S ARSO POTRESI Potresi v letu 2019 Earthquakes in 2019 300000 nmteec 200000 -100000 -200000 nm/sec SKDS HHZ -50000 -100000 -150000 -200000 -250000 nm/sec 2021 Izdajatelj Ministrstvo za okolje in prostor Agencija RS za okolje Vojkova 1b, Ljubljana Spletni naslov: www.arso.gov.si e-naslov: gp.arso@gov.si Urednik dr. Andrej Gosar Grafična priprava Peter Sinčič Miha Lanjšček Uredniški svet dr. Andrej Gosar Ina Cecič dr. Martina Carman Matjaž Godec mag. Tamara Jesenko Peter Sinčič dr. Barbara Šket Motnikar mag. Izidor Tasič Polona Zupančič mag. Mladen Živčič Naslovnica: Zapis navpične komponente najmočnejšega potresa v Sloveniji v letu 2019 na nekaterih potresnih opazovalnicah državne mreže (KNDS - Knežji Dol, CEY - Cerknica, SKDS - Skadanščina, GBRS - Gornja Briga, GBAS - Gorenja Brezovica). Potres se je zgodil 2. oktobra, ob 0.24 po lokalnem času (1. oktobra, ob 22.24 UTC) z nadžariščem pri Ilirski Bistrici, lokalno magnitudo 3,4 in največjo intenziteto IV EMS-98. Z rdečo zastavico so označeni vstopni časi vzdolžnega(longitudinalnega) valovanja. Cover Page: Z-component seismogram of the strongest earthquake in Slovenia in 2019 as recorded on several stations of the Seismic Network of the Republic of Slovenia (KNDS - Knežji Dol, CEY - Cerknica, SKDS - Skadanščina, GBRS - Gornja Briga, GBAS - Gorenja Brezovica). The earthquake occured on 2 October, at 00:24 local time (1 October 22:24 UTC) near Ilirska Bistrica, with a local magnitude of 3,4 and maximum intensity IV EMS-98. Red flags denote arrival times of longitudinal waves. Mednarodna standardna serijska številka: ISSN 1318 - 4792 Kazalo / Contents Peter Sinčič, Izidor Tasič, Mladen Živčic Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2019 Seismic Network in Slovenia in 2019.........................................................................................5 Anita Jerše Sharma, Tamara Jesenko, Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčic Potresi v Sloveniji leta 2019 Earthquakes in Slovenia in 2019..............................................................................................14 Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2019 Operation of the seismic network of the Republic of Slovenia in 2019...............................32 Tamara Jesenko Najmočnejši potresi po svetu leta 2019 The World's Largest Earthquakes in 2019..............................................................................41 Milka Ložar Stopar, Mladen Živčic Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letu 2019 Fault Plane Solutions of Earthquakes in Slovenia in 2019....................................................51 Martina Čarman Spletni odziv javnosti na potres v Sloveniji kot zaznalo potresov Online Public Response to the Earthquake in Slovenia as an Earthquake Detector..........57 Dogodki v letu 2019 2019 Events................................................................................................................................68 Peter Sinčič, Izidor Tasič, Mladen Živčic Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2019 Seismic Network in Slovenia in 2019 Povzetek Leta 2019 je na območju Slovenije delovalo 30 digitalnih potresnih opazovalnic z neprekinjenim prenosom podatkov v središče za obdelavo v Ljubljani, dve digitalni opazovalnici z neprekinjenim beleženjem podatkov na lokalni pomnilniški medij ter 13 digitalnih opazovalnic, opremljenih