltirali približno 1 km dolgo cesto Mala loka—Bišče. TUDI MESTNE ULICE Asfaltiranje ulic je v KS Jarše-Rodica, Slavka Šlandra in Vir in drugod (o njih smo že pisali) potekalo v skladu s programi samoprispevka, najbrž pa smo pozabili še kakšno krajšo ulico, da o kilometrih kanalizacije, novih metrih vodovoda, novih črpališčih, novih svetilkah javne razsvetljave, novih telefonskih priključkih ne pišemo posebej. Tako smo ob sodelovanju vseh uspeli v letu 1989 urediti oz. asfaltirati blizu 13 km cest, za asfaltiranje pa pripravili skoraj 3 km cest. BREZ SODELOVANJA BISTVENO MANJ Ob vseh teh investicijah rji" smo posebej pisali o pripravljenosti krajanov, da ob samoprispevku prispevajo še določen delež v denarju (govori se kar o blizu 1000 mark na gospodinjstvo) in veliko ur prostovoljnega dela. Brez tega rezultatov, o katerih pišemo, ne bi bilo. OP tem tudi ne poudarjamo posa.' meznih aktivistov, predsednikov in članov gradbenih °^?n rov, katerih požrtvovalno delo je v mnogočem pripomoglo * uspehom, pri večini katerih Pa je tudi delež SIKCES, pa tudi šir' še skupnosti. Kot kaže, nameravajo biti/13' ši krajani v letu 1990 še WU pridni, saj načrtujejo rekonstru rati, urediti in po možnosti tu asfaltirati kar več kot 30 k"° metrov lokalnih in krajevn" cest. Toliko zanesljivo ne bo šlo. poznavajoč pa trenutno raZP loženje na »terenu« in PriPraže Ijenost naših krajanov, lahko * pred začetkom novega leta.?4 pišemo, da bodo besede: NA* CESTNA REKONSTRUKCIJA, W? KADAM, ASFALTIRANJE, DO££ TNI DELEŽI, PROSTOVOLJNO ^ LO hit vseh naših krajevn" skupnosti. V. V- Aktualni pogovor: Kmet dela več kot drugi h pa ni socialno varen Pogovor z Ivkom Hribarjem, predsednikom občinske podružnice Kmečke zveze Slovenije Skoraj leto je mimo, odkar deluje tudi v naši občini podružnica Kmečke zveze Slovenije. Ustanovljena je bila 6. januarja 1989 v domžalski kinodvorani, odtlej pa je steklo delo, ki je kljub neuglednim pogojem zanj že dalo določene rezultate. O aktualnih dogajanjih, pa o razmerah v našem kmetijstvu ter o marsičem kar kmeta zadeva smo se pogovarjali s predsednikom občinske podružnice Kmečke zveze Slovenije. Kakšno je zanimanje za pristop v članstvo KZS v naši občini? Trenutno je v naši občinski podružnici KZS včlanjeno 180 članov. Vsi seveda niso polni kmetje, mnogo je tudi tistih, ki so sicer zaposleni v združenem delu. Sicer pa za včlanitev ni nobenih posebnih pogojev: iz vsake družine je lahko več članov, lahko pa so člani tudi lahko praktično odločajo o vsem, kar zadeva stopnjo tolšče, kvaliteto mleka ipd . .. Pa rezuitati niso storjeni le pri mleku: tudi v poljedelstvu in gozdarstvu smo napravili pomemben korak naprej. Kaj pa melioracije in komasacije? Kljub pridobivanju novih kmetijskih površin v občini Domžale (z melioracijami je bilo pridobljeno že več kot 1000 hektarov novih kmetijskih zemljišč) se stalež živine, kot ocenjuje predsednik KZS v Domžalah Ivko Hribar še ni znatneje povečal. simpatizerji in drugi občani, ki jih kmečka problematika zanima. Ob občinski podružnici v Domžalah imamo še podobne v Moravčah in Lukovici. Kateri so temeljni problemi, ki jih kmetje občutite danes in tu? . Pravzaprav je problemov toliko "l toliko časa že trajajo, da bi morali takšno organizacijo imeti že Prej. Poglejte: Kaj vse se počne z odlašanjem in izvajanjem okrog Ugotavljanja kvalitete mleka in izplačevanjem denarja zanj! Tu so vprašanja, ki sta jih prinesli melioracija in komasacija. Tu so veliki socialni problemi. Kmet je danes m* četudi dela več kot kdorkoli drug — v najslabši socialni varnosti izmed vseh. Tako je to: Žal! Ali se enoletno delo že kaj Pozna? So vidni že kaki rezultati? Objektivno gledano: naša pristnost se že pozna; marsikaj v *vezi z mlekom — predvsem z izplačevanjem zanj — se je že premaknilo na bolje. Žal pa so časi Prinesli vnovično poslabšanje Smotnega položaja. Sorazmerje ^ed odkupnimi cenami mleka na sPi ter povečevanjem stroškov in feje mleka se obračajo v škodo ?"ieta. Čeprav je sprva kazalo, da ?° kmet za svoje delo vendarle netilko bolje nagrajen, je sedaj ta simulacija spet na dnu. Praktično pa imajo mlekarne v celoti v rokah škarje in platno, saj V zadnjem času gre za velike aktivnosti, ki so bile opravljene na področju pridobivanja novih kakovostnih površin. Vendar pa je treba reči, da pri tem še ni pravih rezultatov: na številu živine se še ne pozna, pri količini mleka tudi ne. Res pa je, da gre za proces, ki ni hiter in bomo morali na rezultate melioracij in komasacij še počakati. Socialna varnost kmetov je vse slabša. Kaj boste storili, da bi se vključili v urejanje tega problema? Res je. Kmet v svojem socialnem statusu sploh ni zaščiten, v kolikor pa si družba le prizadeva za to, potem pa ta skrb nikakor ni ustrezna, predvsem pa ne rezultati te skrbi. Pri ocenjevanju gospodarske moči in s tem socialne varnosti kmeta bi morali ocenjevati v koliki meri kmet svoje izdelke tudi proda — gre za dejanskost, ne za navi-deznost. Stekle so tudi že aktivnosti, da naj bi zemljo, ki je bila še po vojni nezakonito vzeta kmetom vrnili nazaj. Enako velja za stavbe. Tako se bo lahko pozno, vendarle pa se bo! poravnalo storjene krivice ... Kakšne aktivnosti imate v občinski podružnici KZS pred seboj? Članske izkaznice za včlanitev v KZS so tu in pričakujemo velik odziv kmetov in drugifi. Menimo namreč, da naš program mora za Predsednik podružnice Kmečke zveze Slovenije v občini Domžale Ivko Hribar. sabo potegniti občane, ne le kmete. V našo zvezo se občani lahko prijavijo pri Antonu DEMOJZE-SU, dipl. ing. agronomije v enoti Kmečke zadruge v Jaršah . . . Kakšna pa je članarina ob vpisu? Dogovorili smo se, da bo članarina znašala 30 starih milijonov, s tem, da bomo tretjino sredstev od članarine namenili za Haloze. Ste za naprej optimist? Sem. Navsezadnje se marsikje vendarle premika na bolje! Sklad za pospeševanje kmetijstva nam je tudi v pomoč, ker prispeva k zdravstveni oskrbi naših živali. K boljšemu razreševanju problemov prispevajo tudi ostali, zato je zanimanje za včlanjevanje v naše vrste dokajšnje, zlasti denimo med ljudmi v Črnem grabnu. Zaradi ljudi in perspektiv, ki jih KZS ljudem odpira^pa sem vendarle tudi za naprej optimist. Pisma bralcev: Še o cerkvi sv. Petra MA Pšciti_ V eni zadnjih Občinskih poročevalcev sem napisal kratko poročilo o prenovljeni zunanjščini cerkve sv. Petra na Pšati. Kmalu po izidu tisoče se številke občinskega glasila, me je na cesti v Domžalah ustavila občanka, rekoč (njene besede navajam po smislu); Bila sem v bolnici in sem tudi svojim sopacient-kam pokazala Občinski poročevalec, v katerem je bilo napisano o prenovitvenih delih cerkve na Pšati... Vse od kraja so mi rekle, da so Domžale prav gotovo tudi na občečloveškem področju dobra občina, ker tudi na straneh občinskega glasila lahko beremo o cerkvenih stvareh ... Tako. Vsekakor je že z omenjenim prispevčičem ugled domžalske občine in njenega glasila ter nenazadnje njegovih urednikov porasel in se razširil po njegovih bralcih tudi v druge občine. Pohvala pa vedno dobro de. Ne morem si kaj, da ne bi uporabil te priložnosti in v imenu poznavalcev zadeve okrog prenavljanja zunanjščine cerkve sv. Petra na Pšati posebej potrdil v dobrem LUKA MIVŠKA iz Pšate kot dušo vse akcije v zvezi s pšaško cerkvijo. Poslednji bodo prvi... Ivan Kepic 3S □ SAMO Z LASTNIMI DOBRIMI KADRI! Naših predsednikov nam odslej ne bodo več določali direktorji, župani ali partijski sekretarji, temveč jih bomo evidentirali MI sami. Za svoje delo in ravnanje bodo odgovorni nam, ne pa drugim. Ugled naše organizacije temelji na ugledu in avtoriteti sindikalnih funkcionarjev, zato bomo za funkcije predlagali sposobne ljudi, ki mislijo s svojo glavo, ki so vešči javne besede, sposobni za pogovor in poslušanje drugače mislečih, ki morejo in hočejo predstavljati našo politiko, ki znajo povedati kaj in kako mislijo, kako gledajo na prihodnost ki so v nastopu atraktivni, prijazni in prodorni, skratka ljudi, ki so vredni našega zaupanja. V začetku leta 1990 bomo med predlaganimi za sindikalne predsednike izvolili najboljše. Če res hočemo postati samostojen, neodvisen sindikat, si naključij v kadrovanju funkcionarjev ne smemo več dovoliti, ampak moramo odgovornost za izvlitev najboljših prevzeti sami - ČLANI SINDIKATA! SREČNO NOVO LETO VAM ŽELI KOLEKTIV TOKO! KOieSARJl f ZNeopRCMLjeNiai j w pokvari mim kolcsom seje MCVAKjVO mtezKcvomit S6RVIS K01£S CRDANl CAiMKARJeVA.m.3 DOMŽALE. (POD DOMŽALSKO CERKVIJO) MLAVNICA. J€ ODPRT* VSAK. DGLAVMIK RAZeM PGTKA OD 15.30-19" TeL.?37-IO-l Glosa ob jubileju »gerberske« dejavnosti Grčarjeve družine: 35 let — veliko telet je moralo umret... Ni še dolgo, ko je bilo razmišljanje, pogovarjanje ali celo pisanje o zasebnikih in zdsebništvu nezaželjeno, ne-socialistično in kar nevarno. Kdor je kaj takega počel ni bil »naš«. Zdaj, koje iz zahoda, predvsem pa z vzhoda zapihal drug, bolj pameten, trezen in pravičen veter, lahko naglas, odkrito, ne da bi se tresli, če nas kdo posluša, govorimo o obrtnikih, o tistih, ki to zaslužijo, to pa so skoraj vsi, vse najboljše. Seveda to velja za tiste, ki si razmišljati, govoriti in pisati upajo. Crčar Janez in sin — Kozarstvo iz Dragomlja so pred kratkim slavili petintridesetletnico obstoja svoje kožarske obrti. Pa se mi zdi, da zaslužijo, če se jih spomnimo ob tem jubileju v našem glasilu. Ne trdim, da so edini od obrtnikov, ki jih je vredno predstaviti. Veliko jih je, kot sem že zgoraj omenil, vendar imajo Grčarji, zdaj govorim v množini, posebnost v tem, ker že tri družine Grčar, ne morejo iz kože. vsi živijo za kože, s kožami in v koži. Vsak v svoji. Pa dobro in ob svojem trdem delu pošteno živijo. Jubilejna slovesnost je bila malo drugačna, kot jih poznamo iz vsakdanjega življenja. Povabili so številne poslovne prijatelje in znance, ki so jim v kakršnikoli obliki pomagali spraviti kozarstvo do take stopnje, ki je danes. Po posebnem protokolu, na kar se Grčarji spoznajo, so bili vsi udeleženci predstavljeni drug drugemu, kar je slovesnost popestrilo, ker so bili gostje iz raznih krajev in tudi iz drugih republik. Razumljivo, da ob takih priložnostih, slavnostnih govorov ne manjka. Ob Grčarjevem jubileju je bil to Jernej Lenič, bivši ravnatelj šole Venclja Perka in kasnejši župan, ki natanko pozna Grčarjevo družino, saj je učil njihove otroke in težave, ki so jih ob razvoju kozarstva spremljale. Le neomajna vztrajnost, predvsem pa pridnost, lahko rečemo kar garaštvo, je pripomoglo, da so vzdržali pritisku sistema, ki je bil obrtniku vse prej kot naklonjen. Ob obujanju spominov govornika na kruto resnico tedanjih oblasti, kije hotela zasebno kozarstvo onemogočiti, Grčarjevi niso mogli zadržati solz. A le za kratek čas. Gospodar Janez, večni optimist in veseljak, je šel od gosta do gosta s sebi značilno zdravico: »Še bomo dali koga iz kože!« Organizatorji jubileja so gradili srečanje predvsem na družabnosti, vendar niso pozabili na kulturo. Na čudovitem večeru so nastopali priznani glasbeni umetniki in veliko prispevali k nepozabnemu razpoloženju. Če Grčarjevim že izrekamo priznanje in čestitke, ne smemo prezreti kar je omenil tov. Lenič. Družina že dolgo materialno podpira vsa društva in organizacije od blizu in daleč, kdorkoli se obrne k njim za pomoč. V domači krajevni skupnosti je ni akcije, da ne bi največ prispevali za napredek kraja. Zgradili so svojo moderno čistilno napravo, da je okolica ekološko neoporečna. Motto večera je bil: 35 let: VELIKO TELET JE MORALO UMRET' ki se lahko pojmuje dvoumno, vendar je prevladala hudomušna plat, ki je razpoloženje stopnjevala. Če bo kdo iz zavisti ali drugih nagibov trdil, zakaj ravno o eni družini tak halo in hvala, še enkrat rečem, da je takih veliko in prav bo, če bo še kdo koga predstavil. Kožarjem Janezu Grčarju in sinu z družinami, ter dvajsetčlanskemu delovnemu kolektivu iskrena čestitka. Andrej Zaje KULTURNA SKUPNOST OBČINE DOMŽALE Razpisuje Kersnikove plakete za leto 1989 za dosežke na področju kulture Na podlagi Pravilnika o podeljevanju Kersnikovih plaket, objavlja Kulturna skupnost občine Domžale razpis bronastih, srebrnih in zlatih Kersnikovih plaket za leto 1989 za posebne dosežke na področju kulture. Kulturna skupnost občine Domžale podeljuje plakete: — posameznim delavcem v kulturi, delovnim ljudem in občanom ali skupinam za pomembne ustvarjalne in poustvarja/ne dosežke, ki so bili objavljeni, izvajani, razstavljeni ali na kak drug način dani v javno presojo, — posameznim delavcem v kulturi, delovnim ljudem in občanom ali skupinam za pomembne uspehe pri varovanju oziroma prezentaciji kulturne dediščine, za posredovanje splošnih kulturnih vrednot drugim delovnim ljudem in občanom ter organizacijam za dosežke pri uresničevanju kulturne politike, — organizacijam združenega dela, krajevnim skupnostim in posameznikom za pomembne dosežke pri organiziranju, spodbujanju in razširjanju kulturnega življenja delovnih ljudi in občanov na področju domžalske občine ter posameznikom ob življenskih ali delovnih jubilejih za najmanj petindvajsetletno aktivno in uspešno delo pri razvijanju kulturne dejavnosti v občini Domžale. Na področju ustvarjalnosti in poustvarjalnosti podeljuje skupnost plakete za izjemne stvaritve, ki so bile predstavljene v minulem enoletnem obdobju, oziroma so se v kvalitetnem smislu ponavljale več let zaporedoma. Na področju varstva kulturne in naravne dediščine in trajnejšega spodbujanja kulturnega življenja, opisane v drugi in tretji alinei za obdobje minulih treh let. Kandidate za plakete lahko predlagajo OZD, KS, družbenopolitične in družbene organizacije, kulturna društva, samoupravne interesne skupnosti, ZKO, strokovna društva in združenja ter občani domžalske občine. Predlogi za podelitev morajo vsebovati poleg podatkov o kandidatu ter ustreznih utemeljitev tudi navedbo, kdaj in kje so bila predlagana dela objavljena, izvajana, razstavljena ali na kak drugi način dana v javno presojo. V drugih primerih je potrebno priložiti dokumentacijo o opravljenem delu oziroma dokazilu o jubilejih. Predloge za plakete je potrebno poslati na naslov: Kulturna skupnost občine Domžale, Ljubljanska cesta 36, 61230 Domžale, najkasneje do 25. 12. 