Šentjurske Nt y, KNJ SEN Ser Šentjur do 0 ŠENTJURSKE 1997 352(497.4 Šentjur) 0093032,12 COBISS o 23. december 1997 letnik: IV cena: 150 SIT poštnina plačana pri pošti Šentjur - trgovina z ekktro materialom ■ projektiranje, nadzor Ni meritve izvedbe el)klrolnetaleci| Ni etrelovodov ELEKTROINSTflLflCIJE IN TRGOVINA UnOHSIUi ep., M: 7« 490,0609 iti $03 cy&em sitankam/Uv pa&loimini/partnerjem se' oA' i&teJuijačem teiw zaAuaAjujemo' za/izkaeano'zaupanje/, thelimo/vam vesele/ Aožlčne/in naaaieine/ praznike/ Elektro diODCT/} Trgovina z elektro materialom tržnica Šentjur Tel.: 743 316 10 % NOVOLETNI POPUST za vse gotovinske nakupe nad 10.000 SIT 10 % NOVOLETNI POPUST pri nakupu nad 5.000 SIT J Nudimo vam tudi pestro izbiro ZIMSKE OBUTVE in KONFEKCIJE za otroke in odrasle. Velika Izbira NEPREMOČLJIVE OBUTVE G0RETEX. CONFORTEX In SIMPATEX od št. 18 do 46 Trgovina z obutvijo in oblačili Ut. DuUna Kvedra - pil PtVMCI Šentjur TeWon: (063)740 2« SPET BURNO V OBČINSKEM SVETU MINISTER RAZGORŠEK PRI NAS JURIJ MALOVRH: NAŠA OBČINA JE VARČNA VSE 0 VOLITVAH '97 100 LET LUCIJE MASTNAK PRIREDITVE OB KONCU LETA Ca C »■— ^ ^ ^ OMV -ISTRABENZ | Podjetje za trgovino d.o.o. Koper ' in marketing d.o.o. 3230ŠeijLT. m 74M02 Selimo vesele ;; BdUčne praznike ter | oBilo sreče, zdravja in j uspeRov v 1 prifiajajočem letu 1993! I m ............... .................................._______________________________________________________i POSLOVNA STRAN PREVOZI - TRGOVINA OSEB IN TOVORA NA DEBELO IN DROBNO ODPRTA JE NOVA TRGOVINA Z GRADBENIM IN IZOLACIJSKIM MATERIALOM^ PETER JERŠIČ, UL. LEONA DOBROTINŠKA (NASPROTI KLAVNICE), ŠENTJUR NUDIM VAM: VSE VRSTE OPEK - SCHIEDEL DIMNIKE, PARKET I. KLASE CEMENT, APNO, MIVKO RAZLIČNE VRSTE BETONSKIH PLOŠČ IN TLAKOVCEV, NOSILCE, POLNILA, BARVE JUPOL TER BELTON IN BELTOP, DEMIT FASADE, STIROPOR, KOMBI PLOŠČE izolacije NOVOTERM IN TERVOL. P OS E B NE U GOD N OST I: Z izredno nizke cene in za večje nakupe BREZPLAČNA dostava na dom' on\ PONUDBA MESECA: LAMELNI PARKET - HRAST l. in ll. klasa Od 1.690,00 SIT do 2.190,00 SIT/m< 7/mg 3 063/740-084, MOBITEL: 0609 624-091 DELOVNI CAS: VSAK DAN: 830 - 16°° OB SOBOTAH: 8°° - 12 Hranite svoje bogastvo. Za danes. Za jutri. Z željo, da bi bilo vaše življenje stkano iz množice lepih trenutkov, Ham voščimo zadovoljne božične praznike in Sfi&NO, ZDRAHO UTO 1998! JKUBjOl w /judo /cufbC&v/ UVODNA STRAN UVOD S ~ ____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ ' "Kovačev" časopis tudi v letu 1998? Ne Sre za vprašanje obstoja ŠN, temveč za njegovo identiteto! Sicer pa ne vem, če je predpraznični čas sploh primeren za podobna retorična vprašnja. Betlehemska idila, zasnovana kot nerazumljiva žrtev Njega za skupno človeško dobro, božična drevesca, znamenja pozornosti in ljubezni pod njimi, fanfare angelčkov in cingljanje kraguljčkov na saneh na poti k polnočnici skozi zimsko romantiko - to so pravi motivi tega časa. “Dete božje v Jaslih leži, mir ljudem na zemlji deli...” je večna iluzija, ki nas gane do solz in zaradi katere smo kot otroci, vsaj za kratek čas vedno pripravljeni pozabiti, da gre res le za iluzijo, od katere že Prvi dan po novem letu ostanejo le sebični spopadi za preživetje. S Preživetjem seveda ne mislim dobesedno na fizično preživetje, erjamem v to našo državo, v njeno socialno bistvo, ki nikomur odreka kosa kruha in toplejšega zavetja, kot ga je Bog pred 000 leti privoščil svojemu Sinu v betlehemskih jaslih. Gre za Prostor pod soncem, kot se v metafori imenuje nenehno pehanje, mnogokrat tudi povsem nerazumno, za svoj prav, pa naj si bo le -ta čisto materialni ali povsem duhovni. Seveda imajo tudi ŠN svoj prav, materialni in oni drugi. Tako sem vsaj prepričan. Borijo se za svoj prostor pod soncem oziroma bolje rečeno, sam se borim za njihov in svoj prostor pod soncem. r' tem pa sta se mi ta dva interesa zamotlala do onemoglosti. Sam izraz “Kovačev časopis” mi seveda godi, toda le tako dolgo, dokler stoji za njim razumevanje za moje osebno angažiranje in razdajanje zanj. Ko pa “Kovačev časopis” postane sinonim za Pristranskost, izrabljanje javnega medija, celo hudobijo itd., se bi ga najraje kar odrekel. Res je že presneto dolgo tega, kar sem si uspel dopovedati, da se s časopisom ne ukvarjam zato, da bi me vs' *rneli radi in so morda krivi le ti mrakobni depresivni decembrski dnevi, da stvari vidim še bolj črne, kot v resnici so. Vse Prevečkrat me nem reč prevzema črna misel, da je kritična masa 51 odstotkov že na drugi strani. In če pride dan, ko se me lotevajo kar po vrsti vsi, ki jim pridem pod roke, resno tudi sam podvomim v smiselnost svojega početja; za g. Artnaka iz Nove vasi sem komedijant, bivši državni svetnik Ban je ogorčen zaradi nenamerne dezinformacije o “njegovem” Regionalnem Podjetniškem centru Celje, soprog predsednice občinskega sveta zahteva opravičilo zaradi kante za smeti, rosni Jančič se nakuha name, ker ga nisem dovolj hvalil, sodnica na sodniji (ki me je imela v delu čisto zaradi druge zadeve) ne more skriti svojega °dpora do mene. Skratka, prav grozno. In če se vse to zgodi v adventnem času, to je v času skrivnostnega pričakovanja, Prislovične ljubeznivosti in darežljivosti, je zadeva še hujša. Pri življenju me držite pravzaprav le še bralci. Krepko več kot tisoč Vas je, ki ŠN vztrajno in zvesto kupujete, prenekatera vaša novoletna čestitka me opogumlja, toda kljub temu se vztrajno vrača pomislek o 51 odstotkih in končnem smislu. Le še nekaj dni, je do zmage sonca nad temo, nekaj dni, ki jih zaznamujejo veliki prazniki, cerkveni in državni. Vem, božiča ne boste spregledali, poskusite pa se s toplino v srcu spomniti tudi tistega znamenitega zgodovinskega dne pred sedmimi leti, ko seje rodila slovenska samostojnost. In ne pozabite na zastavo! Pa četudi ta naša Slovenija ni čisto takšna, kot smo jo hoteli! In še eno opozorilo: če vaši prazniki ne bodo oh in ah blaženi in boste zato morebiti še malo bolj žalostni kot običajno, vedite, da v resnici nikoli niso takšni, kot nam jih prinašajo pocukrane trgovske reklame, razglednice ali televizija. So le več ali manj navadni dnevi, ki jih le komercialno napihnjena pričakovanja naredijo vseprevečkrat komaj znosne. Spoštovane bralke in bralci, zahvaljujem se vam za številne čestitke, za vašo zvestobo, želim vam prijetna praznovanja in vam čestitam za dan samostojnosti! Franc Kovač Letu 1998! Neponovljivo Neutrudno čas beži. Enake in podobne Ostajajo spomini in vezi. Vsako leto kakor blisk stvari v življenju Odhaja mimo naših stisk. se nam velikokrat zgode, Leto novo je pred vrati. a nikoli ne bomo dvakrat Eno bomo peli hkrati. doživeli današnjega dne, To bo tista za vso srečo, pa naj je bil srečen do neba, O zdravju našem in polno vrečo. ali nesrečen v dno srca. M. Rezec Ivica Naslednja številka Šentjurskih novic izide v torek, 27. januarja 1998 Šentjurske novice izdaja d.o.o. Šentjurske novice, Šentjur, Seliškarjeva 10. Glavni in odgovorni urednik: Franc Kovač. Lektor: Eva Kovač. Tisk: Diling, Velenje. Po mnenju Urada vlade za informiranje št. 23/723-93 sodi časopis Šentjurske novice med proizvode informativnega značaja in se plačuje zanje 5% prometni davek, ki je vračunan v ceno. Naslov uredništva: Seliškarjeva 10, Šentjur. Telefon: 743-561. Žiro račun: Šentjurske novice 50770-603-37277. SEJA OS KOMENTIRAMO 1 r- ■ ‘MimfflBHHm iz občinskega sveta zadnjic v letu 1997 Uvodno stokanje Dogajanje v občinskem svet je vsaj zame vse bolj tragično in komično hkrati, kar pa verjetno ni niti moja niti samo šentjurska posebnost. Strankarsko sestavljen občinski svet najbolje deluje takrat, ko so interesi posameznih skupin jasno definirani in pa če je ogrožena vladavina večinske koalicije. Prav slednje se dogaja prav često, saj je očitno, da opozicija prihaja na seje bistveno bolje pripravljena in bolje organizirana kot vladajoča koalicija ter tako vsebinsko pogosto ogroža vladajoče. Takšen položaj bi bil navsezadnje lahko povsem spodbuden, če vse skupaj še vedno ne bi bilo takorekoč na ravni improvizacije, kar pa daleč najbolje odgovarja plačani občinski upravi. Le ta operativno, zelo slabo servisira občinski svet. Ponuja nam nedomišljene rešitve, nedorečene predloge odlokov in, kot vedno bolj kaže, tudi notranje nikakor ne funkcionira učinkovito. Župan Malovrh je očitno premehak, ali pa je preobremenjen na drugih področjih. Če občinski uradniki niso v stanju korektno podati odgovorov na enostavna vprašanja ali celo napisati uporabnega zapisnika, potem vemo, kje smo. Od zapisnika do dobre priprave neke odločitve pa je še nekaj svetlobnih let. Saj kljub temu gre vse lepo naprej, boste dejali. Seveda gre in bi tudi šlo brez občinskega sveta in brez župana. Le da jih imamo in plačujemo zato, da bi šlo bolje! Ta kritični uvod sem privoščil svoji duši, kajti s te seje sem prišel povsem povožen in trdno odločen, da v boju z občinskimi mlini na veter ne bom več izgubljal niti energije niti živcev. Povsem brez haska je. Pobude in vpršanja Med pobudami in vprašanji sem zabeležil naslednje opaznejše probleme. G. Zupanc (LDS) je spraševal, kaj je doslej bilo storjenega za urejanje kamionskih parkirišč, Koleševa je ocenila za nemogoč odgovor, ki ga je dobila na posredovano vprašanje Igorja Podgorška o ceni telefonskega priključka. Zahtevala je boljšega, jasnejšega. Leskovšek (SLS) iz Dobja je spraševal, kdaj bodo demografsko ogrožene KS, ki so se takorekoč odpovedale državnemu denarju, ki je bil porabljen za investicije v telefonijo, dobile nazaj tistih 45 000 SIT, ki jih novi naročniki še vedno plačujejo na račun preteklih vlaganj. Artnak (LDS) je zahteval, da se mu pove, kaj je z njegovo pobudo za uveljavitev solastništva pri Telekomu na račun vloženih sredstev. Še vedno tudi ni dobil odgovora glede “privilegijev občinskih funkcionarjev”, spreševal pa je tudi o varčevalnem programu Občine. Kolar (SKD) je opozoril na izgubo drameljske šole, ki jo mora pokriti Občina. Predlagal je tudi, da se za javno razsvetljavo začnejo uporabljati energetsko varčne žarnice. Brglez (SLS), ki je slišal, da se denacionalizacija v Šentjurju namerno zavlačuje, je zahteval poročilo, imena članov in poročilo o stroških komisije. Podoben problem je odprl tudi Rezar (SKD) za Kmetijsko šolo: menil je, da odvetnik Aleksander Cmok ni naredil dovolj za vrnitev šolskega posestva. Oset (SDS) je spet opozoril na slabo stanje hidrantnega omrežja, spraševal, kako naj pridejo gasilci do vode v Pešnici, ker je nogometni stadion vedno zaklenjen, in kako je pri nas urejena civilna zaščita. O civilni zaščiti je govoril tudi Erjavec (ZL). Erjavec, Artnak in Korže (SDS) so se pohvalili, da so po strankarskih kanalih skušali pomagati štorski Železarni. Cvikl je predlagal, da se z ozirom na naša vlaganja v pretvornik na Kalobju od TV Slovenija zahteva, da ga da v uporabo tudi drugim programom, Osetova (SLS) pa, da se okrepi signal za GSM telefonijo. Kaj storiti s skladom stavbnih zemljišč? Od obravnave (pre)številnih točk dnevnega reda bom povzel le tiste, ki se nanašajo na za občane zanimivejše zadeve. To pa vsekakor je osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Osnutek, ki ga je očitno pripravil UO Sklada stavbnih zemljišč, je po mojem mnenju pravo sračje gnezdo in primer, kakšen odlok ne sme biti. Ne oporekam osrednjemu namenu odloka, to je zbiranju denarja za določene skupne potrebe, toda predlagatelji so pobiranje tega denarja tako zakomplicirali, da si občan sam ne bo nikoli znal izračunati, če je njegova obremnitev v skladu z odlokom. Predlagatelji se z odlokom grejo celo socialo in davkarijo, da o raznih lestvicah, ki vam bodo prinesle odbitek ali pribitek točk, sploh ne govorim. Skoraj vse razprave svetnikov so se vrtele okrog 13. člena, ki določa dodatno finančno obremenitev stavbnih zemljišč, ki se nenamensko uporabljajo za druge namene in ovirajo gradnjo. Sam sem ta dovolj pregleden in logičen predlog podprl, saj gre v teh primerih največkrat zgolj za špekulativno zadrževanje lastništva zazidalnih parcel sredi naselij (na katerih navadno veselo raste šavje), predsednica Osetova, Brglez, Kolar, Čoki in še nekateri pa so vztrajali, da gre za prikrito novo nacionalizacijo kmečke zemlje in da tega odloka SLS ne bo podprla. Zanimivo bo videti, kaj se bo razvilo iz tega odloka. Le zakaj v njegovi obrazložitvi ni niti ocene finančnih posledic odloka? Domnevam, da sojo predlagatelji namerno “pozabili”. Ker je odlok napisan zapleteno, ga bodo svetniki , sodeč po dosedanjih izkušnjah, brez večjega upiranja požrli. Do zapleta in domala tudi hude krvi je prišlo pri naslednji točki dnevnega reda, pri predlogu, kako organizirati Sklad stavbnih zemljišč. Po določilih nove zakonodaje se namreč dosedanji Sklad stavbnih zemljišč s 31. decembrom ukinja in je zato potrebno doreči novo organiziranost. Na mizo sta prišla dva predloga. Za prvim, ki zagovarja ustanovitev javnega gospodarskega zavoda in s tem poslovno samostojnost tega področja (na hodniku sem slišal, da so se naketere občinske gospe že videle v lagodnem direktorskem fotelju tega novega podjetja), sta stala dosedanji UO sklada in vodja oddelka za urejanje prostora in vrastvo okolja gospa Rataj, za drugim, kije zagovarjal večjo odvisnost sklada od Občine in po izjavi župana tudi večjo racionalizacijo te službe, pa župan. Sam se še zavedal nisem, da sem s svojim predlogom, ki sem ga sicer že zagovarjal ob sprejemanju občinskega proračuna, da je KOMENTIRAMO Sklad stavbnih zemljišč, ki samostojno obrača okorog 100 milijonov SIT občinskega denarja, potrebno neposredno vključiti v integralni občinski proračun, dregnil v sršenje gnezdo. Sarkastične opazke g. Erjavca (ZL) in Artnaka (LDS) na moj račun, si ne znam razlagati drugače, kot da je šlo za več ali manj pripravljen in Pričakovan spopad za razmeroma bogato dediščino sklada, ki ga je doslej obvladovala opozicija, sedaj pa se seli neposredno pod občinsko streho. Zlasti je bil ogorčen g. Artnak, sicer neformalni vodja občinske opozicije, ki je govoril o dosedanjem delu Sklada v samih superlativih. Erjavcu je odkrito očital, daje zamočil”. Sam sem se tudi spraševal, če morda prav ta Sklad ni bil vzrok temu, da so mene, kot manj zaupnega člana vladajoče koalicije, “pozabili” povabiti na tako imenovano koordinacijo pred sejo. Sprejetje bil županov predlog, da dokler se organizacijske nejasnosti ne razčistijo, Preide sklad neposredno pod občinsko upravo. Poleg opozicije (z izjemo M.Vrečka) se s takšnim sklepom niso strinjali tudi vsi člani UO sklada. Očitno jim je Sklad predstavljal zelo zanimivo inštitucijo. Kot vse kaže je afera okrog ljubljanskega komunalnega holdinga” spodbudno vplivala tudi na apetite šentjurskih strankarskih elit. Kako se znebiti odpadkov - in sitnega sogovornika? Pri sprejemnju odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki sem s svojo razpravo povsem “zabluzil”, osebno sem Prepričan, da predvsem zato, ker predloga odloka ni nihče resneje preštudiral. Strokovne službe so pripravile zelo mehak” odlok, ki v ničemer ne spreminja našega odnosa do te že ves mandat tega OS aktualne problematike ravnanja z odpadki m varstva okolja. Odločanje o pravi konkretni vsebini odloka, to pa je, kje, kdaj m na kakšen način se bodo odstranjevali odpadki in predvsem kako sploh vključiti tiste, ki so jim njihove smeti deveta briga, so občinske službe praktično pustile vnemar oziroma so ga prepustile celjskemu Komunalnemu podjetju. Poleg tega sem naštel kar 13 za učinkovitost odloka pomembnih nedoslednosti, ki jih ni bilo mogoče popravljati z amndmaji. Tako še zdaj na primer ne vem, ali moram biološke odpadke kompostirati, ali pa jih izročati komunalcem. In še marsikaj drugega tudi ne. Zupanca (LDS), kije sicer predsednik Odbora za urejanje prostora in varstvo okolja, torej bi moral biti tudi najbolj zainteresiran za pravšnji odlok, je moje “težaštvo” celo tako zdolgočasilo, da je protestno zapustil sejno sobo. Odlok je bil sprejet z minimalno večino, seveda brez mojih pripomb. Kaj bo iz njega nastalo, bomo pač še videli. Od opaznejših novosti, ki jih uvaja odlok, sta le zbiranje smeti z tipiziranimi vrčami in razširitev odvoza smeti na nekatere nove kraje. S podatki o tem, kje, kdaj in po kašni ceni se bo zadeva opravljala - kar občane najbolj zanima - žal ne morem postreči, ker se s takšnimi malenkostmi občinske strokovne službe ne obremenjujejo. Pri tem sprejemanju odloka me najbolj jezi, da imajo takorekoč vsi svetniki in Občinarji polna usta skrbi za okolje, ko pa je potrebno konkretno narediti korak naprej oziroma ugrizniti v kislo jabolko, imajo figo v žepu. Pristojnostni spor med IKP, KS in Občino Kaj naj dela KS, kaj JKP, kdo kaj plača, kdo naj odvaža pri Emu nakopičene smeti, ali lahko nogometaši kosijo šentjurske zelenice, je JKP namanjen le za KS Šentjur ali tudi za druge KS in podobni problemi so se nizali po poročilu direktorja JKP Igorja Gorjupa. JKP sicer še dela z dobičkom, toda zamrznjene cene, mačehovski odnos občine, pomanjkanje denarja za investicije in sporne pristojnosti naj bi resno ogrožale izvajanje naših gopodarskih javnih služb. Pozna ura je dala brzoplete sklepe, ki jih je v imenu odbora za gopodarske dejavnosti predlagal Gorečan. Kar je končno tudi prav, če na Občini, ki je večinski lestnik JKP, res ni nikogar, ki bi vedel o poslovanju JKP povedat več, kot je imel namen povedati direktor Gorjup. Ali smo predlagani sklep, da Občina prenaša na JKP upravljanje z vsemi objekti (premičnimi in nepremičnimi), ki so povezana z vodooskrbo in kanalizacijo, sprejeli ali ne, niti nisem mogel več ugotoviti, kajti sejo so nekateri svetniki protestno (Cvikl), drugi pa kar tako, že zapustili. Seja je bila prekinjena okrog 21. ure, še predenje prišla na vrsto že dobrega pol leta aktualna in “priljubljena” tema o podražitvah v vrtcih. Lepe otroške Šentjurske NOVICE voščilnice, ki nam jih je poslala ravanteljica Ketiševa, so tako verjetno nekoliko zgrešile svoj (pravi) namen. Nadaljevanje seje Dogajalo se je naslednji ponedeljek. Najprej se je pokazalo, da prenosa vodovodov na JKP prejšnji ponedeljek le še nismo opravili. Po daljši razpravi, v kateri sta Korže in Zupanc zahtevala, da JKP takoj prevzame tudi (menda še vedno problematičen) vodovod Lutrje - Slatina, Gorečan opozarjal, da bo takšno nekritično prevzemanje že zdavnaj amortiziranih vodovodov prineslo le povišanje cen vodi in nič drugega, Leskovšek pa vztrajno branil neodvisnost dobovske vodooskrbe, se je nazadnje pokazalo, da je v resnici šlo le za legalizacijo že zdavnaj opravljenega in torej sploh neproblematičnega prevzema upravljanja vodovodov. Novih vodovodov še sploh ni bilo na spisku. Vrtec še vedno po stari ceni Razprava o povišanju cen varstva otrok v šentjurskih vrtcih, ki se je vztrajno ponavljala že od poletja naprej, je bila spet živahna. Vodja oddelka za družbene službe Peperko je vztrajal, da so v vrtcu opravili vse možne racionalizacije in da druge rešitve ni, kot da se poviša cena varstva otrok. Z njim je povsem soglašal predsednik odbora za družbene službe Čoki, kije svoje stališče tudi argumentiral z navajanjen zakonodaje in analizo stroškovnikov. Vztrajno sta ga podpirala tudi podžupan Pungartnik in svetnik SDS Oset. Večina drugih razpravljalcev (Kovač, Gorečan, Cvikl, Maruša, Zupanc, Korže) pa nikakor ni mogla razumeti, zakaj so se cene varstva otrok v Šentjurju v enem letu zvišale za 41% za jasli in 22% za starejšo skupino in so bistveno višje kot drugod po državi. Korže je postregel tudi s še toplim podatkom, da je zvišana cena jasličnega varstva v Žalcu kar za 14 000 SIT cenejša od naše. Tudi sam sem vztrajal, da je za svetnike, ki odgovarjamo za občinski denar (za varstvo otrok bo Občina letos prispevala okrog 150 milijonov SIT, kar je tudi največji izdatek proračuna) sprejemljivo le kvalitetno varstvo otrok za povprečno slovensko ceno in prav nič drugega. Visoki odstotki in najvišje cene v državi kažejo, da naše otroško varstvo ne dela dovolj smotrno. Na trenutke povsem demagoška razprava - otroci so naše bogastvo, nuditi jim moramo vse podatkov o šentjurskem malem najboljše...