z akcelerografi za opazovanje seizmičnosti na urbanih območjih. Slednje beležijo in prenašajo v središče za obdelavo podatkov v Ljubljani samo zapise seizmičnih dogodkov, pri katerih pospeški presežejo prag proženja. Različne posodobitve opreme smo izvedli na 9 opazovalnicah. Abstract In the year 2019 there were 30 digital seismic stations incorporated in Seismic Network of the Republic of Slovenia (SNRS) with realtime continuous data transmission to the data centre in Ljubljana, two digital stations with continuous recording of data on local media, and 13 digital stations equipped with accele-rographs to monitor seismicity in urban areas. The latter record and transmit to the data center in Ljubljana only waveforms of seismic events, where the acceleration exceeds trigger threshold. Various updates of equipment were implemented at 9 seismic stations. Digitalne potresne opazovalnice Leta 2019 je v Sloveniji delovalo 30 digitalnih potresnih opazovalnic, s katerih so se podatki samodejno neprekinjeno prenašali v središče za obdelavo podatkov (SOP) na Vojkovo 1b (Vidrih in ostali 2006) v Ljubljani in v rezervno središče na observatoriju na Golovcu v Ljubljani (preglednica 1, slika 1). Podatki opazovalnic na Jurščah (JURE) in Mašunu (MASP), ki sta bili zaradi povečane seizmične aktivnosti na Notranjskem postavljeni začasno, so se shranjevali na lokalni pomnilniški medij. Postavljena je bila tudi seizmološka enota v kleti zgradbe Vojkova 1B, kjer deluje Agencija za okolje. Na lokaciji MASP je do 7. maja 2019 delovala seizmološka enota s kontinuiranim načinom beleženja, oktobra pa je bila na isto mesto postavljena ETNA s prožilnim načinom delovanja in beleženja. Tudi v tem letu smo izvedli nekaj večjih posodobitev seizmološke opreme. Na opazovalnicah Višnje (VISS) in Gorjuše (GORS) smo namestili nova seizmometra podjetja Streckeisen STS-2.5, na opazovalnicah Gorenja Brezovica (GBAS), Vrh pri Dolskem (VNDS) in Zavodnje (ZAVS) pa seizmometre podjetja Nanometrics Trillium. Na opazovalnicah Goliše (GOLS), Legarje (LEGS) in Podkum (PDKS) smo posodobili sistemsko programsko opremo (firmware) zajemalnih enot na opazovalnici Cesta (CESS) smo zamenjali obstoječo komunikacijsko opremo z LTE usmerjevalnikom in zunanjo anteno. Za vpis opazovalnic v zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture, katere del je tudi infrastruktura za opazovanje naravnih pojavov in naravnih virov, je bilo treba pripraviti elaborat o seizmoloških opazovalnicah. V ta namen so bile opravljene geodetske meritve v novem geodetskem sistemu na potresnih opazovalnicah: Bojanci (BOJS), Dobrina (DOBS), Gorenja Brezovica (GBAS), Grobnik (GROS), Ilirska Bistrica 5 £ P I 03 (D >v * 5 oo o 2 3 0 s ° iS 1 O š o 3" S 3 3 o S- I S g 8 II 3 o t\i 10° (> 1.100 km) 1,5° < A < 10° (< 1.100 km) A < 1,5° (< 160 km) A - oddaljenost od Ljubljane v kotnih stopinjah: 1° predstavlja približno 111,1 km A - distance from Ljubljana, in degrees: 1° is approximately 111,1 km ki imajo pospeške tal večje od nastavljenega praga proženja. Podatki o času delovanja posameznih opazovalnic v urbanih območjih, njihovih oznakah, lokacijah in serijskih številkah so navedeni v preglednici 2. Število zabeleženih potresnih dogodkov Slovenske potresne opazovalnice so leta 2019 zabeležile 3118 potresnih dogodkov, od tega 2181 lokalnih potresov, 338 bližnjih in 599 oddaljenih (ARSO, 2019). Seizmografi so zapisali tudi 1511 12 P. Sinčič, I. Tasič, M. Živčic umetnih potresov (preglednica 3, sliki 4 in 5). Potresni dogodek je namreč lahko naravnega ali umetnega izvora. Viri in literatura Agencija Republike Slovenije za okolje, 2019. Baza podatkov za potrese na ozemlju Slovenije leta 2017. Arhiv ARSO, Ljubljana. Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčic, M. 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 287 str. Potresne opazovalnice v Sloveniji v letu 2019 13 Anita Jerše Sharma, Tamara Jesenko, Barbara Šket Motnikar, Mladen Živčic Potresi v Sloveniji leta 2019 Earthquakes in Slovenia in 2019 Povzetek V letu 2019 je bila potresna dejavnost v Sloveniji rahlo pod povprečjem. Državna mreža potresnih opazovalnic (v nadaljnjem besedilu: DMPO) je zabeležila 2181 potresov v Sloveniji ali bližnji okolici. Prebivalci so čutili vsaj 141 lokalnih potresov, 18 od njih je imelo lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0; dva potresa pa sta dosegla največjo intenziteto IV-V EMS-98. Najmočnejši potres leta 2019 z lokalno magnitudo 3,4 se je zgodil 1. oktobra ob 22.24 UTC (2. oktobra ob 0.24 SEČ) z nadžariščem pri Ilirski Bistrici. Največja intenziteta potresa je bila IV EMS-98. Prebivalci Slovenije so čutili tudi pet potresov z žariščem v Italiji z največjo intenziteto v Sloveniji IV-V EMS-98. Številni prebivalci so 26. novembra v Sloveniji čutili tudi dva potresa z Balkanskega polotoka. Močnejši je bil potres v Albaniji, ki je z magnitudo 6,4, dosegel intenziteto IV EMS-98 na območju Slovenije. Potresov, ki bi v Sloveniji povzročili večjo gmotno škodo na objektih, v letu 2019 ni bilo. Abstract Earthquake activity in Slovenia was slightly lower than the average of previous years. The Seismic Network of the Republic of Slovenia recorded 2181 local earthquakes, at least 141 of which were felt by the people. There were 18 earthquakes with a local magnitude equal to or higher than 2.0, and there were two which reached maximum intensity IV-V EMS-98. The strongest earthquake in Slovenia in 2019, with a local magnitude of 3.4, was observed on 1 October at 22:24 UTC (2. October at 00:24 Central European Summer Time (CEST)) near Ilirska Bistrica with maximum intensity IV EMS-98. Inhabitants of Slovenia also felt five regional earthquakes with epicenters in Italy. Their maximum intensity in Slovenia was IV-V EMS-98. On 26 November several people in Slovenia also felt two earthquakes in Balkan Peninsula. The strongest occurred in Albania with magnitude 6.4 with maximum intensity in Slovenia IV EMS-98. There were no earthquakes in Slovenia in 2019 that caused any major structural damage to buildings. Uvod V DMPO je bilo leta 2019 26 digitalnih opazovalnic z neprekinjenim prenosom podatkov v podatkovno središče na Agenciji za okolje (ARSO) in rezervno podatkovno središče na observatoriju na Golovcu, oboje v Ljubljani (Vidrih in drugi, 2006). Mrežo dopolnjujeta še dve začasni opazovalnici z enako opremo in neprekinjenim prenosom podatkov (opazovalnica na Cesti pri Krškem -CESS) in opazovalnica v meteorološki postaji na Lisci - LISS). Poleg tega so se v stvarnem času zbirali tudi podatki nekaterih tujih potresnih opazovalnic v okviru sodelovanja Central and East European Earthquake Research Network (CE3RN, 2019). Predvsem tisti z opazovalnic sosednjih držav (Avstrija, Hrvaška, Italija, Madžarska) omogočajo natančnejši izračun potresnih parametrov potresov v Sloveniji. Še posebej to velja za potrese, katerih nadžarišča so blizu slovenske državne meje. 14 Slika 1: Nadžarišča potresov leta 2019, ki smo jim določili žariščni čas, koordinati nadžarišča in globino žarišča. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MVV. Slika je bila narejena s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Figure 1: Distribution of earthquake epicentres in 2019, with calculated hypocentral time, epi-central coordinates and focal depth; the coloured symbols of varying sizes denote focal depth and local magnitude MVV. Magnituda = magnitude; Globina = depth. Figure was made using GMT software (Wessel and Smith, 1991, 1998). Potresna dejavnost v Sloveniji leta 2019 Potresne opazovalnice državne mreže so leta 2019 zabeležile 2181 lokalnih potresov z žariščem v Sloveniji ali njeni bližnji okolici. Za 87 % zabeleženih lokalnih potresov smo zbrali dovolj podatkov, torej zapise z vsaj treh opazovalnic, da smo lahko izračunali lokacijo žarišča. Za 86,5 % potresov, ki so prikazani na sliki 1, smo lahko določili tudi magnitudo. Po podatkih za obdobje 1997-2016, potem ko iz kataloga odstranimo pred- in popotrese, se v Sloveniji vsako leto v povprečju zgodi 24 potresov z lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0 in trije potresi z lokalno magnitudo večjo ali enako 3,0 (ARSO, 2020). V letu 2019 je bila potresna dejavnost v Sloveniji rahlo pod povprečjem. Osemnajst potresov je imelo lokalno magnitudo večjo ali enako 2,0, od tega sta bila dva z magnitudo 3,0 ali večjo od te vrednosti. Histogram na sliki 2 kaže porazdelitev lokalne magnitude (MLV); 98 odstotkov vseh potresov je imelo lokalno magnitudo manjšo od 1,7. Potresi v Sloveniji leta 2019 15 Slika 2: Porazdelitev magnitude (MLV) potresov v Sloveniji leta 2019 Figure 2: Distribution of earthquakes in Slovenia in 2019 with respect to MVV magnitude Slika 3: Porazdelitev globine žarišča potresov v Sloveniji leta 2019 (v kilometrih) Figure 3: Distribution of focal depth (in kilometres) with respect to number or earthquakes in Slovenia in 2019 Porazdelitev globine žarišč potresov (slika 3) kaže, da so imeli leta 2019 vsi potresi na območju Slovenije in bližnje okolice (bilo jih je 1898) žarišča do globine 24 km; 22 % potresov je imelo žariščno globino enako ali manjšo od 6 km, 69 % potresov se je zgodilo na globini med 6,1 in 15 km, 9 % potresov je imelo žarišče v globini med 15,1 in 21 km, dvema potresoma (0,2 %) pa smo določili žariščno globino, ki je večja od 21 km. Najmočnejši potres leta 2019 v Sloveniji oziroma njeni bližnji okolici se je zgodil 1. oktobra ob 22.24 po univerzalnem koordiniranem času (v nadaljnjem besedilu: UTC) oziroma 2. oktobra ob 0.24 po Srednjeevropskem času (v nadaljnjem besedilu: SEČ) pri Ilirski Bistrici (MLV = 3,4). Imel 16 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, M. Živčic je največjo intenziteto IV EMS-98. S kratico EMS-98 označujemo evropsko potresno lestvico (Grunthal, 1998). Ljudje so ga čutili v območju 175 km od nadžarišča do naselja Podgrad v Gornji Radgoni. Opazovalci so poročali o srednje močnem tresenju, žvenketanju stekla in tresenju pohištva. Bobnenje, ki je spremljalo potres, je prebudilo veliko ljudi. V preglednici 1 so osnovni podatki za 73 lokalnih potresov z izračunano lokalno magnitudo, večjo ali enako 1,5, od katerih so jih prebivalci Slovenije čutili 