1989. GLEDALIŠKI ABONMA BO! Napovedali smo, da bomo imeli prvo predstavo še letos, toda ni bilo možno uskladiti terminov. Tudi sedaj še ne moremo točno določiti datumov predstav, saj večina gledališč še nima razporeda za leto 1990. Prva predstava bo sredi januarja in potem še štiri. Predstavila se nam bodo naslednja gledališča: Primorsko dramsko gledališče z delom: N. Mac-hiavelli - MANDRAGOLA Slovensko mladinsko gledališče z delom: Evripid — »BAKHANTEL«, Mestno gledališče ljubljansko: A.T.Linhart — MATIČEK SE ŽENI, Šentjakobsko gledališče Ljubljana: S. Danhart — DEDIŠČINA in Slovensko ljudsko gledališče Celje: S. Zweig — VOLPONE Vse predstave bodo v Kulturnem domu v Mengšu. Abonma lahko kupite v predprodaji v Knjižnici Domžale, takoj po novem letu. Kulturna skupnost občine Domžale in knjižnica Domžale RAZPISUJETA program likovnih in drugih rastav v Likovnem razstavišču Domžale, v razstavnih prostorih domžalske knjižnice in kulturnih domovih v Mengšu, Skorjam« in Moravčah. V skladu s programskimi usmeritvami Kulturne skupnosti občine Domžale za leto 1990 bo programski svet na podlagi zbranih prijav pripravil enoten predlog razstav, tako v Likovnem razstavišču kot v ostalih razstavnih prostorih. Prednost bodo imeli tisti, ki so se prijavili že za leto 1989 pa razstave ni bilo mogoče realizirati. Prijave razstav morajo vsebovati: — ime in priimek oziroma naziv prijavitelja, točen naslov ter po možnosti telefonsko številko — opis predlaganih del oziroma tehnik (če je možno tudi fotografije) — termin in prostor v katerem bi želeli razstavljati. Razstave lahko prijavijo organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, družbenopolitične skupnosti, kulturna društva, samostojni kulturni delavci, samoupravne interesne skupnosti, Zveza kulturnih organizacij in občani domžalske občine na naslov: KNJIŽNICA DOMŽALE, Ljubljanska 58 v treh tednih od izida Občinskega poročevalca. Glasba izpod Kamniških planin Nagelj tudi na kaseti j Pianist ACI BERTONCELJ na koncertu v Mengšu. j Domači pianist zaigral prvi j Kulturna skupnost Domžale je letos spomladi ku- j j pila novi klavir — znamke JAMAHA, ki je zagotovo | j eden najboljših na trgu. Namenjen je vrhunskim kon- : I certom, ki naj bi jih imeli pianisti odslej tudi v naši ob- j : čini — tako v okviru že poznanih prireditev (Grobelj- j : ski koncerti) kot tudi na nekaterih novih, s katerimi [ : naj bi popestrili ponudbo vrhunskih glasbenih priredi- j [ tev. Klavir je shranjen pri DKD Svoboda Mengeš v nji- : \ hovem Kulturnem domu. In prav Mengšanom je pripadla čast, da so mu lah- j I ko prvi prisluhnili. V organizaciji Knjižnice Domžale in j j DKD Svoboda Mengeš je bil v petek, 24. novembra v j j Mengšu klavirski koncert pianista Acija Bertonclja. i • Tako je na novi klavir prvi zaigral Domžalčan, ki je to- j j krat sestavil zanimiv program za publiko. V prvem de- : 5 lu je zaigral 9 variacij v A-duru Wo0 69 Ludvviga van | [ Beethovna, v drugem delu koncerta pa nam je zaigral : : znane in priljubljene skladbe velikih mojstrov od Cho- j j pina do Gershvvina. Za poslušalce je bil zlasti zanimiv j j drugi del, ki ga je pianist popestril s komentarji in nas : ■ popeljal v tisto, kar je kasneje zaigral. Tega je bil še j : posebej vesel mlajši del publike. Da jim je takšen na- j j čin predstavitve glasbe še kako všeč, je potrdila tudi j : tišina in zbranost pri poslušanju. Zanimiv koncert, dober klavir in velika želja, da ( i nas kmalu čaka kakšen podoben vrhunski koncert in | i vrhunski pianist. Cveta Javno vprašanje kulturnih delavcev občine Domžale Na sejah Sveta za kulturo pri Občinski konferenci SZDL Domžale in na seji Odbora za svobodno menjavo dela pri Kulturni skupnosti Domžale smo sprejeli stališče, da občanom občine Domžale, še posebej pa tistim organom in insitucijam, ki odločajo o naši usodi in nam odmerjajo sredstva za delovanje, postavimo javno vprašanje o financiranju našega dela. To se nam zdi še toliko bolj potrebno, ker se prav v tem času zelo hitro in na trenutke celo neresno in nepremišljeno planirajo velike spremembe v organiziranju družbenih dejavnosti, torej tudi kulture. Vemo sicer, da se sprejemajo odločitve le za prehodno obdobje leta 1990, toda naša izkušnja je takšna, da se tudi v enem letu lahko naredi velika škoda dejavnosti, saj se vedno gradi naprej na že pridobljenih pravicah. Delavci v kulturi — tako tisti, ki delujemo profesionalno, kot cela vrsta amaterskih delavcev — se na javnost, še posebej pa na delegate Skupščine občine Domžale, ki bodo ob koncu leta odločali o prispevnih stopnjah, obračamo z naslednjim mnenjem: Zavedamo se, da se obremenitve za gospodarstvo v letu 1990 precej povečujejo, in da bodo naše zahteve morda naletele na odklanjanje. Pa vendarle želimo delegate seznaniti z nekaterimi dejstvi, ki našo dejavnost v občini Domžale že dolgo časa postavljajo na obrobje. Predlagana prispevna stopnja za kulturo je 0,38 — in predstavlja eno izmed najnižjih v Sloveniji, po doslej zbranih podatkih najnižjo. Povprečna stopnja v slovenskih občinah se giblje okoli 0,60. Naj omenim le na nekatere nam najbolj sorodne občine: Med množico domačih ansamblov si je v tem letu utrl pot v sam vrh tovrstne glasbe tudi ansambel Nagelj izpod Kamniških planin, z enim članom — Branetom Lukanom — tudi iz naše občine. Sicer pa v Nageljnu nastopajo še Stane Kregar, Tone Sušnik, Brigita Vrhovnik in Brane Jagodic. Glasbo zanje piše ravnatelj kamniške Glasbene šole Franci Lipičnik, besedila pa Ivan Sivec. Ansambel Nagelj je pobiral priznanje za priznanjem v preteklih letih, na festivalih je osvojil tako rekoč vse možne nagrade, bil pa je tudi eden tistih ansamblov, ki je največ igral v domžalsko-kamni-škem prostoru v iztekajočem se letu. Svoje nekajletne uspehe je zdaj kronal tudi s samostojno kaseto, na kateri so pesmi predvsem iz našega prostora, torej o planinah, planšarjih in lovcih, ne manjka pa tudi močno popularna polka z izredno živahnim Brigitinim jod-ianjem. Ansambel pripravlja že nove skladbe, nastopil bo na prireditvi Pod mengeško marelo, sklepa pogodbe za novo sezono, predvsem pa se z velikim veseljem predaja glasbi, ki jo ima v resnici rad. Njihova prva odlična kaseta je samo eden izmed zunanjih dokazov, da vsi nastopi in zmage — od Videomeha do Lojtrce domačih — niso naključno uspeli tako dobro. L. G. Ansambel NAGELJ izpod Kamniških planin Kamnik 0,51, Kranj 0,73, Ribnica 0,45, Velenje 0,53, Radovljica 0,44, Tržič 0,5, Jesenice 1 % in Ljubljana Moste celo 1,2. Ob tem domžalski kulturni delavci na to opozarjamo s čisto vestjo, saj smo zagotovo dejavnost, v okviru katere se je še ohranila zavest prostovoljnosti, neplačanega dela, nagrajenega zgolj z aplavzom in obiskom. Morda smo bili v preteklosti preskromni, premalo glasni, čakali smo, da bo naša prizadevanja opazil kdo drug. Ob tem pa zagotovo lahko tudi zatrdimo,, da imajo naši občani čisto povprečne kulturne potrebe in zahteve. Ne želimo se spuščati v podrobnosti, pa vendarle nas zanimajo argumenti, ki našo občino že vrsto let silijo v to, da za kulturo namenjajo tako mačehovsko nizka sredstva. Naj ob tem povem, da je bila zaradi sklepa o prelivanju viškov sredstev za zdravstvo, v preteklem letu realna prispevna stopnja za kulturo komaj 0,29. Naj povemo tudi to, da ob takšni prispevni stopnji ne bodo možne prav nobene naložbe v kulturi in nikakršna investicijska dejavnost (naj omenimo le nekaj najbolj perečih: obnova starega Kina v Domžalah, cela množica propadajočih gradov, naravnih spomenikov, obnova kulturnih domov. . .), pač pa bomo komaj pokrivali redno minimalno dejavnost Knjižnice in ZKO. Zato želimo občane občine Domžale in delegate njene skupščine ob vsej težavnosti trenutnega stanja opozoriti na naše težave in na materialno zapostavljenost. Od pristojnih, ki sprejemajo konkretne predloge in odločitve, postavljajo razmerja med posameznimi dejavnostmi pa želimo jasen in argumentiran odgovor. Kulturni delavci občine Domžale Znana domžalska slikarka, članica Likovnega društva Peter v Mengšu raste nov družbeni objekt godbeni in gasilski do"1' Loboda IDA REBULA je razstavljala v Mengšu. Na razstavljenih Mengšani, ki si v gradnji zelo prizadevajo, obetajo, da bo do"1 platnih - (tehnika olja) je dokazala nenehno kakovostno rast zgrajen že do prihodnjega leta. svojih likovnih prizadevanj. Priznanje za ince Mengeš »Center za usposabljanje in varstvo invalidnih oseb Domžale-Kamnik-Mengeš prejme priznanje za desetletno delo pri usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem razvoju,« je zapisano v priznanju, ki ga je INCE Mengeš, kot ga bolj na kratko imenujemo, prejel od Skupnosti socialnega skrbstva za leto 1989. Delo, ki ga center opravlja, je za ljudi neprecenljive vrednosti, ima dragocene sadove in pomembno prispeva k bolj humanim odnosom med ljudmi, k boljšemu počutju posameznikov in skupin ljudi, k razvoju družbenih dejavnosti, stroke in raziskovalnega dela na tem področju. Center je bil ustanovljen leta 1978 kot delavnica pod posebnimi pogoji za delo, usposabljanje in varstvo duševno prizadetih za območje dveh občin. Po organizaciji je specifična delavnica pod posebnimi pogoji, saj poleg srednje in teže duševno prizadetih vključuje v delo tudi druge invalide. Kljub težavam in težkim razmeram na začetku dela so delavci pod vodstvom neutrudnega BRUNA KOCBEKA, direktorja INCE s svojo požrtvovalnostjo in strokovnostjo vztrajali pri usposabljanju delavnic, tako da se danes lahko postavljajo z lepimi uspehi pri usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb. Trenutno v okviru centra dela 58 invalidnih oseb v treh delavnicah. V dveh delavnicah je organizirano predvsem kot delo za kooperante, v tretji pa so organizirali lastno proizvodnjo, saj pletejo tkanine za oblačila in za dekorativne namene. Za dva invalida, ki zaradi telesne invalidnosti ne moreta redno prihajati na delo, so organizirali delo na domu. V vseh letih jih je vodilo pri njihovih prizadevanjih vodilo, da je najboljša terapija delo, pri delu invalidi ohranjajo pridobljena znanja, spretnost tehnike in delovne navade in tako poglabljajo in razširjajo sposobnosti za delo. Tako je INCE danes vzorna, strokovno zanimiva in sodobno organizirana ustanova posebnega družbenega pomena. Njegova vsebina in organizacija dela pa je postala zanimiva tudi za strokovne kroge, tako doma kot v tujini. Iskrenim čestitkam se pridružuje tudi UREDNIŠTVO! V. V. Sedemnajstega decembra v Jamarskem domu na Gorjuši pri Domžalah odprli razstavo plakatov jam in Krasa: Ob letošnjem stoletnem jubileju društvene jamarske dejavnosti na Slovenskem pripravljajo jamarji domžalskega jamarskega društva Simon Robič še eno prireditev. Gre za že nekaj časa obljubljeno razstavo plakatov jam in Krasa, plakatov, ki jih bodo razstavili v novi, pred časom odprti Robičevi dvorani. Kot so nam povedali prizadevni organizatorji v domžalskem jamarskem .društvu, si bomo lahko med osemdesetimi razstavljenimi plakati ogledali predstavitev mogočnih stvaritev kraškega podzemskega sveta, kot so jih videli jamski fotografi po vsem svetu. Neverjetna je ustvarjalna moč narave, takšni pa so tudi motivi na plakatih. Seveda pa bodo istočasno na ogled tudi redne jamarske zbirke v pritličju jamarskega doma, ki so si jih nekateri že ogledali. Vendar pa je treba povedati, da je bila zbirka pred nedavnim dopolnjena in nekoliko preurejena. Zaradi jubilejev, enega smo že omenili pripravljajo ob otvoritvi večjo kulturno prireditev. Z njo nameravajo proslaviti tudi tristoletnico izida Slave Vojvodine Kranjske, pa tudi praznovati svoj društveni jubilej. Domžalsko jamarsko društvo je bilo namreč ustanovljeno 17. decembra 1961. Slavnostni govor- Spet nekaj novega v Mengša nik na prireditvi, ki se bo začela ob 16. uri bo podpredsednik SZDL SR Slovenije - KRAŠE-VEC CIRIL ZLOBEC, sodelovali pa bodo tudi glasbeni in dramski umetniki Jurij Reja, Marjeta Keršič Svetelova ter dramski igralec Aleš Valič. Organizatorji vabijo, da si novo razstavo, ki nam prinaša pogled na podzemske lepote vsega sveta ogledate, hkrati pa vas vabijo tudi na ogled stalnih muzejskih jamarskih zbirk. Srečno novo leto 199P h/V Vozniki — vozila Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Domžale je tudi letos izvedel dve akciji »Brezhibno vozilo je varno vozilo« in sicer prvo v mesecu maju, drugo pa v mesecu oktobru. Akciji smo izvajali mobilno, s pomočjo delavcev Postaje milice iz Domžal in ZŠAM-a iz Domžal. Akciji smo izvajali na cestah z največjo gostoto prometa — vpadnice v Domžale, pregledovali pa smo samo osebne avtomobile. Rezultati so sledeči: Pregledanih vozil Ugotovljene napake na — zavornem mehanizmu — krmilnem mehanizem — svetlobno signalnih napravah — gumah Izpravnih vozil Nepripetih z varnostnim pasom Kot je razvidno iz rezultatov je največ napak na svetlobno signalnih napravah, ki so v tem letnem času zelo pomembne, saj je dobra vidljivost na cesti eden izmed pogojev za varno vožnjo. Prav tako pa opažamo, da je vse več voznikov, ki se ne pripenjajo z varnostnim pasom. Poudarjamo, da so take akcije namenjene voznikom in njihovim jeklenim konjičkom, saj je neoporečno vozilo porok za varno vožnjo, oziroma udeležbo v prometu. ZATO vozniki! Posvetite malo več pozornosti neoporečnosti vaših avtomobilov. SPV 170 33 ali 19 % 3 128 ali 75 % 92 ali 54 % MENGROS - zasebno trgovsko podjetje ngeški godbeniki so ob koncu leta svojim krajanom pripravili % koncert. Škoda je le, da prizadevanj članov godbe in nje-^ega kapelnika Franca Velkavrha niso nagradili z bolj množično "isotnostjo na koncertu. Godbeniki so si jo zaslužili. Mengros je beseda, zložena iz mengeškega grosi-sta. Tako že samo ime pove skoraj vse. Gre za prvo tovrstno grosistično podjetje v naši občini, ukvarjalo se bo s prodajanjem alkoholnih in brezalkoholnih pijač in drugih živilskih izdelkov na debelo, vse po znižanih diskontnih cenah. Mengros bo dostavljal vse večje količine tudi na dom, opravljal pa bo tudi storitve v cestnem prometu ter zastopal in posredoval v domačem prometu vse vrste živilskih proizvodov. Obsežno skladišče za občane ima v Mengšu na Jelovško-vi cesti, v neposredni bližini gostišča Osmica, vanj pa je vložilo svoj denar devet družbenikov-zasebnikov. Otvoritev na miklavževo se je začelo in končalo s Strausso-vim valčkom. Vmes so spregovorili trije: Tone Rozman, kot predstavnik lastnikov, Anton Preskar kot predsednik izvršnega sveta občine Domžale in Zvone Vrhovnik, ki je povedal nekaj operativnih podatkov nove trgovske ponudbe. Na novem začetku zaključena razprava o drobnem gospodarstvu) »Skupščina občine Domžale meni, da je potrebno celovito obravnavati razvoj drobnega gospodarstva v občini v preteklem obdobju, ko so bili doseženi zelo dobri rezultati ter vse sile usmeriti v nadaljnji razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva v občini Domžale«, je le en izmed 34 sklepov, sprejetih na zasedanjih zborov naše skupščine