- (Pungartnik, Oset)), je na gospodarstvu, v drugem delu, kjer naj bi koncu dala sklep, s katerim spet nismo bili prišla do izraza stroka, pa so avtorji zadovoljni. Občinski svet je zavrnil predlog novih cen v vrtcih, kar pa pomeni, da bo Vrtec z ozirom na to, da so tam “že vse maksimalno racionalizirali”, svetniki pa so na prejšnji seji tudi že dali soglasje k podaljašnju mandata ravnateljici Ketiševi, ki je gotovo prva odgovorna za cene, še naprej delal z izgubo, ki jo bo nazadnje morala spet pokriti Občina. Vsaj jaz nisem slišal ničesar o kakšni drugi možnosti. Strategija razvoja malega gospodarstva - brca v temo? Ob vseh mogočih planskih dokumentih, s katerimi naj bi si naša občina pomagala na zeleno vejo, se je izpod peresa Jasmine Mihelak, Ota Pungartnika in Romana Štravsa pojavila še Strategija razvoja malega gospodarstva v občini Šentjur. V prvem delu je zbranih kar precej koristnih Konec seje v Hotelu Alpos povsem popustili. Svojo študijo so končali s precej vprašljivimi zaključki in smernicami. Naj jih nekaj navedem: formiranje lokalne razvojne koalicije(to naj bi sestavljale Občina, UE, Obrtna Zbornica, celo Zavod za zaposlovanje...), organizacija občinskega profitnega podjetniškega centra ali tehnološkega parka(??), kmečka tržnica, sodelovanje pri kadrovski prenovi gopodarstva celjske regije (??), podpiranje gopodarskih gazel... Skratka, cel kup modnih pojmov, ki še nimajo prave vsebine. Svetniki so opazili dobro voljo predlagteljev in stretegijo brez večjih pripomb sprejeli. Če že ne bo koristila, tudi škoditi ne more. Za konec: Srečno novo leto! Že med razpravo o Pungartnikov! strategiji ie sekeretar OS Škoberne nervozno pogledoval na uro, kajti novoletna večerja nas je že čakala v hotelu Alpos. Še nekaj vljudnostnih fraz in zahval predsednice Osetove in župana Malovrha, skromno darilce v obliki agende, mršavega kulija in nič kaj okusne večerje (Hopla, podarjenemu konju se ne gleda na zobe!) - in v dobri uri je bilo konec konca občinskega politiziranja za leto 1997. F.K. Domovini ob prazniku Pred šestimi leti smo posejali zorane brazde samostojnosti. Kaj je na njih zraslo, dragi Slovenec? Mar bomo znali doživeti naš praznik s ponosom, z radostjo v srcih, ali pa bo to papirnati praznik, napolnjen z otopelostjo in malodušnostjo? Kje naj iščemo slovenski ljudje kapitalizma sproščenost in nasmeh? Delavci na borzah, strah pred prihodnostjo, vse več brezbrižnosti, ki hromi naš ponos in ljubezen do domovine. Mar bi tudi mi že ponavljali za Cankarjem: “Slovenski narod, enkrat blagoslovljen, devetkrat obsojen, tvoja povest je povest o siromaku...” Če pomislim na povojne komunistične morije...: “Kolikor je dolin in kotlin po teh lepih deželah, ne držale bi vse tiste krvi, ki je bila prelita...” Kočevje, Teharje in še in še. Je kje še kak drobec slovenske prsti, ki prekrivala ne bi človeških kosti? Pa pustimo preteklost, prihodnost je naša. Bomo še zmogli čutiti svoj dom, ljubezen do domovine in doživeti Cankarjeve besede: “Zemlja, zemljica, mati, če nimaš kruha, daj mi kamen, še ob kamnu bom prepeval.” Ne dopustimo, da nam propade, kar smo ustvarili! Ostanimo ponosni otroci svoje zemlje, svojega naroda, danes in v prihodnje! I. Uduč Drage aosj)e in gospodje 'Aafča& In StadS&z - /K/m^a o&udi v vaiU/t nuUin najlefiAe bfimnine, vam nafiolni iFice 4 tofilitui in i^ui/nifmfo Uld/r jje/ja. 'Vntmetn lelu fia naj vaA bftAvmljafa flcfaavje in Predsednica OS ŠENTJUR Podpredsednik OS ŠENTJUR Tatjana Oset Rudi MestinSek AKTUALNO ; v ■ '■ rjmmvh immsmmi ~______________j...................... ................. a i Minister Razgoršek: kar mora propasti, naj propade! V torek, 2. decembra, je bil v Šentjurju še en minister iz vrst SLS, minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek. V skupščinski dvorani seje zbralo okrog 50 šentjurskih obrtnikov in Podjetnikov, ki so dve dobri uri razpravljali z ministrom o svojih >n državnih problemih. Od drugih gostov je bil prisoten le še g. Ban, direktor Regionalnega podjetniškega centra v Celju (pred začetkom pogovora, mi je zatrdil, da ta center ni njegovo podjetje, kot sem zapisal v prejšnji številki ŠN). Razgovor je vodil župan Malovrh. Po uvodni standardni predstavitvi občine Šentjur in njenih težav (26% brezposelnih...) sta se ministru poklonila predsednik Obrtne zbornice g.Berglez in podpredsednik Območnega združenja Podjetnikov Celje g. Artnak. Berglez je poudaril pomen plačilne Nediscipline in pravičnega razdeljavanja državnega denarja, g. Artnak pa je presenetil z izjavo, da je treba ločiti politiko od gospodarstva, in se verjetno vsaj malo zameril ministru, ki je kasneje dejal, da je šel v politiko prav zaradi gospodarstva. Minister Razgoršek je v svojem nagovoru nakazal, da ga državna služba še ni pokvarila in da razmišlja še vedno pragmatično Podjetniško. Bolj kot denar, ki naj bi ga država namenila za malo gospodarstvo, se mu zdi Pomembna zakonodaja. Zavzema se za čimprejšnje sprejetje zakona o izvršbi in zavarovanju plačil, skrajšanje adminstrativnih postopkov pri registraciji podjetja in najemanju posojil (“Kjer je hipoteka, so vsa mogoča Potrdila, ki jih zahteva banka, povsem odveč!”), zniževanje tehničnih predpisov za nove Podjetnike, možnosti ugodnega odkupa vojaških stavb in stavb zaprtih tovarn hd. Ne podpira odpiranja novih obrtnih con, ker je starega prostora še dovolj; samozaposlovanje je največkrat v načelu izgubljen denar, saj delavcem odpravnino največkrat poberejo razni spretni pojetniški inkubatorji, svetovalci in za zagon poslov ne ostane nič; država dopušča sivo ekonomijo, da blaži socialne napetosti; razni elaborati, ki jih zahtevajo država in banke, podjetnike stanejo več, kot je vreden Ves denar, za katerega si prizadevajo; kar mora propasti, naj Propade, to je narvni ciklus, ne flikat, je rekel minister! Ban je predstavil zamisel garancijskega sklada, ki ga organizira Regionalni podjetniški center Celje. Polovico kapitala naj bi Prispevale regionalne banke, zavarovalnice in 100 podjetnikov -članov sklada s članarino po 50 000 SIT, drugo polovico pa država. Ta sklad naj bi kompenziral nemogoče razmere v našem bančništvu. Njegovo izvajanje je naletelo pri prisotnih na navdušen odziv, ki so g. Banu privoščili najdaljši aplavz tega večera. Zanimivo je, da navdušenja z njimi ni delil minister. Zagotovil je, da ima za ta namen sicer pripravljenih 100 milijonov SIT in bo v garancijski sklad država prispevala enak delež, kot ga bo zbrala regija. Namenjen naj bi bil predvsem začetnikom in ne starim grešnikom, ki imajo že vse imetje pod hipoteko. “Če imaš boniteto, denar nikoli ni problem, tudi garancija ni in ne bo zastonj,” je dejal. Od drugih razpravljalcev sta bila najdaljša doktorja Zabukošek in Moser. Zabukošek je poudaril pomen turizma in zavrnil zamisel raznih skladov, ker ti le črpajo iz gospodarstva in razdeljujejo po vezah in poznanstvih, ošvrknil je tudi občinsko politiko, ki ne zna spodbujati dinamike razvoja (denar za turistično perspektivno Via historico so porabili za praznovanje državnega praznika, Ipavčevim dnevom so vzeli pravi smisel, Turistični vodnik je zgrešena investicija...). Dr. Moser je predstavil svojo odisejado od minstrstva do minstrstva, od enega urada do drugega (do katerih je prišel zgolj preko zvez poslanca Malovrha) v zvezi z urejanjem odnosov okrog Slivniškega jezera. Po njegovem mnenju je država lastnica vode (zemljišče in priobalni pas naj bi bila last RTG) in je torej dolžna izvesti sanacijo izumirajočega jezera. Prosil je minstra, da to uredi tako, da se bodo takšne težave resnih turističnih potencialov lahko urejale na dveh ali treh mestih. Tega mu minister Razgoršek seveda ni obljubil, kot tudi sanacije jezera ne. Še enkrat sta se oglasila Berglez in Artnak. Berglez je podvomil v garancijski sklad, Artnak pa je potožil, da so razni sekretarji in uradniki na ministrstvih sila neprijazni in nedostopni za občane s periferije. Začuda jih je minister vzel posredno v bran, ko je razložil, da na njegovo minstrstvo pride vsak dan vsaj 150 telefonskih klicev ljudi, ki bi se radi prišli pogovarjat, kar je seveda fizično povsem nemogoče. Avtoprevoznik Jevšnik, ki ne more dobiti dovolilnic za mednarodne kamionske prevoze in tudi ne razume, kako mu more Bergauer za uporabo kilometra avtoceste zaračunati pol marke, je bil do ministra pravzaprav zelo razumevjoč. Povedal mu je, da ve, daje on v Ljubljani prav takašna mala muha, kot je sam v Šentjurju, in zato od njega rešitve svojih težav niti ne pričakuje. Razpravo sta zaključila gospa Bračunova, ki je ministra opozorila na pomen državnih sredstev za izobraževanje, in pa g. Golob, kije menil, da se država