54. Poleg teh je navedenih še 89 šibkejših potresov, ki so jih prebivalci Slovenije čutili in smo jim lahko izračunali lokacijo nadžarišča. Za vsak potres so navedeni datum (leto, mesec, dan), žariščni čas po UTC (ura, minuta, sekunda), koordinati nadžarišča (zemljepisna širina °N, zemljepisna dolžina °E), globina žarišča (km), lokalna magnituda (MLV) in največja intenziteta (Imax) EMS-98, ki jo je potres dosegel v Sloveniji. V stolpcu Potresno območje je za večino nadžarišč v Sloveniji napisano ime naselja, ki je najbližje nadžarišču in je navedeno v seznamu naselij Geodetske uprave RS (GURS, 2018), za preostala (nadžarišče je več kot 5 km oddaljeno od najbližjega naselja iz omenjenega seznama ali pa je zunaj slovenskih meja) smo toponim poiskali s pomočjo storitev Google Zemljevidi (Google Maps, 2020). Za razliko od prejšnjih let, leta 2019 nismo ocenjevali intenzitet potresov, katerih le-ta je bila nižja od IV EMS-98, vendar smo takim potresom pripisali intenziteto, ki je bila določena z avtomatskim algoritmom (Šket Motnikar, 2020). Če podatki niso zadoščali za nedvoumno določitev intenzitete, smo potresu pripisali razpon vrednosti (npr. IV-V). Kadar potresu ni bilo mogoče določiti niti razpona mogočih vrednosti, smo temu pripisali oznako »čutili«, ali oznako »zvok«, če so opazovalci poročali le o zvočnih učinkih brez tresenja. Za določitev osnovnih parametrov potresov, navedenih v preglednici 1, smo uporabili analize potresov, zapisanih na potresnih opazovalnicah državne mreže v Sloveniji, dopolnilnih opazovalnicah za močnejše tresljaje in opazovalnic sosednjih držav ter biltenov iz Avstrije (ZAMG, 2019-2020), na Hrvaškem (GEOF-PMF, 2020), in Italije (OGS, 2020). Žariščni čas (čas nastanka potresa), koordinati nadžarišča in žariščno globino smo določili iz časa prihodov vzdolžnega (P) in prečnega (S) valovanja na potresne opazovalnice. Potrese smo locirali s programom HYPOCENTER (Lienert in drugi, 1988; Lienert, 1994). Uporabili smo povprečni hitrostni model za ozemlje Slovenije, določen iz tridimenzionalnega modela za prostorsko valovanje (Michelini in drugi, 1998) in modela za površinsko valovanje (Živčic in drugi, 2000). Potresom, ki smo jim lahko določili le koordinati nadžarišča, smo za žariščno globino privzeli sedem kilometrov (Poljak in drugi, 2000). Lokalno magnitudo MLV potresov smo določili iz največje hitrosti navpične komponente nihanja tal na slovenskih opazovalnicah in oddaljenosti nadžarišča do potresne opazovalnice. V preglednici 1 je navedena povprečna vrednost MLV za opazovalnice v Sloveniji. Največja intenziteta (Imax), ki jo je potres dosegel na ozemlju Slovenije, je ocenjena po EMS-98. V preglednici 2 so navedeni bližnji (regionalni) potresi, ki so jih čutili tudi v Sloveniji. Ljudje so na ozemlju Slovenije čutili kar pet potresov z žariščem v Italiji. Največje učinke je v Sloveniji povzročil potres pri Raveni z magnitudo 4,3. V Sloveniji je dosegel je najvišjo intenziteto stopnje IV-V EMS-98. Prav tako so prebivalci Slovenije čutili še dva potresa z žariščem na Balkanskem polotoku. Prvi potres, ki se je zgodil v Albaniji 26. novembra ob 2.54 UTC z magnitudo 6,4, je prebudil posamezne ljudi. Opazovalci so poročali o srednje močnem valovanju, žvenketu stekla, nihanju luči in tresenju pohištva. Potres je v Sloveniji dosegel najvišjo intenziteto stopnje IV EMS-98. Na isti dan, ob 9.19 UTC, se je zgodil še