v začetku decembra, na katerih bomo gradili nadaljni razvoj tega področja. V razpravi je bilo na vseh treh zborih največ kritičnih besed izrečenih v zvezi s kreditiranjem obrtništva v letu 1989, kjer so bile ugotovljene nekatere nepravilnosti, ki pa tudi po mnenju delegatov ne morejo v celoti metati slabe luči na delo bivšega izvršnega sveta. V kolikor je potrebno, naj bi se z zadevo v nadaljevanju ukvarjali pristojni organi. In kaj bomo v prihodnje storili za še večji razvoj tega Področja? .Razvojni program prestrukturiranja J*sPodarstva s poudarkom na podjetju in obrtništvu bo nujno zahteval J/^oč, ki naj bi jo zbirali v okviru Skla-^ Ja pospeševanje razvoja obrtništva )f Podjetništva. V njih naj bi zbirali j^stva proračuna, Sklada stavbnih 3Wš£, podjetij, bank, združena sredit9 obrtnikov in drugih Sredstva pa J bi usmerjali zlasti v urejanje in SI smijanje stavbnih zemljišč in po-]r vhih prostorov za potrebe tega posoja — tako za družbeni kot zasebni "or, pa tudi za zagotavljanje novih delovnih mest in modernizacijo delavnic in opreme v obstoječih enotah Strokovno pomoč pa naj bi nudila svetovalna organizacija. PROSTORI Potrebno je pripraviti evidenco ir pregled vseh prostorov, ki so že bili namenjeni obrtni dejavnosti, z davčnimi mehanizmi motivirati lastnike, da jih bodo oddajali, preveriti pa velja tudi nekatere neizkoriščene prostore v okviru naših podjetij K razvoju bo bistveno prispevalo tudi hitro aktiviranje delavnic v obrtni coni Trzin, tej dejavnosti naj bi bila namenjena tudi bodoča »obrtna' cona Zelodn'k; potrebe po prostorih za obrt in podjetništvo pa naj bi upoštevali tudi pri načrtovanju stanovanjske in drugegradnje. Seveda brez urejene telefonije in zvez ne bo šlo1 PODJETJA Delegati so podprli usmeritev, da se premalo rentabilna proizvodnja iz družbenih podjetij prenese v zasebni sektor, kjer naj bi našli mesto tako »stari« delavci kot zainteresirani občani, tu pa brez ustreznih strokovnih služb ne bo šlo Podpira se razvoj kooperantskih odnosov z enotami drobnega gospodarstva in večja povezanost z zadrugami (le te naj bi se iz prodajno-nabavne-ga usmerile v proizvodno-marketinško specializirano zadružništvo), posebno skrb pa naj bi — upoštevajoč relativno neustrezno kadrovsko strukturo — namenili tudi izobraževanju nosilcev obrti, podjetnikov in pri njih zaposlenih delavcev (več praktičnih znanj). Nadaljevali pa bomo tudi s selektivno politiko, ki bo stimulirala ustanavljanje lovih enot drobnega gospodarstva, vlaganja v razširitev in posodabljanje proizvodnjih zmogljivosti, omogočala nadaljnji razvoj deficitarnih dejavnosti ter vzpodbujala produktivno zaposlovanje novih delavcev TUDI BANKA Delegati so Ljubljanski banki Banki oomžale predlagali proučitev možnosti pospešitve odobravanja hipotekarnih kreditov, v njenem okviru pa naj bi se formiral tudi rizični sklad za inovacije in nova podjetja vseh vrst Dobiček naj bi bil'cilj, ki naj bi mu banka sledila pri sovlaganju v nova podjetja in nove programe KAJ PA DAVKI? Davčni sistem bo treba prilagoditi hitremu razvoju tega področja, zlasti v zasebni obrti pa zagotoviti realnejšo stopnjo amortizacije in priznavanje re- valorizacije repromateriala in osnovnih sredstev Svoj delež naj bi prispevale tudi inšpekcijske službe z doslednejšim nadzorom, drugače bo treba naravnati višine prometnih davkov in obdavčevanja nasploh, še posebej pa so se delegati zavzeli za spremembe obstoječih predpisov s posameznih področij (izenačitev družbenih obremenitev, ažurno in realno predpisovanje in pobiranje akontacij ipd.) SAMOSTOJNA PANOGA Delegati so podprli predlog, da se drobno gospodarstvo tudi v bodoče v okviru zborničnega sistema organizira kot sarr^-.tojna panoga, ki bo bolj učin kovita k z razvojem informacijskih si stemov Drugačna naj bi bila tudi orga niziranost v referatu za obrt naše obči ne. kjer naj bi le-ta postal strokovno svetovalni in nadzorni organ, upošteva ne pa so tudi pobude Občinskega sve ta ZSS, o katerih pišemo posebej. PRAVILNIK V REDU Skupščina je ugotovila, da so bile aktivnosti v preteklih letih za pospeševanje razvoja tega področja sestavni Srečno novo leto 1990 del aktivnega in kreativnega odnosa naše občine do drobnega gospodarstva. Ena od teh oblik je bila tudi pospeševanje gradnje in nakupa poslovnih prostorov za deficitarne obrti, ustanavljanje novih enot drobnega gospodarstva v družbenem sektorju, zasnova in izvedba obtno-industrijske cone Trzin in druga Tako je bil v okviru IS SO sprejet Pravilnik o koriščenju sredstev občinskega proračuna za razvoj zasebnega sektorja drobnega gospodarstva, za katerega se ugotavlja, da je bil sprejet v skladu s statutom občine, ne vsebuje pa instituta javnega natečaja, kar je bistveno omejilo možnost konkuriranja oz. sodelovanja vseh zainteresiranih nosilcev obrtne dejavnosti V sklepih skupščine je ugotovitev, da tako Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj in IS preteklega mandata nista ravnala pravilno (le v začetku leta 1989), vendar delegati upoštevajoč obseg opravljenih investicijskih del. nakup opreme in zaposlitve novih delavcev, ugotavljajo, da so kredite praviloma namensko uporabili v skladu s Pravilnikom. Obrtniki, ki so v Poročilu inšpekcije Uprave za družbene prihodke občine Domžale, navedeni kot kršitelji, so kredit porabili za namen razvoja svoje obrti, čeprav niso izpolnili vseh pogodbenih obveznosti. Zanje Skupščina IS SO Domžale predlaga, da ponovno prouči umestnost uvedbe postopka za vračanje dodeljenih kreditov, za uporabnike kreditov, ki pa niso plačali anuitet od namensko porabljenih sredstev, pa se izterjajo anuitete in zamudne obresti Tako lahko že v začetku leta 1990 lahko pričakujemo ustanovitev posebnega sklada, ki bo zanesljivo prispeval, da bo tudi v prihodnje razvoj drobnega gospodarstva v naši občini v zadovoljstvo njegovim nosilcem in naši občini v celoti V. V Tone Rozman je poudaril, da se želijo kot zasebniki enakopravno vključiti v grosistično trgovsko ponudbo, s poudarkom na začetku na pijačah, tako da bodo lahko zadovoljili tako gostinske delavce kot zasebnike, njihov cilj pa je kvaliteta in konkurenčne cene. Pričakuje kupce iz obeh občin, iz domače domžalske in tudi kamniške. Zaenkrat imajo skladišče samo v Mengšu, načrtujejo pa podobno skladišče v Kamniku in tudi v občini Ljubljana-Šiška, kjer so dela že v zaključni fazi. Vsekakor gre za ambiciozen projekt, k sodelovanju pa vabijo tudi kupce, ki lahko vplačajo nekaj denarja in imajo pravico do 10% popusta od sicer že 5 % nižjih cen, kot jih imajo drugod. Gre za nekakšen Mengros klub, imajo pa še kup drugih ugodnosti, tako da računajo na veliko povpraševanje. Anton Preskar je orisal celotno obrtniško dejavnost v občini in povedal, da se je letos zasebno obrtništvo močno razmahnilo, na občini pa imajo še čez šestdeset novih zahtev. Občina Domžale podpira zasebno iniciativo, takšno pridobitev, kot je mengeški Mengros, pa je treba še posebej pozdraviti, vsaj vnaša v trgovsko ponudbo novo kvaliteto. Zvone Vrhovnik je povedal, da bo grosistična trgovina odprta vsak dan od osmih zjutraj do sedmih zvečer, odprta pa bo tudi v soboto in nedeljo dopoldne. Večja naročila pripeljejo tudi na dom, prav tako pa je možno tudi naročilo po teie-fonu. Skratka: vse za kupca, ki bo v novi grosistični trgovini lahko prišel ceneje do marsičesa, vnesli pa bodo tudi konkurenčne pogoje nasploh v širšem trgovskem prostoru. Naj dodam k temu še mnenje krajanov: Če se bo obljubljeno res tudi izvajalo, smo vsi pridobili prepotrebnega grosi-stičnega trgovca, ki nam bo prodajal ceneje in nam bo šel na roko ob vsakem času in z bogato dodatno ponudbo. Seveda bo trajalo nekaj časa, da takšno podjetje zaživi v polno, vendar se kupec boljše ponudbe hitro navadi, posebno še, če bodo uslužbenci Mengrosa stregli prijazno in hitro, kar v nekaterih družbenih trgovinah — pa čeprav bistveno manjše razsežnosti — ni vedno odlika. Novi časi prihajajo torej tudi z mengeškim Mengrosom ... I. Sivec -_-—---— o^čiinskI stran 12 Ep. « >. rt* * no. r 1 Ct /yu€tkjo- nfifc.............iiiiiiiMiiiiii..... i€«^M£:A.f'*%< Kp f JU V MtC€ f? 'I? "I « --^-^ JP_;^| ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT 26. delavske športne igre končane Najuspešnejši delavci Heliosa Končane so letošnje delavske športne igre. Več kot štiristo tekmovalcev iz štirinajstih domžalskih delovnih organizacij je skozi leto tekmovalo na različnih športnih objektih v devetih panogah. Komisija za šport, rekreacijo in oddih pri občinskem svetu ZSS Domžale je skupaj s strokovno službo ZTKO Domžale, pripravila tekmovanja v malem nogometu, balinanju, streljanju, namiznem tenisu, odbojki, šahu in kegljanju, izven programa DŠI pa prvič tudi v tenisu. Zadnja etapa DŠI 89 pa je potekala na Jamarskem domu na Gorju-ši, kjer so se v velikem številu zbrali udeleženci na zaključni prireditvi in podelitvi pokalov najboljšim. Prisotne je v imenu organizatorja pozdravil predsednik OSS Domžale Franc Gnidovec, slovesnost pa sta izkoristila Univerzale in Toko in skupaj z modno skupino Visage iz Kranja predstavila novi športni kolekciji. V sodelovanju z angleško firmo Dun-lop Slazenger International je Univerzale prvič predstavil bogat izbor Odprto prvestvo obrtnikov — posamezno katerega je organiziral športni center FITTOP iz Mengša, so osvojili naslednji igralci in igralke: Kategorija ženske: 1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto ŽMUC Nataša KOS Branka KOVAČIC Nika KLEINDIENST Romana Kategorija moški nad 45 let: 1. mesto - TRAMPUŠ Franc 2. mesto - KAVČIČ Rudi 3. mesto - BRICELJ Drago 4. mesto — ROTER Franc Kategorija moški do 45 let: 1. mesto - VENGUST Rado 2. mesto - ŽITNIK Robert 3. mesto - DOLČIČ Brane 4. mesto - JANŠKOVEC Mirko Udeležencev v vseh treh kategorijah skupaj je bilo 78 igralcev in igralk. Še posebej nas veseli, da so se prvenstva udeležile predstavnice nežnega spola. V Športnem centru FITTOP-u obljubljajo, da bo prvestvo postalo tradicionalno. Razpoloženje udeležencev je bilo prijetno in zabavno. Za foto dokumentacijo je poskrbel Foto studio Majhenič iz Domžal in Obrtno združenje Domžale. Iz leve proti desni .stojijo — Kavčič Rudi, Kos Branka, Bricelj Drago, Kelindienst Romana, Dolčič Brane, Trampuš Franc, Janškovec Mirko; čepijo — Žitnik Robert, Kovačič Nika, Vengust Rado Franc Gnidovec, predsednik OS ZSS ob pozdravu udeležencev delavskih športnih iger. teniških oblačil, Toko pa program večnamenskih športnih torb Polar Bear. V zanimivem in pestrem programu pa sta sodelovala Elan in nova domžalska trgovina Šport Napredek. Največ uspeha na DŠI 89 tako v seštevku tekmovalnih panog, kot tudi v množičnosti, kjer se je toč- kovala tudi organizirana vadba v košarki, plavanju, pohodništvu in kolesarjenju, pa so imeli športniki Heliosa, sledili pa so jim tekmovalci iz Papirnice in Induplati. Ob koncu so se udeleženci in organizator, občinski sindikalni svet na prijetni prireditvi razšli z besedami »nasvidenje na športnih igriščih v letu 1990«. Rezultati: Mali nogomet: 1. Helios, 2. LEK, 3. Induplati: ■ Balinanje: 1. Papirnica, 2. Melodija, 3. Helios; Streljanje: ženske: 1.BF, 2. OŠ Trzin, 3. Termit llpos; moški: 1. To-sama, 2. BF, 3. LEK; Namizni tenis: 1. Helios, 2. Induplati. 3. LEK; Odbojka: ženske: 1. Papirnica, 2. OŠ Trzin, 3. Slovenijales: moški: 1. LEK, 2,'Papirnica, 3. Helios; Šah: 1. Papirnica, 2. Helios, 3. Termit; Keglanje: ženske: LTosama, 2. Napredek, 3. Induplati; moški: 1. Tosama, 2. Papirnica, 3. Mlino-stroj; Tenis: ženske: 1. S. Grašič (Helios), 2. B. Mulec (OŠ O. Avbelj), 3. S. Adamič (Helios); moški do 35 let: 1.S. Peric (Papirnica), 2. S. Kruljec (Helios), 3. B. Borko (OŠ Trzin); moški nad 35 let: 1. D. Živu-lovič (LEK), 2. D. Šetina (Helios), 3. B. Žiberna (Papirnica). Sandi Kraševec Med kolektivi je bil v športu v naši občini najuspešnejši HELIOS. Udeležencem zaključne prireditve DŠI so predstavili nov proizvodni program UNIVERZALE Domžale, ki se hitro prebija v vrh slovenskih športnih konfekcionarjev. Imamo najboljše motokrosiste Janez Juhant je prvič prvak Najboljši jugoslovanski motokrosisti zadnjih nekaj let prihajajo prav iz našega okolja. Letos so državno reprezentanco na dirki za pokal narodov v Gaildorfu v ZRN tvorili prav naši junaki Janez Juhant do 125 ccm, Marjan Avbelj do 250 ccm in Bernard Urbanija do 500 ccm. Tudi vsi trije državni prvaki v motokrosu so naši in to poleg Juhanta in Avblja je prvak še Boris Cerar v razredu do 80 ccm. Žal so se naši najboljši motokrosisti zaradi ugodnejših pogojev razkropili po drugih klubih, kjer jim lahko nudijo boljše pogoje. Janez Juhant iz Sr. Jarš je po odhodu bratov Avbelj, Vladimir-ja Andrejke in Bernarda Urba-nije prvi motor v AMD FAM Lukovica. Zdaj pa tudi Janez že dobiva laskave ponudbe za prestop v drug klub. O dosedanji poti pa tole: »Svojo športno pot, ki me je srečno novo 1990 ( pripeljala do naslova prvaka sem začel pred osmimi leti. V moji okolici sta bila dva tekmovalca in to Peter Verbič, ki je vozil cestno hitrostne dirke ter mo-tokrosist Drago Kreč. Motorji so me tako kmalu zamikali, bolj me je prevzel motokros in zato sem se odločil zanj. Najprej sem tekmoval na motorju KTM za republiško prvenstvo. Že v naslednjem letu sem se podal na državno prvenstvo, a tekmovanja nisem vzel dovolj resno in zato tudi rezultati niso bili najboljši. Po odsluženju vojaškega roka sem se bolj zavzel in dosegel nekaj zmag na republiškem prvenstvu ter sem že sredi pr- venstva presedlal med najboljše v državi, kjer sem bil peti. V letih 1986 in 87 sem ponovno osvojil peto in nato sedmo mesto, vendar so me pestile poškodbe. Lani sem bil drugi in letos sem se končno vpisal med prvake. Tekmoval sem tudi v višjem razredu, kjer sem bil četrti ter za pokal Alpe-Adria, udeležil sem se tudi dveh dirk za svetovno prvenstvo, vendar brez uspeha. Na dirki za pokal narodov sem se s 15. in 17. mestom najbolje izkazal v naši ekipi. K mojemu so pripomogli tudi pokrovitelji: Ključavničarstvo Juhant, Avto-tehna Ljubljana, Tosama, Biro-tehnika Tekavec, Orodjarstvo in plastika Alič, Firma Zupin ter še nekaj obrtnikov. Za uspeh se moram zahvaliti tudi mehaniku Andreju Mlakarju in mojemu dekletu Veroniki, ki me spremlja na vse dirke in mi daje pogum za nove uspehe.