po eni strani premalo vtika v gospodarstvo, po drugi strani pa tako komplicira, da se ji čudijo celo Bosanci. F.K. KOMENTIRAMO - VOLITVE '97 Predsedniške volitve 1997 Kot kaže, tudi vreme ni bilo najbolj veselo letošnjih predsedniških volitev: bilo je čemerno in sneženo. Ob 16. uri sem obiskal nekaj volišč. Zanimale so me zlasti Dramlje, kajti Drameljčani so se hkrati kot za predsednika države odločali tudi za krajevni samoprispevek. Še posebej sem bil radoveden, kako so opravili s svojo mazaško akcijo. V noči pred nastopom volivnega molka so namreč neznanci na Bernikove plakate narisali velike črne kljukaste križe, kar je bil menda tudi edini incident na teh volitvah. V nedeljo popoldne so vsi popackani plakati še lepo viseli na svojih mestih in se zanje tudi policija ni prav nič zanimala. Drameljska volivna komisija, v nedeljo popoldne je za uradnimi mizami sedel cvet drameljskih žena in deklet, je plakate sicer opazila, a ni ukrepala. Sicer pa so bile gospe dobre volje in z udeležbo razmeroma zelo zadovoljne. obrazov zrla v referendumske izide. Niso mogli verjeti, da so sokrajani gladko zavrnili njihovo ponudbo reševanja krajevnih zagat. G. Štrajhar, čeprav se je smehljal, vendarle ni mogel skriti svoje prizadetosti. Na volišča je sicer prišlo kar okrog 70% vseh volivnih upravičencev, toda le dobra tretjina od teh jih je bila pripravljena seči v žep in prispevati za svoj kraj. Volivni izidi Volivni okraj Šentjur: Milan Kučan 44,4% (55,6), Janez Podobnik 28,5% (18,4), Jože Bernik 8,89% (9,39), Marjan Cerar 7,72% (7,1), Marjan Poljšak 3,92% (3,1), Anton Peršak 3,2% (3,1), Bogomir Kovač 2, 9% (2,7) in Franc Miklavčič 0,32 %(0,55). (V oklepajih so odstotki, ki so jih predsedniški kandidati dosegli na državni ravni) Naš vrstni red je povsem enak tistemu na državni ravni, kar brez dvoma pomeni, da se uspehi in neuspehi kandidatov ustvarjajo izrazito z nastopi v javnih medijih. Ker v Šentjurju predsedniške volilne kampanje praktično ni bilo, lahko vpliv dejavnosti domačih strank na izide skorajda izključimo in razlike med domačimi izidi in tistimi na državni ravni verjetno dobro pokažejo utrip šentjurske politične duše. Najprej ocena votivne udeležbe. Na šentjurska volišča je tokrat prišlo 8877 volivcev, ali 58,5% od veh volivnih upravičencev, kar predstavlja daleč najslabšo volivno udeležbo od vseh dosedanjih predsedniških volitev. Absolutno slabša volivna udeležba je bila le še na lokalnih volitvah leta 1994 (52,3%). Najslabši odziv volivcev so zabeležili v Dobrini (33%), Kalobju ( 35%), Hrastju (36%) in Voducah (38%). Najbolj vneti so bili na volišču v Razborju z 79 odstotno udeležbo, precej blizu so jim bili tudi v Hotunjah (74 %) in Dramljah (70%). Vsa šentjurska volišča so imela preko 60 odstotno udeležbo. Incident v Dramljah podobno tudi komisiji v gasilskem domu v Šentjurju in v Slivnici. Bolj živahno je bilo na volišču v gostišču Tik tak v Novi vasi. Očtino so okoliški volivci volitve vzeli tudi kot priložnost za družabne stike in so dodobra napolnili gostinski prostor. Kasneje se je pokazalo, da so dosegli nadpovprečno volivno udeležbo (64%) in bi se lahko reklo, da so iznašli način, kako spraviti volivce na volišče. Na sedžu okrajne volivne komisije na Občini seje živ žav pričel že ob 19,30, to je pol ure po zaprtju volišč, dobro uro kasneje pa je komisija že končala svoje delo (če izvzamem običajen pogostitveni zaključek). Komisija se je dobro organizirala, ažurno prevzemala poročila, jih sproti računalniško obdelovala in poišiljala naprej v Ljubljano. Vsak hip seje dalo videti, kako stvari stojijo pri nas v Šentjurju in od vsega začetka je bilo jasno, da presenečenj ne bo. Kučan je sicer zmagoval od prvih volišč naprej, 50% pa je presegel le tu in tam. V pravem snežnem metežu sem se namenil v Dramlje. Pričakoval sem, da bo šampanjec tekel v potokih, kot se rado pretirava, toda že na zunaj je bilo opazno, da veselice ne bo. V sejni sobi sem našel kompletno drameljsko KS ekipo, z obema predsednikoma, bivšim Gorečanom in sedanjim Štrajharjem na čelu, ki je dolgih Milan Kučan je s 44,4% sicer nesporni zmagovalec tudi v Šentjurju, ima pa pri nas osmi naslabši rezultat v državi in za petino zaostaja za svojim državnim povprečjem. Primerjalno je od njega slabši le Franc Miklavčič, katerega šentjurski rezultat je za 40% slabši od državnega. Zanimivo je, da je Kučan precej podoben odstotek dobil tudi v dvoboju s Pučnikom leta 1990. Lahko bi rekel, da ima v našem volivnem okraju za slovenske razmere bolj skromno toda zelo zvesto volivno telo. Najbolj vroča Kučanova volišča so presentljivo Lažiše (75%), Loka pri Žusmu (61%) in Loke (60%). Na šentjurskih voliščih so mu še najbolj zvesti Hruševljani (53%). Najmanj so Kučanu naklonjeni volivci na Ostrožnem (30%), Lutrju (31,5%) in v Jakobu (33%). Primerjave izidov na vseh omenjenjih voliščih so zelo izrazito pokazale, da je Kučan dobil visoke odstotke na voliščih z nizko volivno udeležbo, slabše pa na dobro obiskanih voliščih. V slovenskem merilu je opazno padanje Kučanove podpore v mestih in velika priljubljenost v razmeroma kmečki vzhodni Sloveniji (Ptuj 57%, Muska Sobota 79%). Janez Podobnik se je z 28,5% glasov pravzaprav presenetljivo približal Kučanu. V Šentjurju je dosegel 7. najboljši rezultat (med oseminosemdesetimi) v državi in si šentjurski eselesovci lahko VOLITVE '97 - KOMENTIRAMO Šentjurske NOVICE manejo roke. Konkurenčnega Bernika je potolkel do tal. Primerjava z občinami, s katerimi se sicer po prebivalstveni in gopodarski strukturi radi primerjamo, Podobnikov šentjurski uspeh nekoliko zmanjšuje: v Šmarju so mu dali prav tako 28%, v Mozirju in Lenartu pa je šel krepko čez 30 odstotkov. Pri Podobniku je opazno, da so njegovi volivni izidi skoraj povsod v obratnem sorazmerju s Kučanovimi. Tako kot na vseh slovenskih voliščih sta tudi v Šentjurju skupaj standardno pobirala okrog 73% glasov, kar bi lahko dalo slutiti, da sta štartala na precej podobno misleče -(čuteče!) volivno telo. Na treh ponkovških voliščih (Hotunje - 44,8%, Ostrožno - 44,25% in Lutrje - 43,2%) je Kučana tudi premagal. Najmanj so mu - zelo presenetljivo - bili naklonjeni ^olivci v Bukovju (14,8%), Loki pri Žusmu (15%) in centru Šentjurja (14,9%). J°že Bernik je s svojimi 8,89% v Šentjurju doživel pravzaprav katastrofo, kajti Šentjur se je doslej na vseh volitvah pokazal kot izrazit “krščanski” volivni okraj, tokrat pa skupni kandidat SKD in SDS ni dosegel niti državnega povprečja. Na simbolni ravni bo imel Bernikov debakl verjetno dolgoročne posledice, Janša in Peterle pa se bosta morala krepko zamisliti nad svojimi antistrateškimi odločitvami. V slovenskem merilu je zanimivo, da je Bernik dosegel bistveno boljše odstotke v urbanih središčih kot na podeželju. Pri nas je imel spodbudnejše izide le na voliščih v Vrbnem (20%), v Razborju (16,8%) in na Botričnici (13,2%). Nadpovprečno dober je bil tudi na šentjurskih voliščih (10%), kar je v skladu s splošnim opažanjem, da je bil uspešnejši v mestih kot na Podeželju. V Lokah pri Planini ni uspel premamiti niti enega volivca, komaj kaj bolje pa seje odrezal v Lažišah (2%), na Slivnici (3%) in še marsikje. kot sta Šentjur center (65%)in Hruševec (62%), za njimi pa spet nadaljevanje nenavadne serije (Lopaca 63%, Javorje 61,8%, Paridol 61,5%...). Izrazitih desnih volišč pa sploh ni opaziti, kar je gotovo posledica katastrofalne desne predsedniške ponudbe. Letošnje predsedniške volitve, čeprav niso ničesar spremenile, ali pa prav zato, so vendarle nekaj posebnega. Lustracija, ki stajo tik pred volitvami zagnala Janša in Peterle, čeprav je njima prav gotovo škodila, je neusmiljeno razgalila marsikateri politični obraz, ki se je doslej uspešno skrival za masko demokracije. Ne dvomim, daje razdvojila našo politično sceno, toda samo tisto, ki je neposredno pod vplivom medijev. Ti pa so zamisel lustracije zelo zelo popačili. Lustacija je prišla vsaj pol leta prepozno, da bi lahko tudi vsebinsko bistveno vplivala na medijem bolj oddaljeno volivno telo. Čeprav je Kučanova zmaga, izmerjena v odstotkih, pravzaprav blesteča, se je zgodilo prvič, da je naš predsednik javno nastopal nekoliko živčen in negotov. Njegov položaj je morda nabolj pronicljivo ocenil publicist Crnkovič, ki sicer velja za kučanovca. Naj ga citiram: “Kučan ne bi bil smel kandidirati! Ne bi bil smel kandidirati, če mu je kaj do duhovne snažnosti Slovenije oziroma do tega, da se slovenska prihodnost končno že enkrat začne. Žal mi je, da moram govoriti tisto, kar vodi vodo na mlin Janše, toda po mojem je Slovenija na teh volitvah zamudila priložnost, da bi take kakor on že zdaj demokratično utišala. Seveda pa bi se moral Kučan odpovedati kandidaturi. Njegova žrtev bi bila plemenito in vizionarsko dejanje, ki bi ga res nesporno vpisalo v zgodovino in ga dvignilo nad povprečje tistih, ki enkrat začnejo, potem pa ne znajo nehati. Doslej je bil Kučan zame nekaj več. Po teh volitvaj pa se mi zdi - samo politik.” Marjan Cerar, kot neodvisni kandidat, je s 7,7% prijetno presentil. Njegov šentjurski rezultat je za desetino boljši od državnega povprečja. Razmeroma uspešen je bil pri nas tudi Marjan Poljšak: s 3,9% je za petino presegel svoje državno povprečje in dosegel svoj 12. najboljši rezultat v državi, kar nas spet nekoliko spominja na zgodovinski rezultat Ivana Krambergerja pred 5 leti. V Bukovju Saje volil celo vsak 4. volivec (24,3%). Nad svoje državno povprečje sta v Šentjurju prišla tudi Anton Rcršak in Bogomir Kovač, a se svoje obrobnosti tudi pri nas nista uspela otresti. Da so eldeesovci v resnici kučanovci, se je le še enkrat potrdilo. Spodrsnilo pa je Miklavčiču, katerega šentjurski rezultat (o,3%) je za 40% slabši od njegovega državnega Povprečja. In še razmerje med levico in desnico. Čeprav ta delitev ni osnovana na objektivnih kazalcih, jo je na osnovi številnih nastopov kandidatov le možno narediti. V slovenskem merilu je zmaga levice izrazita, razmerje pa je 65 : 35. Odkar imamo demokratične volitve se z zmago lahko prvič Pohavlijo tudi šentjurski levičarji. Naše razmerje je 55 : 45. Med levičarje sem štel Kučana, Kovača, Peršaka, Miklavčiča in Poljšaka. Med levimi je morda sporen Peršak, ki bi lahko bil tudi v sredini med obema taboroma. Kako varljivo je (ali pa tudi ne!) ocenjevenje levo - desno, najlepše kaže to, da so na Šentjurskem najbolj “rdeča volišča” Lažiše (levica ima 77%), Loka pri Žusmu (74%), Slivnica (70%), in šele za njimi pridejo prava leva volišča. LIPA Š&ntjur PRODAJNI CENTER ŠENTJUR tel.: 743-582, 743-174. 