potres v Bosni in Hercegovini z magnitudo 5,4. Tudi ta potres so zaznali prebivalci Slovenije. Poročali so o šibkem nihanju tal. Potresi v Sloveniji leta 2019 17 Preglednica 1: Seznam potresov leta 2019, ki so imeli lokalno magnitudo večjo ali enako 1,5 in smo jim lahko izračunali žariščni čas, koordinati nadžarišča (epicentra) ter globino žarišča. Pri potresih, ki so jih ljudje čutili, je navedena še največja intenziteta. V preglednici je tudi 89 potresov s sicer manjšo lokalno magnitudo, vendar so jih prebivalci Slovenije čutili in smo jim tudi lahko določili osnovne parametre. Table 1: List ot earthquakes with MLV > 1.5 in 2019, for which the hypocentral time, coordinates of the epicentre and the focal depth were calculated; the maximum intensity of the felt earthquakes is also stated. Information is provided also for 89 earthquakes of a lower magnitude, felt by the inhabitants of Slovenia, for which we also calculated the hypocentral time, coordinates of the epicentre and the focal depth, h = focal depth; nst = number of stations used; RMS = the root mean square of time residuals. Zvok = sound; čutili = felt. datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS Mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2019 4 23 43 24,5 46,13 14,31 13 48 0,4 1,5 lil Sv. Barbara 2019 5 11 26 5,1 46,08 14,89 13 40 0,5 1,5 Spodnji Log 2019 8 4 3 11 45,69 13,83 5 64 0,6 2,2 lil-IV Fernetti (Fernetiči) meja Italija -Slovenija 2019 14 3 45 7,1 45,68 13,81 5 24 0,5 0,9 lil Fernetti (Fernetiči) meja Italija -Slovenija 2019 20 2 6 22,8 45,54 15,14 12 15 0,3 1,0 lil-IV Dragovanja vas 2019 20 2 9 41,5 45,55 15,14 9 10 0,3 0,8 čutili Grič pri Dobličah 2019 20 3 13 19,4 45,55 15,14 10 7 0,3 0,4 lil-IV Dragovanja vas 2019 22 13 23 39,4 46,16 15,09 8 22 0,3 1,5 lil-IV Boben 2019 22 18 2 10,7 46,16 15,09 9 34 0,3 1,6 IV Studence 2019 26 1 18 53,6 46,16 15,08 9 14 0,3 0,8 lil-IV Boben 2019 27 10 47 10 45,87 15,22 4 19 0,4 0,9 lil Šmarješke Toplice 2019 27 20 42 43,1 46,27 13,54 16 8 0,1 1,6 Trnovo ob Soči 2019 31 12 11 10,2 46,07 14,22 21 27 0,3 1,5 čutili Rovt 2019 31 20 42 42,9 45,64 14,26 13 24 0,4 0,9 ll-lll Bač 2019 31 21 34 21,4 45,65 14,26 12 24 0,4 1,0 ll-lll Bač 2019 31 21 44 33,2 45,64 14,27 13 37 0,5 1,4 ll-lll Bač datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2019 1 31 22 43 10,2 45,65 14,26 11 18 0,3 1,1 čutili Bač 2019 2 0 19 26,2 45,65 14,26 10 35 0,5 1,4 II Bač 2019 2 1 41 20,7 45,66 14,26 11 32 0,4 1,3 II Palčje 2019 2 2 0 35,4 45,65 14,26 11 36 0,4 1,5 II Bač 2019 2 2 7 13,2 45,65 14,26 12 14 0,2 0,8 čutili Bač 2019 2 2 19 9,7 45,65 14,26 11 32 0,4 1,4 čutili Bač 2019 2 2 45 28,1 45,65 14,26 11 22 0,3 1,1 čutili Bač 2019 2 3 28 23,6 45,65 14,26 11 26 0,3 1,3 čutili Bač 2019 2 3 41 38,5 45,65 14,25 12 28 0,3 1,3 čutili Bač 2019 2 3 44 12,2 45,65 14,25 12 23 0,3 1,2 III Bač 2019 2 4 11 1 33,5 46,06 15,59 5 65 0,5 2,6 IV-V Gradišče 2019 2 4 15 17 21,4 46,14 13,63 17 25 0,3 1,7 Tribil Superiore (Gorenji Tarbij), Italija 2019 2 6 21 6 0,9 45,65 14,26 11 45 0,5 1,4 III Bač 2019 2 7 2 23 17,7 45,65 14,26 11 18 0,3 1,1 III Bač 2019 2 7 2 43 44,5 45,65 14,26 11 41 0,4 1,5 III Bač 2019 2 7 6 42 20,5 45,65 14,26 12 22 0,3 1,3 III Bač 2019 2 7 7 0 49,4 45,65 14,26 11 35 0,5 1,6 III Bač 2019 2 7 10 4 13,3 45,65 14,26 11 16 0,3 1,1 lll-IV Bač 2019 2 8 6 54 40,2 46,59 15,10 11 19 0,4 1,3 III Sv. Danijel 2019 2 8 9 8 1 45,65 14,25 11 23 