« Janez je razkril svoje načrte za naslednjo sezono. Prihodnje leto bom štartal v obeh razredih, upam pa vsaj na en naslov. Prav tako grem s svojo hondo na dirke Alpe-Adria in na bližnje dir- Janez Juhant iz Jarš je postal prvič prvak države v motokrosu v kategoriji 125 m3, še mnogo uspehov za naprej, Janez! ke svetovnega prvenstva. Kondi-cijsko se želim pripraviti doslej najbolj in zato že treniram dvakrat tedensko v telovadnici, spomladi pa upam na dobre priprave na stezi. Potreboval bi tudi pravega managerja, ki bi urejal vse okrog tekmovanj in bi mi zagotovil ustrezne finančne pogoje za tekmovanje. :'az bi se tako lahko bolj pof stil pripravi za samo dirko. Dobivam tudi ponudbe za prestop. Upam, da bom lahko še naprej ostal v domačem okolju in da mi bodo zagotovili potrebne pogoje za nadalj-no športno pot. Stane Benkovic Avtomoto šport ob koncu leta: rvakov kolikor hoces! v »Saj smo pobrali praktično vse državne naslove« — tako bi lahko dali naslov članku, ki ga pišemo ob sklepu zelo uspešne motociklistične tekmovalne sezone članov AMD Domžale. Tudi letos je AMD Domžale osvojilo množico naslovov državnih prvakov in sicer: Igor Jerman do 50 ccm3 Janez Pintar do 125 ccm Gregor Goreč do 80 ccm3 Martin Šraj do 250 ccm3 Ekipno: 1. mesto AMD Domžale Poleg teh uspehov pa so Domžalčani pobrali še vrsto drugih odličnih mest, uvrstitev in odličij. Da bi vsaj nekoliko praznovali te renično velike uspehe sta predsednik AMD Domžale Friderik Majhenič in predsednik športne komisije Peter Verbič pripravila sprejem, na katerem so podrobneje spregovorili o teh uspehih in tekmovalcem zanje izrekli vse priznanje. Ekipa 13 tekmovalcev AMD Domžale na dirkah za državno prvenstvo je osvojila doslej največje število točk (297) le 3 manj od največjega možnega števila. V tekmovanju republik je domžalska ekipa osvojila 488 točk. kar je 92 odstotkov točk vseh slovenskih tekmovalcev. Ob naslovih državnih prvakov so se izredno odrezali tudi nekateri drugi tekmovalci, ki so zasedli v tekmovanju za državno prvenstvo drugo mesto: Jure Lampe je bil 2. v kategoriji do 250 ccm', Dare Di-mitrijević prav tako 2. v kategoriji do 750 ccm1. Rok Kreč pa v kategoriji do 50 ccm1. Ob drugih mestih pa so bila dosežena- še tretja in naslednja mesta ... Povedati pa velja, da so se domžalski tekmovalci izredno izkazali tudi na mednarodnih dirkah. Janez Pintar. Gregor Goreč in Martin Šraj'so tudi na tujem dosegli izredne rezultate, prav tako v tekmovanju za pokal Alpe-Adria ter v dirkah za evropsko in svetovno prvenstvo. Celo s teh dirk so prinašali točke. Ob priznanjih in pohvalah, ki pa ostajajo zgolj verbalne narave, morajo tekmovalci in športni delavci v društvu v največji meri sami poskrbeti za finančne vire; to je edini način, če sploh želijo obstati in še naprej pomeniti center kakovosti motociklističnega športa v Jugoslaviji. Freiderik Majhenič, predsednik AMD Domžale na sprejemu: Vsem našim tekmovalcem izrekam iskreno zahvalo za uspehe v minuli sezoni. Posebej sem vesel, ker vsi ti uspehi niso naključni. Vesel sem. ker so re-zullal zavzetega tlela športnikov in športnih delavcev, ki so sc našli in se v sodelovanju dokazali. Moram pa oh isti priložnosti izredno pohvalili tudi predsednika športne komisije Petra Vrbiču. ki je z. osebnim organizacijskim deležem veliko prispeval k res imenitnim rezultatom. Ob koncu izražam prepričanje, da bomo namesto na Grobniku, dirko za državno prvenstvo 1990 lahko organizirali že v naši republiki in sicer 9. septembra l'J'žO na Letovišču v Mariboru. Igor Jerman Gregor Goreč Janez Pintar Martin Šraj IZIDI TEKMOVANJA ZA NAJBOLJŠO OSNOVNO ORGANIZACIJO ZSMS V OBČINI DOMŽALE Prvo mesto: Dragomelj-Pšata Drugo mesto: Homec-Nožice Tretje mesto: Prevoje-Šentvid Četrto mesto: Moravče Peto mesto: Peče Sekretar OK ZSMS Domžale: Martin Grošelj :iti§;:- " ^V- ■ "'■ dSMiilE--1 ^ ■'.: ■ ^ -.- ■ ■':::=V.:: ■ : i-:...: -: ■! i:!- - ■: - ■ -=::" :: Obrtnoindustrijska cona Trzin Naše korenine segajo v leto 1971, ko smo začeli s proizvodnjo destilirane vode, od takrat pa smo dejavnost razširili na štiri — čistila in dezinfekcijska sredstva za Naš program obsega trenutno 25 izdelkov v skupnem obsegu 3000 ton. To je odgovor na potrebe tržišča, ki zahteva visoko kakovost. Sledimo tehnološkemu razvoju kemične stroke Za prihodnost imamo še velike načrte. Nekaj ' :': f Sij ; s proizvodnjo za široko porabo v manjši ;..vv.!:':::iil;;:|fi:::ci :-;,: S posodobitvijo tehnologije načrtujemo za //■ v ■'■■}'■. \^'^ ^fm^§§^^^^:^ kooperacijo in izvoz na zahodna tržišča ter -milili Naš dosedanji razvoj je porok, da se bomo tudi v prihodnje trudili ustreči vsem željam in porajajočim se potrebam naših kupcev, TEKSTI L TOZD filc mengeš ?.«*» Blejčeva 4, Mengeš Izdelujemo in prodajamo tehnične, valjane in iglane filce ter končne izdelke iz filca. SREČNO NOVO LETO 1990! HELIOS DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM DOMŽAL ŽELIMO SREČNO NOVO LETO IN VELIKO DELOVNIH USPEHOV! r^D TOSAMA razvojni zavod domžale, po. 61230 domžale, ljubljanska 76 n.c: 061/721-919, 722-022, 723-378 direktor: 061/723-289 vam ob uspešnem poslovnem sodelovanju pri — izdelavi strokovnih podlag za pripravo prostorskih izveden aktov in opravljanjem tehnično-strokovnih nalog v zvezi z urbanističnim načrtovanjem in drugimi posegi v prostor, — svetovalnem inženiringu na področju stanovanjskega, komunalnega, cestnega, energetskega gospodarstva in stanovanjskega zadružništva ter družbenih dejavnosti in za potrebe organizacij združenega dela in občanov regije ter drobnega gospodarstva in — ekonomskih, organizacijskih in tehnoloških storitev s področja konzultanskih dejavnosti ter ostalih študij analiz in razvojno raziskovalnih nalog. SREČNO NOVO LETO 1990! VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ŽELIMO V NOVEM LETU OBILO DELOVNIH USPEHOV! PRIPOROČAMO SVOJE IZDELKE! ♦ indu plati Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI p. o. Jarše 61230 DOMŽALE VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ŽELIMO USPEŠNO TER SREČNO NOVO LETO! Obiščite nas in se prepričajte o modnem in kvalitetnem izboru naših izdelkov! SLOVE NI JALES DELOVNA ORGANIZACIJA LESNA IN POHIŠTVENA INDUSTRIJA RADOMLJE Priporočamo vam nakup naših izdelkov: — visoko kvalitetnega sedežnega pohištva — usnjenih počivalnikov in sedežnih garnitur — žaganega lesa — visečih stropov — stebelnih rezkarjev za numerično vodene rezkalne stroje. SREČNO 1990! IS) U NI VERZALE DOMŽALE INDUSTRIJA OBLAČIL N. SOL. O. KIDRIČEVA 4 ZA PROSTI ČAS PRI REKREACIJI IN ŠPORTU, FUNKCIONALNA IN ELEGANTNA OBLAČILA IZDELKI UNIVERZALE DOMŽALE s minuimrari Nudi svoje kvalitetne storitve in proizvode: — izvajanje vseh vrst visokih gradenj — gradnja h id rog rad beni h objektov — gradnja prometnih objektov — prizvodnja in prodaja kamna, gramoza in peska — proizvodnja predizdelnih gradbenih elementov — projektiranje gradbenih objektov in izvedba inženiring poslov. KOMUNALNO PODJETJE DOMŽALE 61230 Domžale, Ljube Šercerja4 VSEM PORABNIKOM NAŠIH STORITEV, POSLOVNIM PRIJATELJEM, DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1990! Tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov n.sol.o. S TOZD KEMIJA v Mengšu Proizvajamo farmacevtske surovine, kemične izdelke, veterinarske preparate, droge in učinkovine. V NOVEM LETU ŽELIMO OBILO DELOVNIH USPEHOV! ZDRUŽENJE Vir, Saranovičeva 21 a VSEM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO! izdelovanje 6notranje opreme in pohištva lMIZ engeš, Blejčeva cesta SE PRIPOROČAMO IN VAM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1990! KOVINSKO IN STROJNO PODJETJE hidrometal Mengeš, Gorenjska cesta 9 nudi svoje proizvode in kvalitetne usluge: — izdelava in montaža opreme za čistilne naprave komunalnih in industrijskih odpadnih voda, — izdelava in montaža opreme za pripravo pitne in tehnološke vode — izdelava in montaža opreme za obdelavo blata. SREČNO NOVO LETO 1990! IZVOZNO UVOZNO PODJETJE Nudi poceni kvalitetno seme, sadike za pogozdovanje, parke in drevorede. CENJENIM STRANKAM ŽELIMO SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1990! = zavarovalna skupnost triglav n.sol.o. Ijubljana Cenjene stranke obveščamo, da v naši poslovni enoti v Domžalah, Ljubljanska cesta 86, lahko sklenejo vse vrste zavarovanj, vsak dan od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure in v sredo do 16. ure. OB BLIŽNJIH PRAZNIKIH ŽELIMO VSEM SVOJIM STRANKAM MNOGO ZDRAVJA, DELOVNIH USPEHOV IN OSEBNEGA ZADOVOLJSTVA. SREČNO 1990! 2f) let j^B^c^fcs^ Obrtna zadruga tii±m ZOR4, DOMŽALE P o 61234 MENGEŠ, Prešernova 33 61234 Mengeš, Prešernova 33 Zadružnikom, poslovnim partnerjem ter vsem občanom želimo srečno in uspešno novo leto in čimdomačnejše doživetje prazničnih dni. »OBRTNIK« MENGEŠ, Prešernova 2 OBRTNO PODJETJE OBRTNIK MENGEŠ □EZZD Vsem poslovnim partnerjem in strankam želimo srečno in uspešno novo leto 1990! Priporočamo naslednje usluge in storitve: — zidarstvo, fasadarstvo in ostala gradbena dela — ključavničarska dela — steklarska dela — parketarska dela, pečarska in slikopleskarska dela. »±ox"xxxii« dLoxicx^2Llo Ljubljanska cesta 18 61230 Domžale RUDARSKO PODJETJE KREMENOVIH PESKOV IN OPLEMENITENJE NEKOVIN n. sol. o. VAM ŽELI SREČNO NOVO LETO TER OBILO DELOVNIH USPEHOV! TOZD MLIN! DE DOMŽALE Vsem svojim poslovnim partnerjem, delovnim ljudem in občanom želimo srečno in uspešno novo leto 1990! Priporočamo svoje izdelke in storitve! kmetijska zadruga emona 61230 DOMŽALE VOŠČI VSEM SVOJIM KOOPERANTOM IN OSTALIM OBČANOM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1990! Priporočamo široko paleto kmetijskega in gradbenega repromateriala v trgovinah in zadružnih enotah: trgovina nasproti Kuriva Domžale, Jarše, Lukovica, Moravče, Kamnik, Komenda, Jezica in Dol. Obenem vas obveščamo, da bomo v januarju odprli novo trgovino VRTIČKAR v SPB-1 v Domžalah. papirnica količevo KoJtCevo, Papirniška 1 61230 Domžale PREMAZNI, TRIPL£X in 0UPLEX RAZNI TEHNIČNI PAPIRJI in KARTONI SPECIALNE LEPENKE Telefon (061)721011. 721209, 721409 Telex 31215 YU KARTON Proizvajamo: KARTONE: premazne, nepremazne, dupleks in tripleks ter specialne vrste kartona PAPIRJE: težko propustne, ovojne in embalažne LEPENKE: specialne vrste za potrebe obutvene, elektro in tekstilne industrije. PRECIZNA MEHANIKA FRANC MUŠIČ Ljubljanska 76, Domžale Tel.: 721-778 V našem lokalu, ki ga imamo v SPB-1 za pizzerijo Pipca popravljamo vse vrste klasičnih pisarniških in elektronskih strojev, registrskih blagajn in druge pisarniške opreme, v garancijskem roku odpravimo napake številnih uglednih proizvajalcev strojev v najkrajšem času. SVOJIM STRANKAM IN VSEM OBČANOM VOŠČIM SREČNO, ZDRAVO TER USPEHOV POLNO NOVO LETO 1990! Mali oglasi Honorarno zaposlim trgov-ko-prodajalko \ živilski stroki. Informacije no telefonu: 715-300. _ Pol iganjc brušenje in lakiranje parketa. polalanje plastike, tapisona in plute ter polaganje lesenih stenskih in stropnih oblog. Stražar, tele-fon: 712-176._ Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. Pomagam ti pri težavah z osnovnošolsko in srednješolsko angleščino. Telefon: 722-266. Zamenjam enosobno 48 nv stanovanje \ pritličju (centralna kurjava, telefon) v Domžalah za večje z doplačilom in nagrado. Informacije: telefon: 712-162._ Čistim greznice s traktorsko cisterno 8 m\ Telefon: 722-056. Kupim zazidljivo parcelo v občini Domžale okoli 600 m2. Telefon: 711-213. Ugodno prodam ženski plašč NAPALAN št. 38-40. Informacije: 711-686. Njivo veliko 36 arov v Loki pri Mengšu dam v najem vrtičkar-ju. Telefon738-930. Dne 24.11.1989 sem na območju Domžal izgubil očala z dioptrijo v etuiju. Kdor jih je našel ali kjerkoli videl, naj mi prosim sporoči na telefon 722-873. Očala so vsakomur neuporabna — meni pa veliko pomenijo v šoli in pri učenju, zato jih tudi zelo pogrešam. STOJAN Takoj zaposlim kuharja ali kuharico - honorarno od 17. do 22. ure. Informacije: Gostilna KEBER, Domžale. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete Alojzije Hribar roj. Kreže iz Domžal, Jarčeva 1 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku za pogrebni obred. Vsi njeni ZAHVALA Skromno in tiho, kakor je živela, je odšla od nas dobra mama Marija Kobilšek iz Gore pri Pečah Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja in pomoč. Še posebej se zahvaljujemo gospodu župniku za poslovilne besede, osebju zdravstvenega doma Moravče, pevskemu zboru, predstavnikom ZB ter delavkam Induplati Jarše, obrat Peče za pomoč ob smrti moje mame. Hčerka Rozka Tvoje plemenito srce za vedno ugasnilo je, naj ti zemljica slovenska utolaži vse trpljenje in gorje. V SPOMIN PETRU GRABNARJU Leto dni je že minilo, odkar zapustil si svoj dom in nas, oh kako vse prazno, tiho, žalostno je zdaj pri nas. Misli naše vedno so pri tebi, v srcih naših še živiš, naj ti lahka bo gomila, v kateri zdaj za večno spiš. V globoki žalosti vsi njegovi. Ko je srca bolečina prevelika se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj tebe, oče, ni. V SPOMIN 22. decembra mineva žalostno leto, odkar je zaprl svoje trudne oči naš nikoli pozabljeni dragi ata, dedek, pradedek, tast, brat, svak in stric PAVEL PAVLIC iz Domžal Vsem, ki se ga spominjate in postojite ob grobu, v katerem počivata z mamo, se iskreno zahvaljujemo. Vsi njegovi. Ne jokajte na mojem grobu, le Uho k njemu pristopite, ker ne veste kako trpel sem, le večni mir mi zaželite ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica Stanislava Majdič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in sodelavcem Slo-venijalesa iz Radomelj in Hidrotehnika Ljubljana za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, denarno pomoč in spremstvo k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi ZB Vir in DO Toko iz Domžal. Zahvala velja dr. Farkašu, patro-nažni sestri in onkološkemu inštitutu za lajšanje bolečine. Hvala praporščakom in govorniku ZB Janku Vajtu za poslovilne besede ob grobu. Posebno se zahvaljujemo gospodu kaplanu iz Doba za lepo oDravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi Pomlad bo na naš vrt prišla in čakala da prideš ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA Ob smrti naše drage žene, mame, babice, prababice, sestre in tete JULIJANE CERAR roj. Drčar iz Zaloga 12 pod Trojico se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in vence, posebno tudi Milkinim sodelavcem tovarne Toko. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno pa se zahvaljujemo dr. Ivu Pevcu za dolgoletno nesebično pomoč pri zdravljenju, patronaž-nim sestram Slavki in Branki iz ZD Moravče. Hvala pevcem iz Moravč za prelepe in ganljive pesmi; hvala govornikoma za poslovilne besede tov. Vinku Kepicu, Antonu Peterki, Godbi iz Domžal, Vaškemu odboru in vaščanom Zaloga Žalujoči vsi njeni. Ljubila si polje, družino in dom, prekmalu odzvonil ti vaški je zvon ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete ANČKE CAPUDER iz Sp. Kosez se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam nudili nesebično pomoč, darovali cvetje, izrekali sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Andreju Svete za lepo opravljen pogrebni obred, tov. Luku Cerar za poslovilne besede in pevcem KUD Janko Kersnik iz Lukovice. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni. V SPOMIN 28. decembra bo minilo leto dni, odkar nas je zapustila mama PEPCA JUHANT iz Jarš Vsem, ki se je spominjate in postojite ob njenem grobu se iskreno zahvaljujemo. Vsi njeni! ZAHVALA OB SMRTI MARIJE DIVJAK roj. BIRK iz Zg. Jarš Ob. nenadomestljivi iz-Qdbi naše drage mame izrekamo globoko zahvalo vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, nas tolažili in mamo pospremili na zadnjo pot. Posebej gre zahvala gospodu župniku iz Mengša za lepo opravljen poslovilni obred ter vsem, ki ste nam kakorkoli drugače pomagali ali stali ob strani. Vsi njeni! ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, tete in svakinje MARIJE PISKAR po domače Šuštarjeva mama iz Ihana se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, ZB NOV tov. Zajcu za poslovilne besede pri odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za ustno in pisno sožalje, darovano cvetje in vsem, ki ste darovali v dobrodelne namene. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, vsem skupaj iskreno hvala! Žalujoči vsi njeni! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, starega očeta, pradedka in brata FRANCA KVASA st. iz Hudega se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, so-vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, za prispevke v dobre namene, za izraze sočustvovanja ter za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskreno zahvalo izrekamo Papirnici Količevo, gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, UPD Janez Cerar iz Domžal za globoko doživeto petje, govornikoma tov. Hafnerju in tov. Starinu za ganljive poslovilne besede, praporščakom in organizacijam ZZB NOV Radomlje, Gasilskemu društvu Radomlje in Društvu upokojencev Radomlje, cvetličarni Erika za skrb in urejanje pokojnikovega zadnjega domovanja. Ponovno hvala vsem. Vsi njegovi. Delo, skrb in trpljenje, tvoje bilo je življenje. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta in strica MARTINA JURAČIČ iz Homca VIII/5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi vsem, ki so namesto cvetja darovali v dobre namene. Iskrena zahvala prim. dr. Kušeju, doc. dr. Klevi-šarjevi in dr. Milanu Banku, ki je vsakodnevno (tudi po večkrat) na domu očetu lajšal zadnje ure življenja. Zahvala kolektivu DO Slovenijales Radomlje za izkazano pozornost in pomoč, pevskemu zboru DO Lek za čustveno in lepo zapete pesmi, praporščakom ter gospodu župniku za lep poslovilni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste se ga spomnili in ga boste še naprej ohranili v lepem spominu. Žalujoča žena Jelena ter sinova Tone in Stane z družinama. MAMI Trud in trpljenje je bilo tvoje življenje, srce je dalo, kar je imelo, zase pustiti nič ni želelo. ZAHVALA Ob smrti drage mame, sestre in stare mame FRANČIŠKE KERN roj. KOVAČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala tudi Domu počitka Mengeš za vso skrb in nego v njeni bolezni. Še posebno hvala g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dobre mame ANE RODE roj. ZALAZNI K iz Turnš pri Dobu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob tej nenadomestljivi izgubi stali ob strani in kakorkoli pomagali, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje za njen prerani grob ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala dr. Cerarju, gospodu župniku, pevcem, tov. Peru za zaigrano Tišino, govornici tov. Pavlijevi ter kolektivu Slovenijales Radomlje. Ohranili jo bomo v trajnem spominu. Vsi njeni. Za ves trud, vso skrb in vse trpljenje Bog ti večno daj življenje ZAHVALA Ob boleči in prezgodnji*; izgubi našega nepozabnep ga j*| IVANA KEPICA st. 5 iz Dragomlja 22 L pri Domžalah L se prisrčno zahvaljujemo? vsem, ki ste ga pospremili*1 na njegovi zadnji poti, zla0 sti sorodnikom, sosedom in prijateljem, mu darovali" cvetje, darovali za svetff" maše ali v druge plemenis' te namene, nam izrazil ustno in pisno sožalje ali?' kakorkoli sočustvovali 2ls nami. Na tem mestu se po sebej lepo zahvalimo soj* rodniku Stanetu Kepicu i ženo Nado za vse storjene* usluge. V veliko pomoč so nam bile tudi sestre sv. Križa iz Male Loke, zla; sti sestra Alojzija, s svojimi molitvami in siceršnjo po zornostjo. Iskrena hvala. | Vsaka še tako izbrani« beseda zahvale bi bila pre I skromna za naravnost pre sunljivo petje mengeškil »zvonarjev«, ki je dalo po grebu našega dragega po J kojnika svojevrsten, ne I nadkriljiv poudarek. Dalji dolgujemo veliko zahvali dr. Petru Cerarju za dolge), letno zdravljenje, dr. Igor , ju Krizmanu za specialisti j čno zdravljenje, dr. Janezi Logarju za občasne zdra\ H niške usluge, ter v za< njem času s posebnih poi | darkom dr. Dragu Lombai ju za vso izkazano pozor nost ter dr. Ladislavu H3 cetu za vso skrb in dobro* to, obiske na domu in la sanje bolečin v najtežji) trenutkih njegovega in ni šega življenja. Lepa hval' tudi sestri Jelki in sesti Bredi za tolažbo in pomoć Ob koncu, a zato z ni1 manjšim poudarkom, p< se toplo zahvaljujemo dd hovnikoma Tonetu Ovtaf ju iz Šentjakoba ob Savi V Jožetu Zamudi iz Kristali vrha pri Podčetrtku za le po opravljeno zadnje slov1 in spodbudne besede. Vsem imenovanim V neimenovanim še enkrat prisrčna hvala, vsem W vsakemu posebej. Našeg« dragega pokojnika pa pri' ! poročamo v molitev in, I blag spomin! Vsi njegovi. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše dr"' ge mame, babice, prababic« sestre in tete IVANE ADLEŠIČ roj. šmejc iz Ihana se iskreno zahvaljujem0 vsem sorodnikom, prijat«' Ijem in znancem za Izrečelf sožalja, podarjeno cvetje i" številno spremstvo na nje"' zadnji poti. Iskrena zahvala dr. cera(' ju in dr. Vasletu za zdravijo nje v času njene bolezni, Š0' spodu kaplanu za opravlj/" obred, pevcem za odpete žd' lostinke ter poslovilne bes*' de. Vsem skupaj še enkrfl1 iskrena hvala. Vsi njeni! ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše ljube name, sestre, tete, babice in prababice ROZALIJE CERAR roj. Omahna Matevčeve mame iz Dol pri Krašcah se želimo iskreno zahvaliti lj za vsa izrečena sožalja, za epodarjeno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji ti. Zahvaljujemo se sose-lom, znancem in sodelav-em iz Napredka in Indu-plati. Hvala pevcem za zate žalostinke, gospodu iftupniku pa za lep cerkveni aobred. rr Hvala pa tudi za huma-ilhitarno skrb dr. Petru Ce-tetarju in patronažnim se-ijStram. jI Vsem skupaj in vsem po-iljsamič še enkrat izrekamo jiskreno zahvalo, o Vsi njeni. V SPOMIN 3. decembra sta minili dve žalostni leti, odkar ni Več med nami preljubega sina ROMANA HRIBARJA Iskrena hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi. Pomlad na vrt bo tvoj Prišla, čakala bo da prideš ti, seoVa bo na rožna tla, in jokala ker tebe ni. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega mo-*a, očeta, starega očeta in strica JOŽETA ČESNIKA st. i1 tkalskega mojstra C1 iz Preserij ? Zahvaljujemo se dr. Valj sletu, dr. Šiški in dr. Ban-n kotu za hitro pomoč. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, sovašča-lom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečejo sožalje, tolažilne besede in darovano cvetje, nvala lepa gospodu župniku za lepo opravljen po 9rebni obred. Zahvaljujejo se tov. Rajku Hafnerju *a poslovilni govor, zastavonošem ZZB NOV, Društvu upokojencev Radom-'ie ter sindikalni organizaciji Induplati Jarše. Vsem skupaj in vsakemu Posebej še enkrat iskrena hvala, ker ste nam ob težkih trenutkih stali ob strati in v velikem številu pospremili našega očeta na tadnji poti. Vsi njegovi. V spomin dr. Miranu Celestini Življenje se vedno končuje s smrtjo. Posebno hudo je, kadar od nas odhaja človek, ki je vse svoje življenjske moči posvečal drugim, njegov odhod pa je nenaden, sredi ustvarjalnega dela. Tako je bilo tudi z dr. Miranom Celestino. Leta 1951 je promoviral na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Oobro se je zavedal, da njegova pot ne bo peljala samo po ravnem, po zložnih stezah, po prijetnih logih. A vendar se je podal nanjo, kljub trnovi in kamniti poti, velikokrat speljani preveč navkreber in preveč po samoti, skozi prehude viharje in preoster mraz. Pred 38-timi leti je dr. Miran Celestina prišel v Mengeš, kjer je takoj formiral splošno ambulanto. Eden prvih v Sloveniji je imel dispanzer za zaščito matere in otroka, vodil je v celoti tudi ginekološko službo in laboratorij. Leta 1958 je bila »njegova« ambulanta priključena zdravstvenemu domu Domžale. Poleg svojega osnovnega poslanstva je opravljal ves čas tudi odgovorna dela v družbeno-politi-čnih organizacijah, bil je republiški poslanec, vrsto let je bil ne samo vodja službe ampak tudi vodja TOZD službe osnovnega zdravstvenega varstva. Pred dobrimi desetimi leti je končal tudi podiplomski študij iz geron-tologije. Na svojem delovnem mestu je bil vedno točen, do skrajsnosti predan humanim idejam, z vse m. .srcem pri svojem zdravniškem poslanstvu. Za svoje predano delo je dobil tudi vec večjih priznanj, vendar se zdi, da ne morejo nikdar odtehtati niti od daleč vsega tistega, kar je res dal ljudem, posebno Mengša-nom in okoličanom. Vsi tisti, ki smo ga podrobneje poznali, vemo, da je bil dr. Miran Celestina velik človek in odličen zdravnik. Besede so prazne ob njegovih velikih dejanjih za vse nas, zato se je trajno zapisal v zgodovino domžalskega zdravstva, posebej pa med vse Mengšane, ki so mu za njegovo še toliko bolj izjemno hvaležni. Hvala, dr. Miran! Kakor sonce nam vsak dan zahaja, tako si tudi ti gledat šel v prelepi svet, a prekmalu ti je odtrgan bil ta cvet... Življenje mlado ti uzeto je... A ostala v naših srcih je temina, dokler k tebi preselili se ne bomo. ZAHVALA OB SMRTI HILARIJA URBANIJA iz Spodnjega Tustanja 15 pri Moravčah Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, dobrotnikom, gasilcem in mladincem, govornikoma, duhovniku Rokavcu za lepo opravljen obred. Posebna zahvala pa velja pokojnikovim sodelavcem in vodji Hildi Ruper ter njeni hčerki za denarno pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi. VOZNIKA — INŠTRUKTORJA IŠČEJO Avto moto društvo Mengeš išče voznika — inštruktorja B kategorije za honorarno zaposlitev za nedoločen čas. Interesenti naj pošljejo pismene vloge do 10.1. 1990. Izvršni odbor AMD Mengeš V spomin Karliju Velepcu iz Dragomlja Mlad umrje, kdor od bogov izbran je... France Prešeren Nedavno tega smo se na pokopališču v Št. Pavlu poslovili od karlija velepca kot žrtve prometne nezgode. Zasuli smo ga z belim cvetjem, namesto da bi mu ob končani srednji Soli ob koncu tekočega šolskega leta pripeli rdeč nagelj. Človek obrača, Bog pa obrne. Mnogi so se ob spletu okoliščin, v katerih se je moral posloviti Karli, iskali formulo za današnjo mladino. Tudi sam sem po naključju naletel na citat grškega učenjaka Sokrata, živečega v času od 470—399 pred Kristusom: »Današnja mladina ljubi luksuz, ima slabe manire in prezira avtoriteto. Mladi ugovarjajo svojim staršem, prekrižujejo noge ali jih prelagajo eno na drugo in tiranizirajo svoje učitelje.« Neki pedagoški delavec pa mi je o šolski mladini dejal takole: »Če bi bili dijaki v zadnjih klopeh tako tiho, kakor dijaki v srednjih klopeh, ki stalno berejo stripe oziroma smešnice, bi lahko dijaki v sprednjih klopeh končno nemoteno spali.« Kakorkoli že: človek je živo in zatorej iskajoče bitje, kar odseva na vsakem koraku, zlasti še mladega človeka. Karli je bil globok in samozavesten človek. Njegovi vrstniki so mi rekli: Vse si mu lahko zaupal, a od njega nisi zvedel ničesar. Bil je zelo bister, ko sem mu ob neki priložnosti nudil kratko matematično pomoč ali vsaj na tem področju. Karlija ni več med nami v zemeljski podobi, ostajajo pa njegovi žalujoči domači in vsi, ki smo ga imeli radi. In še prav posebej njegovi mladi vrstniki, ki so se tako dostojanstveno poslovili od njega: Harbara, Metod, njegov sošolec ... Toliko sočustvovanja in skrbi, kako Karliju pripraviti kar najlepše in dostojanstveno slovo, že dolgo nisem skusil..., zato sem tudi v svojem nagrobnem govoru z zanosom vzkliknil: »Blagor narodu, ki ima takšno mladino, kakor je naša ... Mladina, ki bi ji bilo čustvo kakor greh, ne bi imela perspektive in bodočnosti in ne narod s tako mladino.« Podobnega mnenja sem tudi danes. Dragi Karlijevi domači, veličasten pogreb vašega sina in brata naj vam bo v zagotovilo, da v trpljenju niste bili in niste sami, da človek še ni obupal nad človekom ..., in tudi Bog ne, ki je sreča in slava vseh dobrih ljudi... Ti pa, dragi Karli, počivaj v miru. Nisi sam, ker te spremljajo naše misli in molitve. Tvoj sovaščan Ivan Kepic ZAHVALA Ob boleči prerani smrti moža, očeta, brata in dedka IVANA JAŠOVEC se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje ali kakršnokoli drugo pomoč. Iskrena hvala vsem, ki ste namesto cvetja darovali v druge namene. Iz srca se zahvaljujemo gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala oktetu bratov Pirnat in cerkvenemu pevskemu zboru, vsem gasilskim društvom, posebno pa govornikoma Acu Starinu in Vinku Kepicu za izrečene poslovilne besede ob grobu. Posebna zahvala vsem sodelavcem Induplati Jarše, zdravnicama dr. Mariji Šiški in dr. Zenkovičevi. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi. Dr. Janez Bogataj na predstavitvi knjige Domače obrti na Slovenskem v Repanškovi gostilni na Homcu. Predstavite nove knjige v gostilni Repanšek na Homcu: Domače obrti - spomin r Knjiga znanega slovenskega etnologa dr. Janeza Bogataja o domačih obrteh na Slovenskem [Državna založba Slovenije) je doživela predstavitev v nena-ključno izbrani tipični slovenski gostilni, v okolju, koder so v stoletjih ljudje opravljali celo vrsto domačih obrti. Domače obrti so bile na Slovenskem že stoletja dolgo ena od gospodarskih osnov preživetja kmečkega človeka. Na tradiciji znanj, veščin in značilnega oblikovanja, ki se je prenašalo iz minulih časov v prihodnje, so se ustvarili prepoznavni izdelki naše slovenske ustvarjalnosti. Za našo občino je posebej prepoznavna obrt slamnikarstva, ki ji je avtor dr. Janez Bogataj namenil 6 strani v knjigi; ob potrebnem slikovnem gradivu seveda. V tekstu, ki ga prinašamo, je namenil pozornost tako zgodovini pletenja slamnikarskih kit, izdelovanju slamnikov pa tudi slamnatih copat ter slamnatih cekarjev, ki so po oceni avtorja še edini izdelki, ki jih iz slamnikarskih kit na območju naše občine še pletejo in ki nosijo naziv mengeški, domžalski ali kranjski cekarji... Slamnikarstvo je ena izmed naših mlajših domačih obrti in ga moremo šteti med t. i. uvedene. S pletenjem slamnatih kit in šivanjem slamnikov so pričeli v 18. stoletju, med slamni-karske izdelke pa je treba šteti tudi »kranjske« cekarje, ki so postali nepogrešljiva sestavina ženske gorenjske praznične in tudi t. i. narodne noše. Nošenje slamnikov zasledimo že od sredine 18. stoletja. Na Kranjskem so jih množično nosili v osemdesetih letih, izdelani so bili v domačih obrtnih delavnicah, torej na domačijah. O razširjenem nošenju slamnikov so pisali tudi potopisci, kronisti in drugi zapisovalci podrobnosti o posebnosti v kulturi in načinu življenja v 18. in 19. stoletju. Prvi je opozoril na nošenje slamnikov na Kranjskem že Franc Her-mann v svojem potopisu leta 1780. Omenil je izdelovanje slamnikov v Ihanu. Takrat so Ihanci že prodajali svoje slamnike na raznih sejmih in trgih v Kamniku, Ljubljani in po drugih krajih. Tirolski krošnjarji pa so jim poma-prebivalstva na kamniško domžal- skem področju v 18. stoletju. Podatki za sredino stoletja nam pokažejo, da je bilo veliko kajžarskega prebivalstva. Mnogi izmed njih niso imeli obdelovalne zemlje, zato je bila usmeritev v obrt takorekoč edina pot za zagotovitev najnujnejšega zaslužka. Tudi to-vorništvo in pozneje prevozništvo, ki sta dajala zaslužek velikemu delu prebivalstva, sta začela propadati. Vzrokov za razmeroma hiter razvoj slam-nikarske obrti je bilo torej dovolj in že leta 1847 je Peter Hitzinger zapisal v gali do prodaje na Tirolskem. Her-mann je tudi zapisal, da so prebivalci nosili predvsem črno pobarvane slamnike, ki so bili okrašeni s širokimi volnenimi ali svilenimi trakovi. Še podrobnejša so bila opažanja Bretonca Balthasarja Hacqueta v delu Abbil-dung und Beschreibung der sudvvest-und Ostlichen venden, illvrer und Slaven (leipzig 1801 — 1808), kije zapisal, da so slamnike nosili v poletnih mesecih in jih tudi sami izdelovali. Veliko so jih naredili ne le za lastno uporabo, temveč tudi za prodajo zunaj dežele. Torej lahko po teh in nekaterih drugih poročilih za 18. stoletje sklepamo, da je bilo izdelovanje slamnikov obrt, ki je v prvi vrsti krila domače potrebe; prodaja v druge dežele je imela manjši pomen. Tudi obseg te domače obrti je bil še skoraj vse do sredine preteklega stoletja dokaj neznaten. Kljub temu se že v prvih desetletjih našega stoletja pojavijo prodajalci slamnikov na primer na Ljubljanskem trgu. Ob tržnih in semanjih dnevih je prodaja njihovih izdelkov kar hitro dobila velik obseg. V tem času so nastopili kot prodajalci slamnikov tudi potujoči krošnjarji, predvsem Blejci in Tirolci. Niso odkupovali le gotovih slamnikov, temveč tudi polizdelke — slamnate kite, ki so bile osnovno pletivo. V teh začetnih obdobjih še ni bilo izrazite konkurence tujih slamnikarskih središč. Toda že proti koncu stoletja, ko je bilo vse bolj pomembna kakovost izdelkov — ta pa je bila odvisna predvsem od dobre slame in kit — so začeli kranjskim izdelkom močno konkurirati zlasti toskanski iz Italije. Toskan-ci so za pletarske potrebe pridelovali posebno vrsto kvalitetne slame. Iz Ihana in okoliških vasi seje v 19. stoletju slamnikarstvo hitro širilo v številne kraje na območju Kamnika, Mengša in Domžal vse do bližnjih vasi v Zasavju. Skoraj vsi prebivalci tega območja so pletli kite in izdelovali slamnike. Na bliskovit razvoj so nedvomno vplivali tudi stiki s Tirolsko, kjer je bila ta obrt znana. Kdaj so se začeli pri nas ukvarjati s slamnikarsko obrtjo lahko le ugibamo, čeprav jo več avtorjev postavlja v prvo polovico 18. stoletja. V zvezi z začetki obrti so med ljudmi ohranjene številne pripovedi o prinašalcih izdelovanja slamnikov v naše kraje. Tako pripoveduje zgodba, da se je na začetku 19. stoletja vrnil v Ihan nek domačin, ki je bil več let f orentinski vojak in se je v tujini priučil pletenja slamnikarskih izdelkov. V domačem Ihanu je to delo nadaljeval. Pomembno vlogo je prav gotovo odigralo avstrijsko merkantilistično gospodarstvo, ki je pospeševalo razvoj obrti z uvajanjem novih panog, zlasti tudi med širokimi plastmi prebivalstva agrarnih območij. Posebnih konkretnih pobud s strani države za razvoj slamnikarstva ni bilo. Pomembno je bilo že samo gospodarsko ozračje, ki je bilo za hiter razvoj te obrtne panoge kar ugodno. Naslednje pomembno dejstvo za razvoj slamnikarske obrti je bila tudi socialna struktura FITNES STUDIO V KOMENDI VAM PONUJA: KAJ PODARITI? Karto za 10 obiskov v prenovljenem Fitnes studiu v Komendi; najsodobnejše fitnes naprave, tudi aerobika in savnanje, v lepih prostorih in dobri družbi, za moške in ženske. Vse potrebno za vadbo in prosti čas dobite v naši novi trgovini. Telefon: (061) 841-328, Jožica S. Žnidar. SITOTISK: Tiskamo na plastiko, papir, tekstil, usnje. Embleme, reklamne napise na izdelke iz plastike, papirja, tekstila in usnja tiskamo po naročilu v sitotisk tehniki. Telefon: 737-966. Popravila pralnih strojev ZALEZINA IZTOK Levstikova 11, Domžale SPREJEM NAROČIL: vsak delovnik od 7«° do 9°° in od 14™ do 16«« tel. 713422 •istim Mt»0|| HtliM I L I I u D I j I i 8 * ' VSEM NAŠIM OBČANOM ŽELIM VESELE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRA VO NOVO LETO 1990! 17 TENIS KLUB Namiznoteniška oprema TOP SPIN Tulij in Majda Budau, Korpe 7, 61223 Blagovica želi vsem bralcem srečno in uspešno novo leto 1990 Poleg kompletnega programa loparjev vodilne svetovne namiznoteniške firme but-terflv proizvajamo tudi — etuije za 1 ali 2 loparja — trakove za glavo in roke želimo pa vam predstaviti še naslednje proizvodne novosti: — čistilno sredstvo TOP SPIN za čiščenje in nego namiznoteniških loparjev z antistati-čnim učinkom — čistilna blazinica TOP SPIN iz prave jelenje kožice — lepilo TOP SPIN, ki omogoča tekmovalcem pogosto menjavanje oblog na loparju, ne da bi se poškodovala guma ali les Naše proizvode prodajajo vse bolje založene športne trgovine, med drugim tudi nova Napredkova športna trgovina, ter brezcarinske prodajalne na vseh mejnih prehodih in v notranjosti. Klubi, sindikalne organizacije in šolska športna društva lahko nabavijo namiznoteniške rekvizite direktno pri nas in s predložitvijo izjave k naročilnici brez plačila prometnega davka. Boutigue Resnik Domžale, Ljubljanska 91 vošči vesele Božične praznike ter srečno, zadovoljno in zdravo novo leto 1990 vsem svojim strankam ter poslovnim prijateljem. Ob čestitkah in željah, ki jih za novo leto izrekamo, priporočamo obisk našega boutiqua na nakup izdelkov konfekcije ter metrskega blaga. Le-tega prodajamo po izjemno ugodnih cenah tudi »na kilo« — kot se po domače reče. Vzorci so modni, zato si boste lahko z lastno iznajdljivostjo tudi sami oblikovali svoja oblačila SREČNO 1990! Marija in Janez Resnik Storitev za krizne čase V začetku januarja bo v Domžalah na Levstikovi 28 (ulica za tovarno Helios, vanjo se zavije takoj za gostiščem Juvan) SLA-VICA ŽIBERT v pritličju domače hiše pričela z novo, zanimivo uslužnostno dejavnostjo. Dom-žalčanom in okoličanom namreč ponuja izkušena šivilja celo vrsto del, ki jih je pripravljena narediti za svoje stranke. Tako boste lahko prinesli v popravilo (skrajšanje, daljšanje, ožanje, Širjenje) vse vrste oblačil in konfekcije — od hlač, plaščev, kril, jopičev, novih ovratnikov za bluze in srajce, pa vse do zamenjave zadrge ali krpanja strganih zaplat na hlačah vašega mulca. Še posebej bodo ta popravila zanimiva za premnoge ljubitelje jeansa, saj so domači šivalni stroji prešibki za šivanje in se rade lomijo igle. Tu pa bodo rešeni vsi problemi. Poleg teh popravil pa Slavica Žibert pravi, da bo strankam tudi robila plenice, serviete za gospodinjstvo, robčke, izdelovala posteljnino iz primernega blaga, posteljnino za otroške posteljice in zibke ter podobne malenkosti, ki so v takšni varianti lahko občutno cenejši kot v trgovini. Vsekako nam bo takšna storitev prišla še kako prav v teh vse težjih časih, ko nismo več tako bogati, da bi lahko kar brez premisleka zavrgli starejša oblačila in tisto, kar ni več su-per moderno ali pa nam ni več prav. Vse tiste, ki se že vedejo racionalno, bo pot prav gotovo zanesla na Levstikovo ulico kjer jih bo čakala prijazna Slavica, ki je zatrdila, da bo z veseljem vsakomur pomagala razrešiti kakršne koli probleme s tekstilom in oblačili. Pokličete pa jo lahko tudi po telefonu 713-301. In kako bo poslovalnica odprta: V ponedeljek, sredo in petek od 8. do 15. ure, V torek in četrtek pa od 14. do 18. ure. Cveta Tudi letos v dneh pred novim letom: NOVOLETNA PRAZNIČNA POVORKA bo 28. in 30. decembra Nosilci prazničnih novoletnih aktivnosti TURISTIČNO DRUŠTVO DOMŽALE, OK SZDL in ZPM DOMŽALE tudi letos organizirajo novoletni sprevod, ki bo: v četrtek, 28. decembra 1989 ob 18.30 in v soboto, 30. decembra 1989 ob 14. uri. Tudi letos bomo pripravili na ploščadi pred Veleblagovnico sejem z znatno znižanimi cenami. Občane vabimo, da si tudi letos ogledajo sprevod in sodelujejo v novoletnih prireditvah! »Kmetijski pridelki« Ložarjevi iz Štude voščijo v centru Domžal že 6 let skušamo oskrbeti svoje stranke z zelenjavo, sadjem in povrtnino, katero v veliki meri pridelujemo tudi sami doma na naravni način na lastnih kmetijskih površinah. Skozi ta prizadevanja vas skušamo tudi kakovostno postreči. stranke, ki nas obiskujejo bodo soglašale, da skrbimo za zdravo slovensko zelenjavo. Svojim strankam in vsem občanom, ki nas pbiskujejo voščimo vesele božične praznike in vse dobro v novem letu 1990 ter se seveda tudi vnaprej priporočamo za obisk. Srečno 1990 Družina Ložar Kmetijski pridelki Predstavljamo vam . . . KU-KU — edinstvena trgovina je tu! V Domžalah je bila pred dobrima dvema mesecema odprta nova trgovina, takšna, kakršne doslej še ni bilo v naši občini. Gre za novo trgovino z imenom KU-KU, ki jo najdete v stari zgradbi milice. V njej vam bo ustrežljiva prodajalka Ida PETEK takoj priskočila na pomoč pri izbiri raznovrstnega blaga, ki ga ponuja. V KU-KU-ju lahko dobite različno otroško konfekcijo za vse mlade nadebudneže, stare od prvega do desetega leta, različne igrače mnogih priznanih izdelovalcev, še posebej privlačna pa je nova trgovinica za bodoče mamice, kajti Ida prodaja tudi raznovrstno konfekcijo za nosečnice (krila, bluze, telovnike, hlače, obleke). Potreb- no je tudi omeniti, da Ida spre--jema tudi v komisijsko prodajo razno otroško opremo, od raznovrstnih starejših otroških vozičkov, zibelk, hoduljic, pa vse do posteljic, avtosedežev in podobnega. Sicer pa moram poudariti, da KU-KU ne prodaja rabljene konfekcije. Le-to kupuje pri Tekstilu in Veletekstilu v Ljubljani, nekaj pa ji sešijejo tudi zasebne šivilje. Skratka, v KU-KU-ju je izredno pestra ponudba. Posebno ugoden nakup pa lahko opravite prav v tem mesecu, ko vam Ida Petek nudi poceni elastične smučarske hlače ter otroške komplete. Nasploh so vse cene izredno konkurenčne, saj si želi Ida pridobiti čimveč novih kupcev. Trgovina je odprta vsak dan od 13.00-19.00, ob sobotah pa od 8.00-12.00. Vsak začetek je seveda težak, a Ida uspešno premaguje vse začetniške težave, kajti želja po lastni trgovini in ljubezen do otrok jo močno vzpodbujata k nadaljnemu delu. Da pa je KU-KU resnično čudovita trgovina, se lahko prepričate sami. Konkurenčne cene, pestra izbira, drugačni artikli so zagotovo razlogi, da čimprej pokukate v KU-KU. Vesna Sivec V prostorih nekdanje postaje milice v Domžalah je odprta trgovina s vsakovrstno konfekcijo - trgovina KU KU. Na voljo so tudi nekateri ekskluzivni modeli, zlasti je pestra izbira za mlade. »KAŠČA» S PŠATE VOŠČI ZA PRAZNIKE ... Spoštovanim strankam in bralcem Občinskega poročevalca želi lepe Božične praznike, v novem letu 1990 pa miru, sreče ter uspehov in se priporoča za obisk. »KAŠĆA« — nova trgovina na Pšati ANDREJA OREŠKI, telefon 375-178 KOMLANC, GOSTIČEVA 42A NOŽICE, 61235 RADOMLJE PRODAJALNA KOLODVORSKA 5 DOMŽALE Nova trgovina Katja in Alen v Kolodvorski ulici v Domžalah:_ Vsak otrok je lep, če ga pa še lepo oblečemo... Novo, lepo urejeno in bogato založeno trgovino z vso opremo za otroka sta odprla v Kolodvorski ulici zakonca Dragica in Sandi Komlanc V Kolodvorski ulici v Domžalah je domačinka — Dom-žalčanka Dragica skupaj z možem Sandijem odprla specializirano trgovino z otroško opremo Katja in Alen. Trgovina, kjer je moč po proizvodnih cenah kupiti praktično vse, kar za otroka potrebujemo, ni velika. Pa vendar: za naše bralce vrzimo pogled po policah bogate ponudbe. Kaj vse se ponuja? — vsakršna oprema za zibke, otroške posteljice, torbe previjalke, otroški nahrbtniki, odeje, posteljno perilo za velike in male postelje, pregrinjala, različne blazine, predpasniki, copatki (štev. 28—38), dekorativni predmeti za spalnice in še mnogo, mnogo drugih. Če bi zelo na hitro ocenili število ponujenih predmetov, potem gre gotovo za najmanj 100 artiklov. Delovni čas je vsak dan od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 12. ure. Povedati pa velja, daje moč vse ponujene artikle kupiti tudi dopoldne v domači delavnici, ki se nahaja v NOZI-CAH, Gostičeva 42 a. Delavnico j? moč najti tudi po napisu TEKSTILNI IZDELKI. Stranke vabijo, da si res raznoliko in bogato ponudbo ogledajo. Hkrati bodo lahko preverili tudi tisto trditev o proizvodnih cenah. v trgovini Katja in Alen zagotavljajo, da vas bodo tudi glede tega prepričali v točnost zgornjih trditev. Trgovina KATJA in ALEN v Kolodvorski ulici preseneča z izbrano ponudbo opreme za otroke, posteljnega perila, igrač in podobnega. Vsem svojim strankam, poslovnim partnerjem ter vsem občanom Domžal in okolice voščim vesele božične praznike, predvsem pa zdravja, delovnih uspehov, zadovoljstva in miru v letu in časih, ki so pred nami. PLETENINE VIDA ŽENSKI FRIZERSKI SALON Mojca Pevc 61225 Lukovica Lukovica 40 Frizerski salon je odprt: od ponedeljka do četrtka od 12.30 ure do 19.30 ure, petek od 6.30 ure do 13.30 ure in ob sobotah od 7. do 13. ure Obenem obveščam vse svoje stranke in vse tiste, ki bi to šele želele postati, da imamo odprto tudi na silvestrovo — to je 31. 12. 