743-877 fUX4jtMKi*K fHVttHVlfaH. čk eiieutMt, Seutjunfa felima fmijttMC tSafičtie in inečtta 'Kov* lete 1W%! et.ei. Šentjur RENAULT nr APRUDNIK d.o.o. SERVIS ■ TRŽENJE VOZIL, Vrbno 2, Šentjur, Tel./fax: 063/741-103 Ždi vsem svojim strankam prijetne božične pravnike in srečno novo leto ter varno vožnjo v letu 19981 KREKOVA BANKA ZA VAS IZPOLNJUJEMO CILJE V predprazničnih dneh iztekajočega leta smo v poslovni enoti Krekove banke v Celju z razumevanjem za vaše potrebe in želje razširili svojo ponudbo. Tako kol pravnim osebam od 22. decembra dalje tudi prebivalstvu omogočamo celovit bančni servis. Ugodni krediti - za izpolnitev vaših ciljev, načrtov in želja Varčevanje z varčevalno knjižico - za prihranek denarja in skrbi Rentno varčevanje - za dan uresničenih sanj Tekoči račun s trajnimi nalogi, hranilna knjižica, bančna kartica - za brezskrbno vsakodnevno poslovanje Plačilno -kreditni kartici Activa in Aeliva Eurocard - za preprosto aktbne Študentski tekoči računi - za dijake in študente Depoziti - za vezavo vaših sredstev Žiro računi - za podjetne Vrednostni papirji - za varno in donosno naložAto Finančno svetovanje - za lažje odločitve Obiščite nas v naši poslovni enoti v Prešernovi tdici 23 v Celju ali nas pokličite po telefonu (063) 485 911. Z veseljem vam bomo pojasnili vse, kar vas zanima, oziroma vam pomagali z nasveti. Iskreno vam želimo vse dobro in veliko sreče. /y>5V 6o V J h'L clovžfZP- LANGUS TONČKA, s.p. ■ LANGUS T( fOTO Drofenlkova 16, 3230 ŠENTJUR ■ Tel.: 063/741-081, 041/693-388 Vam nudi: - fotografiranje v ateljeju in na terenu (posebne priložnosti, poroke,... - komercialno fotografiranje - ekspresno fotografiranje za dokumente (10 min) - izdelavo amaterskih fotografij - veliko izbiro albumov in okvirjev - pri nas izdelano sliko brezplačno uokvirimo - strokovno razlago pri prodaji fotoaparatov, daljnogledov, barometrov, hygrometrov - toplomere- sobne, okenske in telesne - prodajo fototorbic in praznih videokaset Želimo vam lepe Božične praznike in vse dobro v letu, ki prihaja! Trgovina LEON SELIČ, Nova vas se Vam zahvaljuje za zaupanje in obisk v iZtekajočm se letu in Vas vabi, da se tudi v prihodnjem letu oglasite po ugodnih nakupih v njihovi trgovini! Srečno 1998! xV vrjl u jvA;-rJy n VOLITVE '97 Šentjurske NOVICE VOLIVNI IZIDI PO VOLIŠČIH Volišče udeležba Poljšak Podobnik Kovač Kučan Peršak Miklavčič Cerar Bernik OŠ Blag. 53,5 4,0 27,3 2,7 43,3 4,7 0,0 10,0 8,0 GD Lok. 64,7 2,2 35,3 1,0 38,5 2,5 0,0 8,6 11,8 Robič Slat. 40,3 1,3 41,3 U 34,7 8,0 0,0 6,7 6,7 KD Dobje 43,9 3,6 25,4 0,4 48,2 2,7 0,4 9,0 10,0 Perc Lažiše 66,7 1,0 18,7 0,0 75,0 0,0 1,0 2,0 2,0 OŠ Dramlje 70,0 2,4 34,3 2,1 40,5 1,3 0,4 9,1 9,8 Peček Plet. 62,3 4,5 33,0 1,1 42,0 0,0 0,0 4,5 11,8 Kožuh M. D. 59,2 2,6 26,3 1,3 46,0 1,3 0,0 14,5 7,9 Slom. Razb. 79,2 2,2 32,6 U 36,0 3,4 0,0 7,0 16,9 KD Gorica 58,0 3,5 32,5 2,7 43,7 2,0 0,7 7,7 7,2 GD Javorje 57,3 4,0 28,9 2,0 53,6 2,0 0,0 2,1 7,2 GD Paridol 63,4 8,7 29,1 5,5 42,5 4,7 0,0 4,0 5,5 Zavr. Vod. 38,2 9,8 21,6 13,7 35,3 0,0 0,0 7,8 11,8 GD Sliv. 54,9 10,6 19,7 0,0 53,0 6,0 0,0 7,6 3,0 OŠKalob. 35,3 4,5 37,0 2,3 36,4 4,0 1,0 8,5 6,2 KS Loka 39,9 3,8 15,0 2,3 60,9 6,8 0,0 6,8 4,5 GD Dobr. 33,5 7,0 22,9 7,0 38,6 5,3 0,0 10,5 8,8 Hrastje 36,5 7,1 26,2 2,4 40,5 4,8 2,4 7,1 9,5 KS Plan. 62,4 0,8 28,9 3,6 50,4 2,6 0,2 7,2 6,2 Loke 45,6 3,8 36,5 0,0 59,6 0,0 0,0 0,0 0,0 Pl. Vas 59,4 3,0 32,7 2,0 45,5 2,0 0.0 5,9 8,9 Šentvid 57,5 0,8 32,2 3,3 44,6 1,6 0,0 5,0 12,4 Visoče 50,6 1,3 30,4 3,8 48,1 5,0 1,3 5,0 5,0 Ponikva 51,8 3,3 31,9 3,5 46,6 3,1 0,0 4,0 7,5 Hotunje 74,4 1,4 44,8 2,7 43,4 1,4 0,0 2,8 3,4 Ostrožno 42,8 4,4 44,2 1,8 30,0 1,8 0,0 8,0 9,7 Dolga g. 55,7 2,6 37,7 1,7 43,0 0,0 0,0 4,4 10,5 Lutrje 61,6 7,9 43,3 1,7 31,5 1,7 0,6 1,7 11,8 Lopaca 43,6 5,0 27,4 2,9 53,5 1,7 0,4 5,4 3,7 Šentjur m. 61,4 3,3 14,9 5,1 50,3 5,8 0,1 10,9 9,5 Šentjur GD 62,6 3,6 20,2 4,5 47,1 4,6 0,4 9,5 ' 10,0 Hrušovec 70,4 2,3 20,9 3,9 53,6 2,3 0,3 5,9 10,8 Tik tak 64,5 4,9 28,0 3,3 38,3 5,6 0,8 11,9 7,2 Jakob 60,0 7,6 36,7 4,4 33,4 3,1 0,3 8,2 6,3 Vrbno - 60,2 4,4 27,5 1,6 39,3 3,6 0,5 9,6 13,2 Botričnica 62,5 2,6 27,1 2,6 44,5 0,6 0,0 2,6 20,0 Grobelno 60,5 5,0 35,4 2,1 37,0 2,7 0,0 7,8 9,9 Bukovje 57,8 24,3 Opomba: vse številke so odstotki 14,9 1,3 40,5 4,0 0,0 5,4 9,5 Protestni shod v Slivnici Že dalj časa napovedovan “cestni” protestni shod v Slivnici se je zgodil na dan predsedniških volitev. Na parkirišču pred Grassellijevo gostilno se je kljub slabemu vremenu in sneženju zbralo okrog 150 krajanov, ki so presenetljivo mimo sledili dogajanju na improvizirani tribuni. Šlo je brez transparentov, brez vročih opazk in klicev. Celo aplavzi, ki naj bi podprli zahteve krajanov, so bili bolj medli. Na prizorišču je bilo več novinarjev in televizijskih snemalcev, ki pa so bili, kot sem kasneje slišal, nekoliko razočarani, ker so pričakovali več vroče krvi. Najprej sta spregovorila predsednika KS Slivnica g. Leskovšek in KS Prevorje g. Pajk. Z dokaj umirjenimi besedami sta povzela vsebino in zgodovino protestnega dogajanja. Nekoliko bolj se je razvnel predstavnik 500 podpisnikov Jožef Artnak. Očital je državi, da tišči Kozjance v kategorijo drugorazrednih državljanov in ji tudi zagrozil, da se s takšno vlogo ne bodo kar tako spoprijaznili. Na oder so poklicali tudi župana in poslanca Malovrha, ki je povedal, da si že leta zaman prizadeva, da bi cesta skozi Slivnico prišla v državni proračun. Kot smo zvedeli je protest vsaj malo zalegel, saj se je v državnem proračunu pojavil 1 milijon SIT za “malo boljše krpanje” odseka od Čmolice do Slivnice. F.K. Borut Pahor v Šentjurju Dne 8. decembra se je na povabilo predsedstva občinske organizacije ZLSD mudil v Šentjurju predsednik ZLSD Borut Pahor. S člani predsedstva se je pogovarjal o pripravah ZL na lokalne volitve. Ob tej priliki se je seznanil s stanjem v gospodarstvu in s problemom brezposelnosti v občini Šentjur, ki s 26% veliko presega državno povprečje. Ponovno so ga opozorili na težave železarne Štore in ga zaprosili, da skupaj z drugimi poslanci ZL v državnem zboru poskuša storiti vse za ohranitev železarne in tamkajšnjih delovnih mest. V primeru novih odpustov bi nezaposlenost lahko postala pogubna za občino Šentjur. Po razgovoru s člani predsedstva je obiskal Alpos in Jurij Šentjur, kjer se je sestal z vodilnimi delavci. Seznanili so ga s poslovanjem podjetij ter problemi, ki trenutno tarejo kovinsko in mesnopredelovalno industrijo. Beseda je tekla tudi o vključevanju v EU. Cveto Erjavec, predsednik 00 ZLSD Šentjur V ZPM so nezadovoljni z Ljubljano Na Občinski zvezi prijateljev mladine Šentjur so ugotovili, da Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije obravnava celjsko regijo bolj po mačehovsko. Denar, ki ga Zavod namenja za zdravstveno letovanje otrok, po mnenju šentjurskega ZPM, razdeljujejo nepravično. Tako namenjajo otrokom iz Kranja in Ljubljane 30% več kot celjskim, mariborskim pa celo 300 % več. Na 1000 otrok dobi celjska regija komaj 65% letovalnih dni v primerjavi z državnim povprečjem. Svoje opažanje so z ogorčenim pismom poslali pristojnim v ZZZS. Prevorska šola pred prvimi težavami? Država proračuna za leto 1998 sicer še ni sprejela, zato je še nemogoče reči, koliko denarja bo namenila za novo šolo na Prevorju, kaže pa, da bo z denarjem nekaj težav. Na eni strani beremo, da namerava vlada izdatneje štediti pri ministru Gabru (ki je menda zaradi tega skoraj odstopil), lani seje v povezavi s prevorsko šolo govorilo o 50 državnih milijonih SIT, po drugi strani pa so predračuni za izgradnjo šole, ki so prispeli na razpis, višji, kot je bilo prvotno načrtovano. Pri podžupanu Pungartniku smo zvedeli, da seje na razpis prijavilo 12 izvajalcev, njihove ponudbe pa so od 95 do 132 milijonov SIT, kar pomeni, da bo treba doma nekje najti morda celo celih 80 milijonov. Kako bo s to finančno zgodbo, ki mora upoštevati še podvoz in dom upokojencev, bomo še videli. K temu pa se bodo še gotovo pridružili še drugi pomisleki, na primer da je prevorska šola glede na število učencev kar približno petkrat dražja od šole v H ruševcu. Ravnatelj Mestinšek je sicer optimist in je prepričan, da mu uspelo prevorsko šolo ne le zgraditi, ampak jo tudi uposobiti kot regijsko središče z astronomskim observatorijem, na katerem se bo šolala vsa širša celjska regija, vključno s srednjimi šolami. F.K. Od kod nasprotja med KS in JKP Že kar nekaj časa se krešejo iskre med šentjursko mestno krajevno skupnostjo in Javnim komunalnim podjetjem, kar je bilo zaznati tudi na zadnji seji občinskega sveta ob obravnavi letnega poročila JKP. Slišati je bilo o težavah