0,4 1,3 ll-lll Drskovče 2019 2 12 13 19 51,3 45,56 15,32 1 15 0,5 1,2 III Stopčič Vrh, Hrvaška 2019 2 14 2 48 41,8 45,66 14,27 11 63 0,5 1,7 lll-IV Juršče datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2019 2 14 8 47 19,6 46,08 15,77 10 37 0,5 1,6 Črešnjevec, Tuhelj, Hrvaška 2019 2 14 9 18 56,1 45,66 14,26 11 41 0,4 1,5 Palčje 2019 2 14 9 19 49,8 45,65 14,27 11 13 0,2 1,2 lll-IV Bač 2019 2 14 22 54 45,1 45,38 15,50 18 64 0,4 2,2 Ščulac, Hrvaška 2019 2 15 2 6 51,3 45,66 14,26 11 43 0,5 1,3 III Palčje 2019 2 15 4 24 6,8 45,65 14,26 11 66 0,5 1,7 lll-IV Palčje 2019 2 15 4 26 6,8 45,65 14,25 11 44 0,4 1,5 lll-IV Drskovče 2019 2 15 4 38 46,3 45,66 14,26 12 35 0,5 1,3 lll-IV Palčje 2019 2 21 20 3 52,6 45,94 14,90 10 22 0,4 0,9 čutili Mali Gaber 2019 2 24 14 47 42,6 46,01 14,23 2 39 0,5 1,5 lll-IV Podlipa 2019 2 26 12 56 33 45,57 15,31 1 25 0,5 1,4 ll-lll Mrzljaki, Hrvaška 2019 2 27 20 43 30,9 45,66 14,26 10 15 0,2 0,7 III Palčje 2019 2 28 17 11 13,4 46,64 15,18 10 6 0,4 1,6 Sv. Trije Kralji 2019 2 28 19 32 18,9 46,23 13,45 11 40 0,5 1,5 III Logje 2019 3 4 19 48 19,7 46,04 15,05 8 43 0,4 1,5 lll-IV Radgonica 2019 3 8 21 20 9,2 45,63 14,37 15 44 0,4 1,2 III Mašun 2019 3 13 1 24 21,2 45,93 14,60 0 3 0 <0,1 III Udje 2019 3 13 18 19 11,9 46,14 15,05 8 6 0,2 0,3 III Trbovlje 2019 3 14 1 1 32,8 46,01 14,45 11 41 0,3 1,0 čutili Črna vas 2019 3 21 18 36 9,7 46,27 15,40 10 33 0,5 1,7 Dramlje 2019 3 21 20 0 17,5 46,14 14,40 13 40 0,4 1,4 II-III Vaše 2019 3 26 7 34 32 45,65 14,22 9 20 0,2 1,3 lll-IV Drskovče datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS Mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2019 3 26 20 12 5,2 46,27 15,40 12 30 0,3 1,6 Šedina 2019 3 27 23 48 36,1 45,66 14,26 11 31 0,3 1,3 III Palčje 2019 3 31 1 12 23,5 45,85 15,44 7 36 0,4 1,2 III Jablance 2019 3 31 4 14 59,6 46,45 14,70 10 56 0,5 1,8 lll-IV Podolševa 2019 4 1 20 57 44,1 45,65 14,26 11 21 0,2 0,7 lll-IV Bač 2019 4 2 12 50 49,3 46,17 14,51 11 32 0,3 1,5 čutili Utik 2019 4 3 1 51 34,7 46,31 13,28 12 57 0,6 1,7 Musi (Mužac), Italija 2019 4 4 1 15 40,7 46,20 14,70 12 68 0,6 2,2 lll-IV Obrše 2019 4 7 22 31 19,3 46,01 14,19 5 42 0,5 1,0 čutili Praprotno Brdo 2019 4 8 20 46 37,9 45,93 14,79 7 5 0,2 <0,1 III Stranska vas ob Višnjici 2019 4 11 19 57 21,5 45,47 14,63 17 63 0,5 2,3 ll-lll Gerovo, Hrvaška 2019 4 11 20 12 47,6 45,81 15,48 6 61 0,5 2,3 IV Cerovica, Hrvaška 2019 4 11 21 17 5,5 45,82 15,50 4 31 0,6 1,3 III Osunja, Hrvaška 2019 4 13 22 26 53,2 46,25 14,42 16 76 0,5 2,4 IV Srednja vas pri Šenčurju 2019 4 14 16 20 10,6 46,14 14,82 8 23 0,4 1,0 III Podgorica pri Pečah 2019 4 16 18 23 38,9 45,69 15,65 17 30 0,5 1,7 Donja Reka, Hrvaška 2019 4 19 17 36 20,8 45,47 15,33 6 66 0,6 2,2 IV Balkovci 2019 4 21 16 6 11,2 45,67 14,46 14 54 0,4 1,7 Kozarišče 2019 4 23 5 20 4,3 46,18 14,42 18 37 0,4 1,5 Moše 2019 4 27 4 39 51,6 45,95 14,70 8 53 0,5 1,7 III Gatina 2019 4 27 9 31 32,3 46,09 15,78 12 62 0,5 2,5 lll-IV Trsteno, Tuhelj, Hrvaška 2019 5 2 14 53 2,6 46,24 13,75 2 6 0,2 0,3 čutili Tolminske Ravne datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2019 5 2 15 25 37,8 45,99 14,86 8 11 0,2 1,0 lll-IV Bukovica 2019 5 3 3 50 20,7 45,50 14,39 9 34 0,5 1,5 lll-IV Zabiče 2019 5 4 23 32 57 46,05 15,59 9 55 0,5 1,7 lll-IV Gradišče 2019 5 9 3 14 22,7 45,97 13,79 19 97 0,5 2,9 IV Nemci 2019 5 9 13 52 16,6 46,12 14,67 8 70 0,5 2,6 IV Vinje 2019 5 10 18 47 49,8 