1989 in sicer od 7. do 13. ure. Vsem strankam in občanom čestitam ob novem letu! Nova pridobitev v trgovski ponudbi Domžal - trgovina LIPA ANICE ČADOVE. Trgovina je locirana v objektu SPB-1 - za stavbo Elektrotehne. Na Ljubljanski 88 — SPB-1 za trgovino Elektrotehne:_ Domača trgovina »Lipa« Na Ljubljanski 88 (za stavbo Jugotehnike) jo je odprla trgovka-domačinka Anica Čad V množici zasebne trgovske ponudbe so v Domžalah pred dnevi odprli še eno trgovino. Lastnica Anica Čad ji je nadela ime domačega simbola »LIPA«. V trgovini najdemo praktično vse, kar v špecerijskem smislu trgovina lahko — in mora ponuditi! Na majhnem prostoru — gre za vsega 33 m2 prostora je moč najti množico artiklov. Seveda se v današnjih časih brž vprašamo po posebni ponudbi, predvsem tisti ceneni. Na pultu posebne ponudbe lahko kupimo praktično celotno SLOVINOVO ponudbo, pa sirupe, sokove po zelo nizki ceni, mongolsko vodko in rum. Med jestvinami Čadova priporoča nakup domače salame, prešane govedine ter sploh izdelke KŽK Kranj. Poleg tega tu najdete tudi celotno izbiro izdelkov KOLINSKE. Trgovina je odprta vsak dan od 7.30 do 21. ure, ob sobotah med 7. in 19. uro in ob nedeljah od 7.30 do 12. ure. Predstavljamo »KAŠČO« — novo trgovino na Pšati... »Kašča« — nova trgovna na Pšati obratuje sicer že od 27. maja letos. Njena nosilka je ANDREJA OREŠKI, Pšata 19, telefon 375-178. Kakor vsaka trgovina je tudi »Kašča« nedvomno velika pridobitev za vas in okolico. Pšata je imela zadnjo trgovino pred vojno pri Janežiču, kjer je sedaj slovita domača gostilna. »Kašča« je dobro založena samopostrežna trgovina z mešanim blagom in prav zaradi njene izredno dobre založenosti sem se odločil da bralce Občinskega poročevalca informiram o njeni elastičnosti in gibljivosti. Napisi, kakor npr. delikatesa, posoda, kozmetika, čistila in tako dalje pomenijo za trgovino svojevrstno obogatitev v smislu hitre ori- entacije — tudi za tiste, ki smo ' morda bolj »nerodni« kupci ali bolje: manj vajeni kupci. Tudi glede same postrežbe sem bil zelo zadovoljen. V »Kašči« je možno naročiti tudi vse vrste prazničnih tort. Pšačani in okoličani, ne spreglejte te priložnosti in varčujte z gorivom, kadar je to možno. Pohitimo z nakupom božičnih in novoletnih voščilnic ter okraskov za božično oziroma novoletno drevesce, na voljo so tudi plastične smreki-ce — »Kašča« bo rada ustregla našim željam, samo obiskati jo moramo. Da pa bi svojo založenost še razširila, ima v načrtu prodajo ženskih okraskov ter usnjene in tekstilne galanterije. Vsem, ki ne boste spregledali tegale zapisa, priporočam, da »Kaščo« sami obiščete in se tako prepričate o resničnosti mojih navedb. Na parkirišču je dovolj prostora. Ivan Kepic DELAVCI PRI OBRTNIKIH IN OBRTNIKI Inšpekcijske službe občine Domžale ugotavljajo, da . mnogi delavci zaposleni pri obrtnikih in obrtniki nimajo opravljen TEČAJ VARSTVA PRI DELU oziroma morajo tečaj obnoviti. sklad ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI OBRTNIKIH IN Delavska UNIVERZA sporočata vsem, da bodo tečaji po 15. januarju 1990. Prijavite se lahko pri SKLADU ZA IZOBRAŽEVANJE DELAVCEV PRI OBRTNIKIH Vir, Šaranovičeva 21 a, tel.: 713-592 ali pri DELAVSKI UNIVERZI DOMŽALE, tel.: 711-082 ŽIV-ŽAV DOMŽALE Čestita vsem občanom ob prazniku in vabi k nakupu otroške konfekcije. Do konca leta imamo odprto tudi dopoldan ob sredah in petkih od 9. do 12. ure, sicer pa vsak dan popoldan od 15. do 19. ure. Se priporočamo! KUPON ZA 10% POPUSTA Torbice, pasovi... Vrsti majhnih trgovinic, raztresenih po vsej naši občini, se je v decembru pridružila še trgovina z usnjeno galanterijo in modnimi dodatki, ki jo je v Dobu na Prešernovi 8 (ob cesti TOSAMA Vir—Dob — prav nasproti starega vhoda v OŠ Martin Koželj Dob) odprla Andreja Korbar. Morda se bo še kdo spomnil njenih s priznanjem Obrtnega združenja nagrajenih usnjenih izdelkov na lanski obrtni razstavi ob prazniku naše občine in podobne bo lahko našel na policah nove Andrejine trgovinice. Tu boste lahko kupili raznovrstne torbice (majhne in velike), pasove vseh vrst, kozmetične torbice, priponke za čevlje, broške v kombinaciji z usnjem in drugo drobno usnjeno galanterijo — vse iz naravnih materialov in po konkurenčnih cenah. Če pa se boste pri Andreji oglasili v dneh pred novim letom, vas vse te reči čakajo kot lepo aranžirana lična darilca, trgovina pa bo svoja vrata odprla tudi v sobotah (ves dan) in ob nedeljah dopoldne. Sicer pa bo redno odprta v popoldanskem času. Če vas opozorimo še na možnost nakupa unikatnih ur iz usnja, na priložnost, da si obliko in material za torbico, pas ali kaj drugega, izberete sami, potem smo povedali skoraj vse. Vas pa povabimo, da trgovinico sami obiščete in se o njeni ponudbi in konkurenčnih cenah sami prepriča- te! (V. V.) gostišče Jamarski dom Gorjuša.pošta Dob 61233 tel.: 721577 Marko Ravnikar tel.v stanovanju: 712 878 ;Vsem svojim gostom in vsem, ki to še bodo voščim obilo zdravja in uspehov. Marko Ravnikar Predstavljamo svečarico iz Mengša: Sveče takšne in drugačne Izdelke svečarstva Marije Leveč najdete v Mengšu, Ropretova 13, na poti proti opekarni... Svečarstvo Marije Leveč pravzaprav ni od včeraj: že kar nekaj časa izdeluje vse mogoče vrste sveč: nagrobne, okrasne, dišeče sveče, pa takšne za posebne vrste dekoracij. Pravzaprav najdete najmanj sto različnih izvedb sveč. Po vaši želji vam Marija Leveč, ki ji sicer vsi pravijo Majda izdelajo tudi priložnostne reklamne izdelke iz voska, sveče pa vam nalijejo tudi v prineseno embalažo, uporabljene lončke, lepe dekorativne kozarce. Majdino delo je ustvarjalno: do izraza pride bogata paleta možnosti oblikovanja in to paleto idej Majda ponuja tudi svojim strankam pri oblikovanju reklamnih predmetov. Nekaj teh predmetov smo lahko videli tudi ob obisku v njeni prodajalni. Trgovino najdete bolj proti koncu poti, ki pelje proti opekarni, v njej pa je množica predmetov iz voska, največ je seveda sveč. Sama tudi skuša izdelovati novoletne ikebane, različne aranžmaje, darilne pakete in podobno. Pa cene? Prepričali smo se: ugodne! Sicer pa se morate sami prepričati! Marija Leveč ob koncu, ko priporočamo obisk njene svečarske delavnice, vošči vsem vesele Božične praznike ter srečno, zadovoljno in zdravo novo leto. B. Mengeška svečarka MARIJA LEVEČ ob svojih izdelkih, ki jih lahko kupite tudi vi, če jo poiščete v Mengšu. Pred staro mengeško opekarno vas bo opozoril napis. J m MARKO ALIC Vir, šaranovičeva 28 Vesel Božič in srečno novo leto vsem strankam iz KS Tomo Brejc vir in iz vse občine Domžale vam želi kolektiv naše trgovine. Priporočamo se za obisk v decembrskih dneh in seveda tudi kasneje. Marko Alič C Nevenka ROŠ in ena od njenih strank med pomerjanjem kostuma. Predstavljamo Boutiqae »NENA« izvirne krojaške in oblikovalne zamisli... V objektu SPB-1, kjer vsak dan odprejo kak nov lokal z zanimivo dejavnostjo, je Nevenka Roš iz Ljubljane odprla boutique »NENA«. Gre za lepo trgovino, ki je hkrati tudi Nenina delavnica. Nevenka tu oblikuje in šiva prelepa ženska oblačila. Stranke posredujejo svoje želje in zamisli, Nevenka pa jih uresniči. Materiali, ki jih uporablja so strankam na vpogled, tako da se lahko »na licu mesta« odločijo iz katerega bo naročilo uresničeno. Preseneča naglica opravljenega naročila; tako izdela želeno celo v enem dnevu, za plašč pa je treba počakati 48 ur. Cene so resnično konkurenčne, zlasti če upoštevamo dejstvo, da gre v vsakem primeru za unikatno oblačilo. Seveda pa so cene odvisne glede na zahtevnost naročila in od izbire m?teriala. Ob našem obisku smo srečali v lokalu eno od strank, ki ji je Nena pravkar dokončevala volneni zimski kostum. Bila je zadovoljna z izdelkom in ceno. Nevenka ima boutique odprt vsak dan med 16. in 19. uro, ob sobotah pa ima odprto od 10. do 13. ure. NOGOMETNI KLUB DOMŽALE prireja v Hali komunalnega centra Domžale VESELO SILVESTROVANJE v nedeljo, 31.12. 1989 ob 20. uri NOVOLETNI PLES v ponedeljek, 1.1. 1990 ob 20 uri Oba večera bo igral ANSAMBEL »PLANŠARJI« s povezovalcem programa, ki bo poskrbel za prijetno Silvestrovanje in Novoletni ples Predprodaja vstopnic v veleblagovnici Napredek Domžale — oddelek Tobak. VABLJENI! FAM Fabrika maziva Kruševac PREDSTAVNIŠTVO Domžale, Želodnik 1 MEPA Trgovina svetovanje ekonomskega propagandnega marketinga Tel.: 721-120 Obveščamo vas, da smo ponovno odprli trgovino z naftnimi derivati. Se priporočamo za nakup in voščimo srečno, polno uspehov ter zdravo novo leto! NAMERAVATE USTANOVITI PODJETJE? Pohitite, sedaj so okoliščine najugodnejše, kajti minimalni kapital je še vedno le 20.000.000 din, kmalu pa se bodo predpisi spremenili in bo ta znesek veliko višji! in kako ustanoviti (privatno ali mešano) podjetje na najlažji način? PREPUSTITE VSE NAM! Naredili bomo prav vse za vas (ustanovni akt, statut, obrazci, banka, SDK, odprtje žiro računa, statistika, registracija...). vi boste samo podpisali; IUS SOFTVVARE Anton Tomažič Vir, Parmova 1 61230 Domžale Finski poročevalec stran 21 Srečno novo leto Vsi zaposleni v Napredku želijo vsem svojim kupcem in poslovnim partnerjem SREČNO NOVO LETO! k nap do A napredek trnovsko gostinska DO domžale 9 NAPREDEK ^ n.sol. o. domžale NOVO V NAPREDKU, NOVO V NAPREDKU, NOVO V NAPREDKU, NOVO V Veleblagovnici Napredek na oddelku drogerija vam RAZVIJEMO FILME in izdelamo VSE VRSTE FOTOGRAFIJ V TREH DNEH. Usluge opravlja Foto Tivoli iz Ljubljane, kar je garancija za kakovost. NOVO V NAPREDKU, NOVO V NAPREDKU, NOVO V NAPREDKU, NOVO SILVESTROVANJE V RESTAVRACIJI SLAMNIK Novo leto je pred vrati, zato vas vabimo, da zadnjo noč v letu preživite z nami. Pokličete nas lahko po telefonu 721-531 int. 265. In še cena. Do 20.12. 1989 2.500.000 din po 20.12.1989 pa 3.000.000 din. Pridite, veselo bo! Po nakupih za praznike tudi v soboto popoldne... KAM? Veleblagovnica Napredek v Domžalah Šport Napredek v Domžalah Samopostrežna trgovina Rašica v Mengšu Samopostrežna trgovina Bistrica v Radomljah UGODNI NAKUPI Če kupite za več kot 10.000.000 din lahko koristite možnost plačila po pogojih odloženega plačila: — 30 % pologa — 2 mesečna obroka — in 20 % obresti na ostanek dolga Takšna ugodnost velja pri nakupu večine blaga iz našega prodajnega programa! LT^LKDi DROGERIJA »PENTLJA« in FRIZERSKI SALON »NADA« V PRESERJAH VAM NUDITA PREDNO-VOLETNO UGODNOST — PRI NAKUPU NAD 2.500.000 din DOBITE KUPON ZA MODERNO FEN FRIZURO. PRIČAKUJEMO VAS IN VAM ŽELIMO SREČNO NOVO LETO! TURISTIČNO DRUŠTVO DOMŽALE VOŠČI Turistično društvo Domžale vošči vsem svojim članom ter občanom naše občine vesele božične praznike, v novem letu pa obilo zdravja, delovnih uspehov in zadovoljstva. TD DOMŽALE VSE VRSTE USLUG ZA VAS AVTO Novo v Domžalah: AVTO »BENE« CENTER . . . Nahaja se na parkirišču Kava bar Leonardi v Domžalah, točneje na Viru pri Domžalah, na Šaranovičevi 18. Odprili so nov avto center oziroma avtopralnico in trgovino z rezervnimi deli in kozmetiko; lastnica je SABINA pančur. Želja vsakega lastnika avtomobila je lep in čist avto. V avtopralnici, ki je ročna, boste uresničili prav to. Pri tem gledajo predvsem na kakovost čiščenja notranjosti, vsekakor pa ni nič manj zapostavljena tudi zunanjost. Pri notranjem čiščenju je poleg običajnega možno tudi globinsko čiščenje sedežev, prevlek in oblog. V trgovini zraven pralnice pa je možno dobiti vse, kar avto potrebuje. To so razna olja, dodatna oprema, gume, platišča, men. oprema, rezervni deli, prevleke ipd. Lastnica trgovine bo zagotovila popolno ponudbo, če pa česa ne bo, je možno stvar tudi naročiti po sistemu »danes za jutri«. Tako bo možno naročiti in dobiti dele za vsa motorna vozila, kar bo marsikomu prihranilo nepotrebno iskanje. V bližnji prihodnosti se obeta tudi prodaja novih in rabljenih avtomobilov, vseskozi pa bo trgovina ponujala akcijske prodaje. Center je odprt vse dni od 8. do 12. ure in od 13. ure do 18. ure, ob sobotah pa od 8. ure do 16. ure. Informacije po telefonu 722-131. V pralnici bomo opravljali manjša servisna opravila ter tudi pranje in podmazanje kamionov. Avtomobilisti: če želite hitro in dobro storitev na poti: zapeljite se v BENE CENTER. Za kava barom LEONARDI na Viru je Sabina Pančur odprla trgovino z avtomobilskimi deli, v avtopralnici zraven trgovine pa vam bodo neobičajno temeljito oprali avtomobil navzven in očistili navznoter. BENE pomeni - dobro... »PARADIŽ« imamo tudi v Domžalah V tistem delu SPB-1, kjer se ta gradbeni kolos še nadaljuje proti severu (Ljubljanska 88) so pred dnevi odprli še en lokal — bistro PARADIŽ lastnikov — zakoncev Štefanije in Darka Rajačič-Hodej. Gre za lep, sodobno oblikovan bistro kvadrature kakih 60 m2. Ob 20 sedežih je v bistroju prostora še za kakih 60 gostov. Kot nam je v pogovoru povedala prijazna lastnica Štefanija, sicer priznana gostinska pedagoginja sta z možem želela v Domžalah odpreti lokal kakovostne ponudbe, poleg izbora pijač tudi izbora. Ob dveh toplih malicah bodo dnevno ponudili izpod rok vrhunskega kuharskega mojstra tudi različne hladne narezke, obložene kruhke, dnevno svež tatarski biftek, sladice (gibanica je že simbol!) iz tega niza pa sadno kupo. Posebej je lastnica opozorila na možnost zadostiti potrebam naročnika tudi z možnostjo o dostavi. Vrhunske hladne bifeje, narezke in drugo bomo že v najkrajšem času dostavili na dom, v tovarno, na delovno mesto. Pa delovni čas: Odprto bo vsak dan od 7. do 22. ure (tudi ob sobotah), v nedeljo pa od 12. do 22. ure. Pa še to: Lokal, ki je likovno izredno razgiban sta si zamislila zakonca BONETTI, svoje stvaritve pa sta prispevala tudi, akademska slikarja Tomaž Kržišnik in Todorče Atanasov. Naš domžalski PARADIŽ. Predstavljamo mladega podjetnika Tisti, ki lepi vse živo... v občini je odprl novo obratovalnico le-ma servis mlad podjetnik Miro Marinšek, sicer študent kemijske tehnologije, v kateri bo izvajal lepljenje vseh materialov z paleto kemis lepil in kitov. Lepil bo vse kombinacije materialov: (plastika-plastika, plastika-steklo, plastika-kovina, plastika-guma, steklo-kovina, steklo-guma, steklo-les, kovina-kovina, kovina-guma, keramika-steklo itd.). Pri raznih mehanskih poškodbah se vam nekateri vitalni deli predmeta odlomijo, počijo ali kako drugače deformirajo. Nabava novega je velik strošek ali pa ga ni mogoče kupiti. Na vašem področju je veliko problemov, ki se dajo rešiti ele-gantnejše, ceneje in hitreje kot so se doslej. Brez dodatnega mehaničnega dela (demontaža raznih le-žajev, puš, osi, menjalnikov) se da popraviti odkrušene bloke motorjev, zaganjačev, uplinjačev in drugih delov motorja. Lepi tudi rezervoarje, ogledala, notranjo in zunanjo okrasno plastiko avtomobila. Z novo generacijo lepil kemis se je področje uporabnosti lepil zelo povečalo in praktično obsega vse od lepljenja raznih orodij, gospodinjskih aparatov do lepljenje v industrijskem merilu. Z lepljenjem vam lahko prihranijo veliko časa in denarja in dajo garancijo da bo predmet ohranil isto funkcionalno vrednost kot jo je imel pred poškodbo. Za morebitno lepljenje večjih kosov v gospodinjstvu pride tudi i na dom. Za morebitne dodatne informacije se obrnite na SERVIS LE-MA, Preserje, Pelechova 20 B, 61235 Radomlje, tel. 713-172. Delovni čas: Ponedeljek, Torek od 17.