z odvozom smeti, neplačevanjem zimske službe, košnjo zelenic, “izkoriščanjem” in še čim. Za kaj gre, smo vprašali direktorja JKP Igorja Gorjupa. “Gre seveda posredno za denar, sicer pa za spore zaradi prepletanja pristojnosti. Do lanskega leta je veljalo, da je JKP, ki je občinsko podjetje in je bilo prav za urejanje komunalnih zadev tudi ustanovljeno, bilo neposredno zadolženo za urejanje mestnega jedra, avtobusne postaje in vzdrževanja mesta Šentjur, za kar sta bili v občinskem proračunu dve samostojni postavki. Novo vodstvo KS z g. Erjavcem in Bebrom na čelu sije z razlogom, da gre za racionalizacijo, pridobilo nadzor nad tem denarjem in je nekakšen posrednik med Občino in nami. Od tu pa izvirajo razne težave. Izgubili smo košnjo mestnih zelenic, KS nam še sedaj ni plačala stroškov zimske službe za meseca januar in februar in podobno. KS se gre racionalizacijo z radikalnim krčenjem števila kontajnerjev za smeti na vsega dva kontajnerja, ki se odvažata dvakrat mesečno, kar ima za posledico stalne velike kupe odpadkov okrog teh kontajnerjev, ki jih moramo nakladati seveda mi, in verjetno tudi nova divja smetišča. Osebno sem mnenja, da bi mestno jedro, ki je namenjeno vsem občanom občine Šentjur, morala urejati neposredno Občina oziroma JKP kot občinsko podjetje. Na splošno bo potrebno čimprej razjasniti odnose med KS, Občino in JKP. Če bo JKP, kot občinsko podjetje, ostajalo v podrejenem položaju, bo slej ko prej zaškripalo pri vsej komunalni dejavnosti!” Božično novo/etneprireditve Dedek Mraz ozirma pravljični mož, kot so letos poimenovali vse tri radodarne priljubljene prednovoletne figure, je ves december pridno “strašil" po vseh krajih, šolah in vrtcih. ZPM mu je pomagala nabaviti preko 1300 prikupnih daril (flavta, plišast medvedek, sladkarija), ki se jih je menda z lahkoto znebil. 20. december: ° - ob 18. uri v OŠ H ruševec: Božično - novoletni koncert pihalnega orkestra Šentjur; „ 21. december: Druge prireditve po 20. decembru: Grobelno: koncert šentjurskega ženskega pevskega zbora - ob 15. uri v OŠ Prevorje: Božično - novoletni pevski koncert; - ob 19. uri v šenfVski farni cerkvi: Božični koncert Celjskega pevskega društva; 27. december: - v KD Šentvid - koncert M. Dolžana in Jožice K. 22. december: - ob 16. uri v OŠ Dramlje: koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora Dramlje; 26. december: Božično novoletni koncert Me KZ Ponikva - v športna dvorana v H ruševcu ob 18. uri: tadieionalni božično novoletni koncert. 28. decembra on 14,30 uri v OŠ Dramlje: koncert drameljskih ženskega in moškega zbora ter kvarteta bratov Jager. Miklavževa trgatev “Ne, ni nam pomgal trgati Milkavž, le na Miklavževo nedeljo smo trgali in od tu ime. Sicer pa gre za varianto ledene trgatve, le da nam je letos nekoliko ponagajal sneg, podrl in potrgal nam je mreže in preostalo nam ni nič drugega, kot da se lotimo dela. Za pravo ledeno trgatev bi potrebovali več dni vsaj -5 stopinj mraza, tega pa letos ni bilo. Sploh je za mraz na sončnem Rifniku vedno nekoliko težko. No, kljub temu sem prepričan, da bo teh 300 litrov mošta s sladkorno stopnjo okrog 25 dalo vrhunsko vino. Začeli smo zjutraj ob pol sedmih pri mrazu - 8 stopinj. Ekipa je bila bolj športna, prijatelji Mavrič in Zupanc iz Šentjurja, družina in sosedje. V eni uri je bilo vse gotovo”, nam je očitno zadovoljen povedal šentjurski mestni viničar Aci Urbajs. Kakšne so odlike ledenih vin? Jih vinarji dobro poznate? “Ledena vina so dobro poznana in tudi cenjena ekskluzivna vina, praviloma so sladka in imajo ima nek poseben okus po sadju. Seveda je pridelek količinsko precej manjši, so pa zato cene drugačne. Ne, za prodajo me sploh ne skrbi. Tudi bom zelo vesel, če ga bo vsaj nekaj ostalo doma. Letošnji letnik je izjemne kakovosti, gre za letnik stoletja, in bi bilo prav, da ga kar čimveč ostane doma”. Kot mestni viničar si gotovo lahko privoščite, da spregovorite tudi na splošno o šentjurskem vinogradništvu in vinarstvu. Je ZGODILO SEJE h v Šentjurju čutiti kakovostne premike? Kakšne so perspektive našega vinorodnega območja? Kot mestni viničar menda nimam posebnih pristojnosti, lahko pa povem svoje mnenje. Z gotovostjo trdim, da je napredek našega vinarstva očiten. Na našem območju imamo 15 do 20 odličnih vinogradnikov, ki so dobra osnova za nadaljnje delo. Morda bi posebej omenil le g. Kolarja s Pletovarja, ki dela z rdečimi vini, in g. Zdolška s Ponikve, ki je tudi pričel s poznimi trgatvami. Na splošno lahko rečem, da v povprečju še vedno trgamo prezgodaj, pa čeprav se tudi tu že čutijo spremembe. Po mojem mnenju v Šentjurju ne moremo računati na količinsko proizvodnjo. Naša perspektiva so razmeroma mali strmi vinogradi, na katerih takorekoč na rokah in z entuziazmom pridelamo kvalitetna butična vina za potrebe kmečkih turizmov in podobno. Osebno pa sem pristaš biološkega in naravi prijaznega vinogradništva in vinarstva.” Imate v glavi morda kakšne večje šentjurske načrte? “Nič posebnega. Očitno se zadružnega vinogradništva ne bomo šli. Rad bi le, da ocenjevanje in predstavitev naših vin ob jurjevanju ne bi šlo tako hitro mimo nas. Lahko bi imeli svoj vinogradniški dan, na katerem bi se temeljiteje predstavili gostincem in javnosti. Prodreti moramo najprej na naš domači šentjurski trg in dejansko napraviti več, da bomo cenjeni doma. Meni se namreč še vedno dogaja, da sem bolj poznan in lažje prodajam drugje kot doma, kar pravzaprav ni čisto normalno. Je torej pri vas vedno mogoče dobiti buteljko vrhunskega vina, ki jo lahko s ponosom komurkoli podarimo? “Seveda! Domačih kupcev sem še posebej vesel.” Na pol hektara vinograda pridelate okrog 3500 1 več ali manj vrhunskih vin in živite takorekoč samo od te dejavnosti. Je polovička hektara dovoU za preživetje družine? Kolikšen je pravzaprav vaš dohodek? “Ne, raje ne bom nič rekel. Dobička gotovo ni, ker gre vse nazaj v vinograd, v investicije. Fizičnega dela pa je toliko, da ga sam brez pomoči staršev ne bi zmogel. ” Klepet v prijazni starinsko obnovljeni hiški na južnem pobočju Rifnika smo zaključili s pokušino žganja iz kernerjevih tropin, chardonaya - pozna trgatev in renskega rizlinga z vsebnostjo 20 g sladkorja, ki si ga je sicer rezervirala Acijeva žena Brigita. Res je nekaj posebnega v teh pijačah z Rifnika. F.K. Kje bomo silvestrovali Letošnja ponudba je skorajda tradicionalna, le edino odprto silvestrovanje v KD Dobje je očitno omagalo. Hotel Alpos: silvestrski menu, igra duo “Ali bi?”, cena 5500 sit, so že razprodani. Gostilna Bohorč: silvestrska večerja, darilce, kisla juha..., igrajo “Optimisti" iz Rogatca. Cena je 6000 SIT. OŠ Ponikva: silvestrovanje organizira Turistično društvo, igra domači trio “MRK”, večeija. Cena je 3500 SIT. Prostora bo toliko, kot bo gostov.__________________________ GD Slivnica: tradicionalno gasilsko silvestrovanje z večerjo in ansamblom B. Klavžarja. Cena je 5500 SIT, nekaj prostora še imajo. Montparis: ponuja izjemno razkošen in pester celonočni jedilnik, zabavo ob duu “TIM” iz Rogaške in še kaj. Cena 9000 SIT. Nekja malega prostora še imajo. Planinski dom na Resevni: najcenejše in najbolj zdravo (prvijo pri PD) silvestrovanje, večerja, domači muzikanti, cena 1000 SIT. Priznanje za kalobško šolsko hranilnico Banka Celje je 12. decembra organizirala zbor mentorjev šolskih hranilnic, ki se ga je udeležilo preko 100 mentorjev. Gostitelj, generalni direktor Banke Celje Niko Kač, jim je priredil kulturni večer z orkestrom Akord, zvezda večera pa je bila kalobška podružnična šola, ki je dobila posebno priznanje za več kot 15 letno uspešno delovanje šolske hranilnice. Šentjurska NOVICE INTERVJU Zupan Malovrh: naša občinska uprava Je varčna Jurij Malovrh je že šesto leto šentjurski župan in peto leto tudi poslanec v državnem zboru, kar pomeni, da je že tako dolgo naša osrednja politična osebnost, da ga ni treba še posebej predstavljati. V preteklih letih je že imel tolikokrat možnost javno povedati, tudi na televiziji, kako razmišlja in dela, da nam resnično ne bi smel biti več uganka. Da je doma s Podgrada, da je spoštovan družinski poglavar, zaprisežen krščanski demokrat in da se poleg s poklicno politiko in nepoklicnim županovanjem ukvarja tudi s kmetijstvom, vinogradništvom in še s čim, že niso več nobene novice. Ne dvomim pa, da nam ima še vedno kaj novega povedati, zlasti še zato, ker v preteklosti ni ravno vzgledno skrbel za javnost svojega delovanja. Pa morda niti ne zato, ker bi se hotel skrivati (Ali pa tudi?), bolj je šlo za to, da ni imel pri roki pravega medija. Šentjur je medijsko res slabo pokrit, Šentjurske novice pa mu, po njegovem mnenju, niso bile ravno najbolj naklonjene. Naj tukaj takoj dodam, da resnici na ljubo tudi on, pa čeprav je eden od najstarejših naročnikov, do našega časopisa od vsega začetka svojega šentjurskega vladanja ni pokazal prave "ljubezni”. Ker se morda izteka zadnje staro leto njegovega županovanja, naslednjo jesen bomo namreč imeli županske volitve, bomo poskušali, vsaj z naše strani, še preden se bo g. Malovrh lotil nove predvoline kampanje - torej kar danes, stare zamere popraviti. G. Malovrh, kaj pravite, boste županovali Šentjurju še nasledpja štiri leta in se tako po “vztrajnosti” približali nekdanjemu županu in poslancu Vinku Jagodiču? To je vprašnje za šentjurske volivce. SKD se še ni odločila za svojega kandidata, ki ga bo poslala v boj za županski stolček 1998 -2002. Predvidevam, da bo šlo za spopad med levico in desnico in če bosta SLS in SDS ponudili boljša kandidata, se bom sam pravočasno umaknil. Kakšni so vaši motivi, da vztrajate na dveh zelo odgovornih funkcijah? Katera so tista vodila, ki so Vas najvztrajneje spremljala pri Vašem delovanju? Morda je to trma, nek pozitiven naboj, morda pa tudi moj prirojen optimizem, ali pa kombinacija vsega tega. Kako bi v nekaj stavkih opisali ključne točke vašega županovanja? Morda bi omenil, daje šlo za začetno fazo lokalne samouprave, za kadrovske stiske in velike strankarske pritiske. Le dobremu poznavanju zakonodaje in svoji strpnosti se imam zahvaliti, da sem zvozil. Vaši največji uspehi in neuspehi? Gre gotovo za dokončanje projektov iz prejšnjega mandata, za obvoznico, ureditev Kvedrove in Ipavčeve ulice in izgradnjo telefonije. Pri slednji je bilo kar nekaj zelo grdih in nizkih napadov, oponiranja in zanikanja naših uspehov. Spomnite se otvoritve telefonije na Planini! Za svoj največji uspeh štejem izgradnjo doma upokojencev, kot drugo pa bi omenil podvoz pod železnico. Pridobivanje tolikšnih sredstev ni mačji kašelj. Zanimivo je, da so na državnozborskih volitvah dobile v tem okolju največ glasov stranke, ki so gradnji podvoza javno nasprotovale. Koliko je v preteklem mandatu vložila država v svojo infrastrukturo na Šentjurskem? Zanima me zlasti konkretna primerjava z drugimi občinami. Kolikšna so bila vlaganja Občine in kolikšni so pravzaprav občinski dolgovi? Vlaganja države v šentjurski prostor so neprimerno višja kot v sosednjih občinah. Naj jih nekaj naštejem: šole v Dobju, Hruševcu in upam tudi na Prevorju, obvoznica, dom upokojencev, sredstva demografije za telefonijo, vodovod. Iz prejšnjega mandata smo podedovali kar precej dolgov, ki jih je pravzaprav dolgovala država in šele posredno občina. Lahko rečem, da smo dolgove prepolovili, nekaj pa jih bo gotovo še ostalo za naslednji mandat. Pomembno je, da so objekti zgrajeni in da služijo oziroma bodo v kratkem služili svojemu namenu. Delovanje občinske uprave pod vašim vodstvom? Znani so očitki, da tako slabe uprave v Šentjurju kot je vaša, še nismo imeli. Se tu da sploh kaj storiti? Zakaj pravzaprav tako vztrajno skrivate občinske plače? Ob takšnih vprašanjih me vedno posili kašelj, kajti ko se primerjamo z drugimi občinami, je jasno, da je naša uprava zelo gopodama. Zadnji podatki, ki smo jih dobili, pa celo kažejo, da smo ena izmed najbolj varčnih občinskih uprav. Le še mestni občini Kranj in Ljubljana dajeta na prebivalca manj za občinsko upravo kot mi. Po sugestijah vlade bi lahko imeli zaposlenih vsaj še 10 uslužbencev, kar pomeni, da samo na plačah prihranimo vsako leto okrog 35 milijonov SIT. V celem mandatu to znese 140 milijonov. Če k temu prištejem še moj prihranek, ker opravljam svojo funkcijo neprofesionalno, gre za okrog 45 milijonov SIT bruto, pridemo do velikih številk. To so moje velike prednosti. Kar seštejte! Plače na Občini so v skladu s sprejeto zakonodajo. Zakon o varovanju osebnih podatkov pa ne dovoljuje njihove objave. Nadzorni odbor jih je pregledal in ugotovil, da niso sporne. Sam sem v novembru prejel 89 000 SIT, v vseh letih županovanja pa porabil skupaj 38 000 SIT za dnevnice. Moj naslednik bo zelo težko bolj varčen! Odnosi med občinskim svetom in županom? V primerjavi z drugimi občinami so kar dobri. Nakateri svetniki pa se v resnici obnašajo preveč strankarsko. Imajo ti pretirano strankarski svetniki tudi imena in priimke? Seveda jih imajo, a bom raje kar tiho. Ali pa bom rekel, da sem pri tem imel v mislih nekatere svetnike iz opozicijskih vrst. Cene v vrtcih? Pripeljale so nas v sam slovenski vrh. Ali ni dolžnost Občine, takorekoč župana, da tudi te službe organizira racionalno? Tu se ne da prav dosti narediti. Vse norme so predpisane in Občina je le posrednik med VVZ in državo. Mislim, da sploh niso Šentjurske NOVICE tako kritične in bistveno ne odstopajo od slovenskega povprečja. V Sloveniji je trenutno 58 lokalnih (občinskih) časopisov. Od tega jih 12 v celoti financirajo občine, pri veliki večini so občine sofinanserji, skoraj vse občine pa uporabljajo lokalne časopise za svoje objave. Le v treh primerih mi je poznano, da se občine za svoje lokalno glasilo praktično ne zmenijo. Eden o teh primerov je Šentjur. Menite, da je financiranje na primer borčevske organizacije, mažoretk ali društvene organizacije kmečke mladine za občane pomembnejše od edinega občinskega medija? Mar ni pravica do informiranosti osnova demokracije? Zakaj ste tako nastrojeni zoper ŠN? Vprašanje je zanimivo, odgovor pa preprost. V kodeksu novinarske etike velja, da naj se politik ali bivši politik ne bi ukvarjal z novinarstvom, kot je to primer pri Šentjurskih novicah. Zato so poročila o dogajanju vedno pristranska, kar se pri Šentjurskih novicah tudi dogaja. Kar hud očitek! Torej bolje nič kot pristransko oziroma Vam nevšečno in z mirovno pogodbo s ŠN ne bo nič! Kaj bo prineslo leto 1998 šentjurskim občanom? Leto, kije pred nami, bo bogato. Dokončali bomo dom upokojencev, podvoz, vodovod Hrastje, morda se bo pričel graditi tudi nadvoz čez Voglajno in železnico. Dobro pa kaže tudi šentjurskemu gopodarstvu. Kaj Vi osebno pričakujete od novega leta? Želim si, da bi otroka bila uspešna v šoli, da bi me spremljala sreča na cesti. Pa da bi ohranil svoje zadovoljstvo in optimizem. Vaš najlepši dogodek preteklega leta? Tu ste me pa našli nepripravljenega. Bilo je veliko malih in lepih dogodkov in bi težko rekel, kateri je bil najlepši. Morda je bilo to moje srečanje z Abrahamom, zlasti mislim na prijeten večer, ki so mi ga pripravili pevci v kulturnem domu. Bi želeli še kaj sporočiti bralcem ŠN? Seveda! Želim jim izreči iskrene čestitke in želje, da bi bili uspešni pri svojih prizadevanjih! Hvala. Tudi Vam v imenu bralcev prijetne božične praznike in obilo življenjskih radosti in uspehov v novem letu! F.K. Blagoslovitev križa in kapele na Podgradu V začetku oktobra smo na Podgradu imeli slovesno blagoslovitev Plavčakovega križa in Videče ve kapele. Slovesnost je organizirala družina Lešek, župan Malovrh, ki zna tako lepo govoriti, pa je imel slavnostni nagovor. Za križ so za material poskrbeli Ivan Žafran, Helena Gajšek in družina Rezar. Kapelo je obnovil zidar Tone Hercog, fasado sta naredila Štefan in Damjan Biščan, materijal so prispevali Branko Dobovišek (Domgrad), mizarska dela pa Bojan Vengust in Franci Kolar. Posebna zahvala gre g. Brodeju za njegovo lepo umetniško risanje. Prav lepa hvala tudi Hermini Videc, Ani Žavski, Veroniki Dobovišek in Bezgovškovim, ki so zelo lepo poskrbeli za hrano in pijačo in za omizje. Za okrasitev kapele sta poskrbeli Jožica Malovrh in njena svakinja. Zahvala velja tudi cerkvenim pevcem, ki so nam tako lepo zapeli. Zahvaljujem se tudi številnim družinam s Podgrada, ki so prispevali za obnovitev obeh znamenj. Videc Srečanje krvodajalcev v Gorici pri Slivnici Krajevna oranizacija RK Gorica pri Slivnici se lahko pohvali, da ima iz leta v leto več krvodajalcev, na posamezno krvodajalsko akcijo pride tudi preko 100 krvodajalcev - dobrih ljudi, ki so se pripravljeni darovati za druge. Tako naraščanje je pravzaprav v nasprotju s tem, kar se dogaja drogod, sploh v tujini. V Gorico pri Slivnico prihajajo na krvodajalske akcije ljudje iz domače krajevne skupnosti in vseh okoliških. Vzrok za tako lep odziv je prav gotovo tudi v tem, da vsakega krvodajalca tukaj sprejmejo kot dobrega in spoštovanja vrednega človeka. Aktivistke KO RK, ki jih vodi Andreja Zelič, se namreč vedno zelo potrudijo. Krvodajalcev se spomnijo tudi proti koncu leta in jih povabijo na srečanje, ki ima samo prijetno stran. Tako prijetno srečanje je bilo spet 28. novembra ob 18. uri v kulturnem domu v Gorici. 91 krvodajalcev je prisostvovalo kulturnemu programu, ki so ga izvajali mladi glasbeniki: Lavra Pešak, klarinetist Damjan Dobovišek in harmonikar Stani Žavski ter prevorski ženski tercet Domima. S toplimi besedami pa sta jih nagovorila predsednica KO Andreja Zelič in sekretar Občinske organizacije RK Slavko Slejko. Ob dobrem prigrizku, domači kapljici in zabavnih muzikantih seje srečanje zavleklo preko polnoči. Veseli in dobrosrčni ljudje so dali vedeti, da gotovo pridejo na naslednjo krvodajalsko akcijo. N.G. Mali oglas Kupujemo delnice skladov in podjetij. Pridemo na dom in plačamo v gotovini. 063 485 049 OPTIKA GLEŠČIČ s.p. BORIS GLEŠČIČ Šentjur, Ul. Dušana Kvedra 6b Tel.: 0609/623 480 VSAK DAN OD 9- DO 16. URE, SOBOTA OD 8. DO 12. URE. NUDIMO VAM: -STROKOVNO RAČUNALNIŠKO KONTROLO VIDA -RAČUNALNIŠKO IZBIRO NAJLAŽJIH IN NAJBOLJŠIH VRST STEKEL -očesna ambulanta OČALA VSEH VRST: -FOTOSENZ1B1LNA -BIFOKALNA -MULT1FOKALNA (Z GARANCIJO) -STANJŠANA -PLASTIČNA -SONČNA OČALA RAVBAN -NAJBOLJŠE KONTAKTNE LEČE, MEHKE IN POLTRDE, PROIZVAJALCA BAUCH & lOMB CARL ZEISS, ESSILOR -VSE D10PTRIJSKE PODATKE VODIMO RAČUNALNIŠKO 10 im« TRADICIJ«, RAZ106 Z« ZAUPANJI %6vtje«iic /e lefr&e, če ttefoMtu ‘Vti (utiepa fcutfuittfa tte faune i^cUiič. cta, čiti frxaytič*U cUtevi itt tete 199% čaj, eee&tte vieče, lksUfatelj46i6, veji Ctt fcedt-1.« <£<. •'/i 1.-17 /C. . _ At ■m.C uj’ j*-« Aa •£*'W Lucijina zahvala PREDSTAVLJAMO VAM 20 let ZPZ Skladateljev Ipavcev Na pobudo predsednika Prosvetnega društva Skladateljev Ipavcev Šentjur g. Ivana Vebra in prve dirigentke ga. Jelke Iskre se je leta 1977 ustanovil ženski pevski zbor. “Pesem, pesem nas je ohranila, pesmi hvala, pesmi hvala!....” je zapisano v knjižici, ki sojo pevke izdale ob svojem jubileju in pesem je seveda tudi tisto, kar jih je dvajset let združevalo in veselilo. Ob tej priložnosti so v soboto, 29. novembra, priredile tudi jubilejni koncert, ki ga je šentjursko občinstvo počastilo z zelo številno udeležbo. V dvorani je bilo več kot 250 ljudi, in čeprav je bila dvorana na njihovih koncertih vselej polna, jih je tako množičen obisk vseeno presenetil in razveselil. Malo manj pa so bili seveda veseli tisti, ki so koncert spremljali stoje v ozadju. Program je bil zasnovan kot sprehod skozi zgodovino zbora in tako sta prve pesmi dirigirala prof. Franc Klinar, ki je zbor vodil deset let, in ga. Jelka Iskra kot njihova prva dirigentka. V nadaljevanju je zbor vodila sedanja dirigentka Emilija Kladnik -Sorčan. Njihovo petje je ta večer resnično izzvenelo tako, kot seje izrazil tudi slavnostni govornik večera g. Malovrh: “.....za svojo dušo in naš užitek....”