—20. ure, Sreda, Četrtek, Petek, Sobota od 9.—12. ure in od 15.—18. ure. Delovnim ljudem in občanom želim vesel Božič in srečno novo leto 1990. V prodaji imam lepo izbiro ročnih in stenskih ur, ki so primerne za novoletno darilo. Se priporočam! URAR SLAVKO ŠTEFANAC Cesta talcev 1 Domžale VIlŠ^O SAT "T^enija FLORU AN grudn1k Vegova 5, 61230 Domžale Telefon (061) 721-367 Video Slovenija: Filmi, podnaslovljeni v slovenščini V okviru aktivnosti so v VIDEO SLOVENIJA, Vegova 5 (tel. 721-367) že pred časom pričeli podnaslavlja-ti oz. prevajati filme. Ta dejavnost, ki poteka v sodelovanju s Knjižnico Domžale, je že obrodila sadove, saj je tačas možno dobiti približno 100 filmov, kakovostno podnaslov/jenih v slovenščino. Gre predvsem kvalitetne filme, namenjene predvsem mlajšim. Ker je bilo doslej v izposoji video kaset spor \ predvsem to, da niso bile podnaslov/jene, je sedaj oo pravljen ta zadržek oz. pomislek. Izbor podnaslovlje-nih filmov si lahko ogledate v prostorih VIDEO SLOVENIJA na Vegovi 5 v Domžalah. VIDEO SLOVENIJA — Florjan G RUDNIK ob tej priložnosti čestita svojim strankam in drugim občanom za prihajajoče božične praznike ter želi srečno, zdravo, uspešno leto, ki prihaja. VIDEO SLOVENIJA Kava bar Silvester ter prodajalna vin in ostalih pijač Skoraj ni Domžalčana, ki bi ne vedel za »Silvester«, svojo pozornost pa mu namenjam zato, ker se je nosilka gostinske dejavnosti MAJDA GORO PEČNIK Domžale, Savska 43, odločila za otvoritev zasebnega lokala, tako bifeja kakor prodajalne vin in ostalih pijač in sicer že od letošnjega poletja dalje, globoko se zavedajoč, da bo s »privatizacijo« lokala še bolj zadovoljila goste. Prti na mizah so prvi naznanili, da se je pri »Silvestru« nekaj zgodilo. Poleti smo se lahko hladili s sladoledom, naro- čili ledeno Kavo In se pokrep-čali s toplimi sendviči, slednje je moč dobiti tudi sedaj. Majda je poskrbela tudi za pester izbor vin, tako da lahko pridejo na svoje tudi ljubitelji in poznavalci dobre kapljice, ki človeku v zmernih količinah razveseljuje srce in mu vsaj za trenutek odloži skrbi včasih sivega vsakdana. Tudi prej, ko je bil omenjeni lokal še pod okriljem KZ Metlike, so pri »Silvestru« znali poskrbeti za prijetno in domače vzdušje, ki pa ga zdaj lahko doživimo v stopnjevani obliki: zasebni lokali so le vse kaj drugega. Pridite in poglejte! »Silvestru« vsekakor želimo mnogo zadovoljnih gostov. Ivan Kepic -JB< OBČINSKI POROČEVALI Novoletna nagradna križanka »KIMI« RAZPIS NAGRAD ZA NOVOLETNO KRIŽANKO Za reševalce nagradne novoletne križanke razpisujemo 10 nagrad — 10 velikih paketov čistil KIMI, ki jih je prispevala firma IMPERL & THALER iz Trzina. Rešitve pošljite na naslov UREDNIŠTVO OBČINSKEGA POROČEVALCA, Ljubljanska 70, 61230 Domžale, p. p. 2 s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA do 10. januarja 1990. Izjave »brez veze« (ampak ne čisto) Ing. Anton Preskar, predsednik izvršnega sveta Sob Domžale: Na prvi april — na najbolj neresen datum za resne zadeve sem prišel na občino. Dotlej sem verjel v dobronamernost vseh, skoraj vseh. Po pretečenih nekaj mesecih to prepričanje spreminjam: samo nekaterih! Ivan Sivec, novinar do kumentarno-feljtonske redakcije Radio Ljubljana: Življenje ni samo resna zadeva, ampak tudi velika šala. Tisti, ki so tako neresni, da te šale nočejo razumeti, se mi zdijo še posebno he-cni. Miljenko MartinjaK, sekretar OK ZKJ Domžale: Če govorjenju zmanjkuje globine, mora iti v širino. Mi smo trenutno tako globoko, da začenjamo odkrivati nova prostranstva ... Vera Terstenjak, akademska slikarka, svobodni umetnik: Najbolj globoki ljudje so navzven videti prazni... Seveda to velja tudi obratno ... Roman Kalušnik, direktor uprave za družbene prihodke občine Domžale: Vse dotlej, dokler v naši družbi ne bomo sposobni evidentirati večine vseh oblik realnih višin dohodkov občanov, od katerih naj bi se plačevale družbene dajatve, bodo prizadevanja in apeli za zmanjšanje stopenj dajatev zgolj lajanje v polno luno... vido Repanšek, fotograf iz Mengša: izjavljam, da nič ne izjavljam, ker če bi to storil, bi preveč izjavil... Igor Lipovšek, član občinskega komiteja ZKS: Dragi srbski prijatelji! Kučana imamo ravno toliko radi kot vi Mi-loševiča. Le ljubimo ga veliko manj... Igor Mlakar, sekretar Občinskega sveta ZSS Domžale: Spoznal sem rablja, ki končno spoznani je možak gorja. Česa drugega? Ni nam dokazal! Tožili se ne bomo nikomur zaradi grenkobe pelina, ker je ponos zdravilo vsake bolezni. Želja, edino nam je udejaniti skupno voljo. Pa denarja nič ne damo za protibirokratsko evforijo. Matjaž Brojan, odgovorni urednik Občinskega poročevalca: Do alkohola imam pozitiven odnos. Zahvaljujoč njemu lahko ob občasni vinjenosti nekaterih vsaj izvem, kaj v resnici mislijo o meni. Boris Kopitar, tajnik Sklada za dopolnilno izobraževanje delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih: V letu 1989 meje najbolj razveselilo to, da je na stoletni stari slovenski lipi pognalo veliko — čisto novih, nežnih, svetlo zelenih lipovih listkov. Želim, da bi bile korenine te naše lipe še naprej čvrste in zdrave. Ob zdravih koreninah tudi prsti po harmoniki čisto drugače teko. Izžrebali smo nagrajence koprivniške nagradne križanke: vikend za dve osebi na Plitvičkih jezerih (Generalturist) je prejela Sara Dragovan, Sejmiška 27, 61230 Domžale. Masko za potaplanje in zaščitno prevleko za obleko (Avard) je prejela Marija Judež, zg. Loke, 61223 Blagovica. Copate za tenis (Sloga) je prjela Danica Blejc, Slamnikarska 29, 61234 Mengeš. Blago za obleko (Pomka) je prejel Brane Jakopič, Glavarjeva 13, 61234 Mengeš. Praznovanje Novega leta na Madžarskem za dve osebi (Čezmatrans) je prejela Zofka Zarnik, Petrovčeva 7, 61230 Domžale. Paket izdelkov Renotex je prejela Jana Bergant, Murnova 20, 61234 Mengeš. Dve stojali za časopise (Bilokalnik) je prejela Sonja Ajdič, vošnjakova 8, 61000 Ljubljana. Izvor — darilni paket kozmetike je prejela Dani Pavlin, Ljubljanska 85, 61230 Domžale. Dva darilna paketa — Podravka je prejel Dušan Vasic, Glavarjeva 13, 61234 Mengeš. Monografiji »Mirko virius« in »Podravski zbornik« — Hlebinske galanterije je prejela Bojana Stanič, Vir, Borova 15, 61230 Domžale. občin/ki ■ poročevalec Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec, Franc Tekavec, Vera Vojska, Cveta Zalokar-Oražem. Glavna urednica: Verja Vojska, tel.: 721-321, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 711-686, tehnični urednik: Franc Mazovec, tel.: 323-841. Fotografije: Vido Repanšek. Glasilo izhaja v nakladi 15.500 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 70, Domžale p.p. 2. Poslanih rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača. Uradne ure uredništva: ponedeljek in petek od 10. do 13. ure in sreda od 10. do 13. ure in od 14. do 17. ure. Glasilo je na podlagi sklepa izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodnje. Glasilo je bilo dne 25. 7. 1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne 24.4. 1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. Naš novoletni pogled nazaj in malo naprej... Leto, ki vsak čas odide in nikoli več ne pride, je bilo menda veselo, kaj sadov se je prijelo? Premalo je bilo bodic, veselih, žalostnih novic, v njegovih tristo in še nekaj dneh veselje, sreča, žalost, smeh ,.. Tekali smo in želeli, da naši bi samoprispevki uspeli; se volja ljudska izkazala: je marsikje — le jezik pokazala ... Da občine ne bomo več gradili, da bomo šole vse pri mir' pustili, da telovadnic ne bo novih več, da sanje nove ambulante so zdaj preč.. Ženske kot smo že doslej, čakale bomo še naprej, na lepše, bolje čase, ko bo denar za ambulante naše ... So reli po vaseh občani, denarčki bodo vendar zbrani: lep in imeniten bo naš kraj, ko zopet pride 23. maj. Bo več denarja se za naše ceste zbralo, za komunalije in za ostalo, sami zgradimo dom in vodovode in »lajtungo« za pipo pitne vode ... Tako na vasi iz dneva v dan povsod se trudi le vaščan: le v našem svetlem belem mestu, vse to je že na svojem mestu. velike zgradbe so kot iz škatle vzete, pred njimi redko kdo pomete, so jam izkopali najmanj sto, kdo iz leta v leto išče tam zlato? Še naprej obstaja naše veliko parkirišče, je prazno pusto kot smetišče, avtobusne postaje pa ni in ni, dočakal je ne bom ne jaz, ne ti! v bližini raste velik center, v katerem tenis je za epicenter, kot v Jugi center je okrog žoge: loparček je simbol za mnoge ... Drugje o vzdrževanju drugega ne znajo, kot da o »Domovih« klobasajo, v Mengšu pa so skup stopili, z denarjem, delom — dom zgradili... Dobili so tud' novo banko, čakajo pa še na dobro stranko, ki bi z denarjem obdarila, grad Jable pred podrtjem jim rešila ... Iskali smo ljudi iz držav brez krize, ki jih dolarček v žepu grize, so Krumperk gledali in podpisali: le kdaj bodo še cvenka dali? Trzinska cona daleč je poznana, obrtna-industrijska imenovana; v njej rastejo mali in veliki obrati, . oblast širitve jim ne krati. Velika oni so priložnost, imamo tam vsi kakšno možnost, zato denarce vsi na plan, če niso marke, bodo jutri že za stran ... Vsi na varstvo okolja smo planili, da bi ga malce ohranili, pa smo uničili ga zdaj, bojim se, da za vekomaj... Vse kaže in nam še grozi, da mnogo cest dobili bi: a žal pa ne bo avtoceste, v prihodnost še po starem greste ... Še naprej bomo hodili, se pod avti žalostili... ker majhne, večje in velike ceste, ne rešijo nas, kmalu, veste .... Brez SlS-ov gremo v novo leto, ki za ene je prekleto, kot ob kakšni hudi uri: koliko gre zdravstvu, pa kulturi? Pa je to odločitev prava, da zdaj bo rekla vse država? Bi rada videla organe ki vse rešitve so jim znane ... Bo v kulturi to ta pravo, in v sociali vse ta zdravo, ko se znašel boš bolan: kje boš dobil arenije, ti občan? Bo znal gasilec pomagati in športnik nogomet igrati? Pa naše šolstvo kot doslej, bo otroke zmoglo učiti še naprej? Tako le upamo lahko, da pestro — a uspešno bo; a Čez leto in pa dan, da še boš zdrav in čil občan ... Mar bomo občino, Ljubljano kleli in poslance za kretene imeli, se vpisovali v zveze in pa stranke, in kupovali delnice od banke... Kako uspe nam zveza, stranka, tega ne ve nam še ciganka, kaj je, kaj ni, sploh kdaj to bo... vse danes še zavito — je v meglo... A vendar dragi naši bralci v tej igri še bomo igralci... A tebi Jože, Tone, Srečo, Lojzka vam srečo vošči vera Vojska Saj smo samo ljudje: Mengeški kompleks pri zdravniku V domžalski zdravstveni dom je ponižno vstopil Mengeški kompleks, se usedel v čakalnici na prazen stol ter potrpežljivo čakal, čakal... »Naslednji!« je zaklicala sestra proti zadnjemu čakajočemu. Mengeški kompleks se je stresel in se negotovih nog podal v ordinacijo. »Kdaj ste prvič začutili, da nekaj ni v redu z vami?« ga je previdno vprašal domžalski zdravnik. Mengeški kompleks je pogledal v tla in komaj razumljivo zamomljal: »Natančno se niti ne spominjam, kdaj me je prvič zagrabilo ... Biti je moralo kmalu po vojni veste, pred vojno je bil Mengeš prelepa kmečko-obrtniška vas... Najlepša na Kranjskem, je pisal že naš Trdina ... Potem pa so nam vzeli zemljo na Drnovem, nikoli nam je niso plačali, na njivah so dolga leta pridelovali samo plevel, nekateri stari Mengšani so morali na stara leta v tovarne, večina kar za nočne čuvaje ... mlajši pa za stroje ... Obljubljali so nam svetlo prihodnost, pljuvali na kmeta in obrtnika, nič nismo bili vredni kot bivši Mengšani in ni nič čudnega, da se je v nas nekaj zganilo ...« »Že, že, ampak zaradi tega ni moglo priti do tako hudega stanja ...«je nejeverno odkimal domžalski zdiavnik. »No, potem se je v tem smislu nadaljevalo ...« se je nekoliko bolj opogumil Mengeški kompleks. »Prvič me je močneje zabolelo, ko so nam v Domžalah ukradli občino. Mengeš je bila pra\ara, vedno v središču vsega, na lepem pa so storili tako, da je imela mengeška občina takšno zgubo, da smo jo morali prodati... Prodati ves naš ponos... Po mojem sploh niso krivi mlečnozobi voditelji, ampak oni drugi, ki so to načrtno naredili... Zato pa je tako močno škrtnilo v srcu ...« »Občina gor ali dol, zaradi tega ne bi bilo treba zboleti...«je menil domžalski zdravnik. »Hja, pa se s tem ni nehalo ... Na novi domžalski občini so novačili v glavnem samo takšne Mengšane, ki niso bili Mengšani ali pa so bili ja-ničarji, ki so, če so jih v Domžalah pobožali po razkuštrani glavici, veselo prikimali, od tistega kimanja pa Mengeš ni nič imel... Domžale so rast-ie, Mengšu pa so v tolažbo dali status mesta samo zato, da bi bil tiho, pa še prava dolga vas nismo bili več...« »No, ampak potem je šlo z vašim zdravjem vendarle na bolje ...«je bil optimistično razpoložen domžalski zdravnik. »Res, prišlo je nekaj novih ljudi, janičarje smo malce porinili v kot, nmpak še vedno je tako, da se v Mengšu nekaj naredi le s samoprispevkom. Še vedno nas potrepljajo po rami, češ, saj ste pridni, sami zagrabite, nekaj pa vam bomo dali mi, veliki Domžalčani, in boste imeli, karkoli si boste zaželeli... Tako v Mengšu vsak samoprispevek uspe, Mengšani sami postavljajo na noge svoj Mengeš, v Domžalah pa lahko samoprispevek preprosto propade (ker se revčki med sabo ne poznajo, niso celota, ne vedo drug za drugega), zidajo pa lepo iz družbenih sredstev prav vse, kar jim pade na pamet, ker so pač občinsko središče ...« »Saj ni tako hudo,« mu je dejal domžalski zdravnik. »Ni čudno, da se slabo počutite, ko vidite vse tako črno ...« »Hja, ampak nekaj mora vendarle biti na tem ...«je zamišljeno dodal Mengeški kompleks. »Poglejte, ko smo v Mengšu odprli Fittop, je bila to tedaj največja slovenska investicija, ki bi morala priti v Poročevalec na prvo stran, saj gre vendar za vseobčinsko glasilo, pa je bil članek objavljen na predpredzadnji strani po dveh številkah, kot da gre za nepomemben kokošnjak ... isto seje zgodilo pred nedavnim z banko in morda še kdaj... Več je vredna tradicionalna županova prigodnica, kot tisto, kar je res novega v občini...« »Pomirite se!« je položil roko na Mengeški kompleks domžalski zdravnik in se živčno popraskal po glavi. »Nikomur ni za vse ... Tudi sam se že nekam slabo počutim ...« »Pa pojdite k zdravniku!« mu je svetoval Mengeški kompleks. »Poznam enega v Ljubljani, ki vas bo hitro ozdravil. Če se bosta zdravili le med seboj, se ne boste nikoli do konca pozdravili...« in je živahno odkorakal nazaj v svoj lepi Mengeš... Ivan Sivec