.Program je bil privlačen in popestren z nastopom skupine mlajših članic zbora in glasbenim vložkom flavtistke Alenke Čater in prof. Simone Zdolšek, ki je zaigrala na klavir. dveh Ipavčevih skladbah za mešani pevski zbor. Občinstvo je bilo navdušeno, pevke same pa predvsem nad šopki, s katerimi jih je moški del tega priložnostnega mešanega pevskega zbora presenetil na koncu programa. Veselje seje na zabavi, kije sledila koncertu, nadaljevalo še pozno v noč. Pevke so se že od nekdaj rade tudi poveselile. Od začetka so veliko dale na družabnost, hodile na izlete, organizirale zaključke po koncertih, na koncu sezone, za Novo leto itd. Malo kasneje je kot zborovodja nastopil profesor Klinar. Dobile so bronasto priznanje na Naši pesmi v Mariboru (1. 1986) in dve leti kasneje še srebrno priznanje. Zabava je stopila v ozadje, vaje so bile 3-4 krat na teden in ko se jim je leta 1990 ponudila nova priložnost za sodelovanje na Naši pesmi, so jo odklonile. Tempo je bil prehud in ga niso več zdržale, saj je za žensko včasih kar težko uskladiti privatno življenje in tako intenzivne in pogoste vaje. Profesor Klinar je bil z zborom do maja leta 1995, ko ga je prevzela sedanja zborovodkinja Emilija Kladnik - Sorčan: “V zboru pojem že dalj časa, zborovodkinja pa sem sedaj že tretjo sezono. V njem so dekleta in žene vseh starosti, najmlajša je stara 15 let in najstarejša 62 let. Vse prihajamo iz zelo različnih okolij, a kljub temu in kljub različnim generacijam do sedaj med nami še ni prišlo do resnejšega spora. Vaje imamo 2 krat na teden v gasilskem domu, kjer se kot včasih tudi pozabavamo, a šele na koncu vaj. Ko se dela se dela, to ustreza vsem. Naš program je zelo pester in seveda so obvezen segment pesmi skladateljev Ipavcev. Najbolj nam ležijo predvsem narodne pesmice. Včasih je kar težko uskladiti vse glasove, saj imajo mlada dekleta še tako nežne, otroške glasove. Kvaliteta ki jo dosegamo ima seveda vselej tudi še nekaj rezerve. Nekdaj smo precej redno hodile tudi na intenzivne vaje, zadnje čase pa smo s tem malce prenehale. Nazadnje smo bile na intenzivnih vajah v Rogaški Slatini. Ponavadi smo to kar same financirale, saj od vstopnic ni denarja. Nekaj so prispevali tudi sponzorji, honorar zame pa gre v občinsko breme. Udeležujemo se mnogih slovesnosti in vsako leto priredimo tudi koncert, ki smo ga letos združile kar s praznovanjem 20. obletnice zbora. Zelo smo bile vesele tako številnega obiska, še posebej pa šopkov, ki smo jih dobile od MPZ Skladateljev Ipavcev. Za nas je bilo to popolno in prijetno presenečenje.” V okviru programa so podelili več Galusovih značk. Za petletno sodelovanje pri zboru so bronaste značke prejele: Irena Kostanjšek, Beba Mastnak, Emilija Matoš, Lija Pušnik in Štefka Senica. Srebrne Gallusove značke za petnajstletno pevsko zvestobo so prejele: Kristina Čater, Marija Rataj, Jožica Svetina, Vida Turk in predsednica zbora Jožica Vovk. Zlato značko prejmejo le članice, ki pojejo pri zboru zlatih petindvajset let, kije tako zaradi “mladosti” zbora ni prejela še nobena. Seveda pa so v njihovih vrstah tudi štiri članice, ki so v zboru od ustanovitve. To so Milica Doberšek, Jerica Kukovič, Vanda Pungartnik in Karolina Kladnik. Mnoge pesmi skladateljev Ipavcev so napisane za mešani pevski zbor in v svoji zgodovini ŽPZ Skladateljev Ipavcev ni imel veliko priložnosti zapeti skupaj z MPZ istega imena. Tokrat so se na koncu programa skupaj pojavili na odru in združili svoje glasove v B.G. pe servis Računalniški inženiring d. o. o. BOGDAN GOBEC Šibenik 7, 3230 Šentjur Tel.: 740-400, 740-125 mobitel: 041 617 947 Vašim novim izzivom in uspehom žefimo , stati ob strani tudi v te tu 1998! . * lit Z VSEH VETROV mmmmmsmm ■ Miklavž je obiskal Sežige Restavracijski prostori hotela Alpos so bili na Miklavžev večer menda edino prizorišče množičnega javnega miklavževanja v naši občini. Na njihovo tradicionalno srečanje, s katerim vsako leto nadvse osrečijo svoje “večne otroke” in seveda razvedrijo tudi sebe, jih je letos prišlo okrog 120. Vzdušje je bilo neverjetno praznično in polno pričakovanja, kljub temu pa nekateri mladi in manj mladi plesalci niso mogli zdržati za mizami do Miklavževega prihoda in so svojega gosta pričakovali kar na plesišču. Predsednik šentjurskega Društva za pomoč duševno prizadetim Sožitje g. Jeršič je imel kar nekaj težav, da si je izboril mikrofon za svoje letno poročilo. Društvo Sožitje združuje 180 članov, največ svojcev duševno prizadetih. V pretklem letu so uspeli nabaviti še en kombi za prevoze v šentjurski Varstveno delovni center in v Dobrno, organizirali so zelo obiskan vikend seminar (70 udeležencev) na morju, več izletov, izdajajo svoje glasilo, vzdržujejo Jeršič seje pohvalil, da zelo dobro sodelujejo z okoliškimi občinami, le denarja od njih ne uspejo izvleči. Šentjurska občina jim da okrog 200 000 SIT, vse drugo pa dobijo od različnih dobrotnikov. Za naslednje leto načrtujejo poleg ustaljenih aktivnosti še veliko dobrodelno zabavno prireditev v športni dvorani v Hruševcu. Ko sta končno prišla težko pričakovani Miklavž in njegov tradicionalni kompanjon parkelj, je vsa dvorana spoštljivo umolknila, kljub temu, da je tudi parkelj bil zelo krotek in prijazen. Sledil je prijazen Miklavžev nagovor, razdeljevanje sladkarij po mizah in nato posamična obdaritev otrok. Miklavž se je spomnil celo name in je Šentjurskim novicam podaril lepo poslikano vazo ter pleteno pregrinjalo za urednikov stol. Podobno kot drugi obdarjenci sem bil tudi jaz deležen priložnostnega nasveta: “Da ne boš pisal neumnosti!” Po večerji je sledilo sproščeno rajanje, kakršnega si običajni obiskovalci podobnih zabav znamo privoščiti šele potem, ko si pomagamo z maligani. F.K. Narezki tudi na kmečki mizi V torek, 9. decembra, me je pot čisto slučajno zanesla mimo OŠ Dramlje, pa sem si rekla da malce pokukam na predstavitev narezkov, ki so jo organizirale članice iz Drameljske enote Društva kmetic Šentjur. Malce me je presenetilo, ko sem ugotovila, da to ni javna predstavitev, temveč tečaj priprave narezkov. Gospe so me prijazno povabile k sodelovanju in z veseljem sem se odzvala. Med njimi nisem odkrila niti enega samega moškega člana, pa so mi med smehom povedale, da jim za to niso dale niti možnosti. Tečaj je vodila Barbara Cokan, ki je skupini petnajstih žena izdala prenekatero drobno in koristno skrivnost priprave okusnih in za oko prijetnih narezkov in namazov za različne priložnosti. Prisotne so pridno poslušale, nekatere med njimi pa so se tudi same preizkusile v umetnosti zvijanja, prepogibanja in polaganja delikates na pladenj. Kar hudo mi je bilo, ker me je čas priganjal in nisem mogla počakati na končno fazo tečaja - degustacijo. Gospe pa bodo na novo naučene spretnosti gotovo koristno uporabile v prihajajočem prazničnem času. B.G. Kalobško praznično "veselje" na poštarski način V novo leto bo Kalobje stopilo brez poštnega urada. Končno so sklenili, da tako pa res ne gre več, da imajo zgubo in da je premalo prometa. Ljudje so se menda že sprijaznili, da jih živ bog ne obrajta več, s krajevne skupnosti pa je slišati zgolj pozive, naj za božjo voljo plačujemo položnice na kalobški pošti in ne v Šentjuiju, Celju in Bog ve kje še. Saj vem, marsikoga je prijelo, da bi iz kože skočil! Kako hudirja pa naj plačujejojo Kalobčani položnice na domači pošti??! Očitno ni nikomur kapnilo, da je pošta odprta od osme do enajste ure dopoldne. Ne morem pomagati, če predšolski otroci in penzionisti, ki so takrat doma, ne plačujejo ravno veliko položnic. Ampak koga to briga? Koga briga, da Kalobje pošto potrebuje, pa če cel mesec ne bi bilo profita niti za kavo. To je vse, kajti teh nekaj prazničnih dni bi namreč rada preživela z nasmehom na obrazu in svetujem vam, da naredite isto - razlog si pa izmislite, če ga nimate (za smeh seveda). Saška Ribiška sekcija upokojencev Ustanovljena je bila spomladi leta 1997 in združuje ribiče - upokojence. Med njimi je kar 15 članov RD Voglajna. Kar kmalu po ustanovitvi je sekcija organizirala dve tekmovalni srečanji s podobno sekcijo iz Štor. Prvič smo se srečali meseca avgusta, septembra pa na povratnem srečanju na Slivniškem jezeru. Rezultat obeh tekmovanj je bil neodločen. V naslednjem letu bomo nadaljevali s podobnimi aktivnostmi, razmišljamo pa tudi, da bi jih razširili na republiško raven. Vabimo ribiče - upokojence, da se nam pridružijo! Želimo vam prijetna srečanja ob naših vodah in dober prijem! Skočič Ivo. r.s. DU Šentjur POSLOVNA STRAN Šentjurske NOVICE JS^C^OS d.o.o. SUPERMARKET JAGER PRI HRUŠEVCU V ŠENTJURJU GGODGDO EP® dSISEG GBaIIEG IM 5 Wpxx obogatijo srce in duha! Novo leto pa naj vam prinese predvsem zdravja, družinske sreče in notranji mir. Franci Branko Zupanc 7aV \Y \/ božično novoletna super akcija _____________I bele tehnike, akustike in malih gosp. aparatov 47.990,00 ssEEf-"' 3r 51 cnV .nskl rezalni ^ domet S0°m reSni«'ef°n 44.995,00 Il999°$ 43.990.00 I6.970lon 27.980.00 J