46,12 14,37 11 19 0,3 0,6 čutili Tehovec 2019 5 17 7 29 47 46,09 14,22 13 34 0,4 1,5 Rovt 2019 5 19 14 0 43,7 46,13 14,39 12 24 0,3 1,0 čutili Žlebe 2019 6 11 6 54 43,3 46,09 14,21 10 81 0,5 3,0 IV Kremenik 2019 6 11 7 27 38,1 46,08 14,22 10 20 0,4 1,0 lll-IV Rovt 2019 6 11 11 16 34,9 46,47 14,34 10 24 0,3 1,5 Zell-Mitterwinkel (Sele-Srednji kot), Avstrija 2019 6 12 2 41 43,2 45,87 15,55 2 14 0,2 0,8 čutili Stankovo 2019 6 13 12 18 11,3 45,40 14,40 16 59 0,5 2,3 Mladeniči, Hrvaška 2019 6 15 6 36 38,6 46,75 15,70 1 9 0,3 1,5 Ziegler, Avstrija 2019 6 16 20 24 55,1 46,59 13,93 18 32 0,3 1,5 Villach (Beljak), Avstrija 2019 6 17 16 23 15 45,97 14,33 5 19 0,4 1,0 III Blatna Brezovica 2019 6 23 21 13 53,2 45,72 15,65 7 17 0,3 0,9 lll-IV Plešivica, Hrvaška 2019 6 26 0 25 33,8 45,97 14,33 7 32 0,4 0,9 lll-IV Blatna Brezovica 2019 7 9 20 11 47,6 46,14 14,50 17 28 0,4 1,2 čutili Srednje Gameljne 2019 7 12 2 12 19,9 45,44 15,25 5 7 0,2 0,6 čutili Pribanjci, Hrvaška 2019 7 20 11 53 41,4 46,25 14,84 12 59 0,5 2,2 lll-IV Okrog pri Motniku 2019 7 20 12 30 24,1 46,25 14,83 13 75 0,5 2,9 IV Okrog pri Motniku datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2019 7 20 14 35 29,9 46,25 14,84 12 55 0,5 2,0 lll-IV Okrog pri Motniku 2019 7 26 19 5 52,3 45,83 14,80 0 3 0,2 0,5 III Kal 2019 8 5 13 29 25,9 45,35 14,30 11 13 0,2 1,4 čutili Bregi, Hrvaška 2019 8 5 21 49 9 46,66 13,73 10 64 0,5 2,3 III Kellerberg, Avstrija 2019 8 11 12 58 20,3 46,07 14,78 9 27 0,3 1,1 čutili Golišče 2019 8 12 21 25 26,9 46,28 15,12 16 24 0,5 0,9 lll-IV Zalog pri Šempetru 2019 8 16 13 5 50,7 45,38 14,38 18 29 0,3 1,9 Viškovo, Hrvaška 2019 8 17 3 2 26 45,42 14,27 12 59 0,5 1,7 lll-IV Veli Brgud, Hrvaška 2019 8 19 7 18 48 46,16 15,01 6 9 0,2 1,2 čutili Potoška vas 2019 8 23 5 36 37,2 45,56 15,15 10 8 0,2 0,9 IV Blatnik pri Črnomlju 2019 8 24 1 22 28,2 46,28 14,95 12 27 0,3 1,0 lll-IV Čreta 2019 8 25 0 29 31 45,57 15,14 6 7 0,2 0,6 lll-IV Jelševnik 2019 8 26 9 16 34,7 46,15 14,41 16 39 0,4 1,6 Ve rje 2019 8 30 9 15 18,7 46,04 15,28 9 9 0,3 0,6 čutili Ledina 2019 8 30 16 3 55,7 46,19 15,86 17 34 0,4 1,9 Žutnica, Hrvaška 2019 9 2 11 39 55,2 46,01 14,69 10 20 0,3 1,2 II Ravno Brdo 2019 9 4 22 20 33,2 46,49 14,73 6 34 0,5 1,5 čutili Topla 2019 9 5 8 12 46,8 46,33 13,90 11 44 0,5 1,6 ll-lll Studor v Bohinju 2019 9 11 19 11 3,3 45,90 15,29 3 13 0,2 0,5 II Škocjan 2019 9 12 10 47 51,7 45,83 14,98 12 50 0,5 2,0 III Sadinja vas pri Dvoru 2019 9 14 0 28 3,4 46,29 13,65 6 66 0,5 1,8 lll-IV Lepena 2019 9 15 9 9 59,2 46,50 16,45 15 18 0,3 1,7 Mursko Stredišče, Hrvaška datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2019 9 20 5 44 7,3 45,64 15,20 7 5 0,1 0,8 III Sovinek 2019 9 24 2 55 17,2 46,01 14,39 8 24 0,3 0,9 lll-IV Lukovica pri Brezovici 2019 9 25 20 50 38,5 46,01 15,41 4 14 0,3 0,7 lll-IV Krajna Brda 2019 9 30 14 16 55,8 45,99 15,42 3 24 0,5 1,1 lll-IV Kladje nad Blanco 2019 10 1 14 11 15 46,43 16,04 1 3 0 1,6 Predava 2019 10 1 22 24 18,1 45,57 14,38 21 73 0,4 3,4 IV Snežnik 2019 10 1 22 30 0 45,58 14,39 21 45 0,4 1,7 Snežnik 2019 10 2 1 33 52,7 46,65 15,06 11 24 0,6 1,5 III Kozji Vrh nad Dravogradom, meja Sloveniia - Avstriia 2019 10 11 4 23 27,4 46,09 15,18 7 14 0,2 0,8 lll-IV Veliko Širje 2019 10 13 7 56 14 46,44 15,09 9 27 0,4 1,7 lll-IV Vodriž 2019 10 14 7 37 33,5 46,20 14,34 15 40 0,4 1,5 III Žabnica 2019 10 16 11 5 29,2 45,94 13,75 10 19 0,2 1,1 III Vitovlje 2019 10 16 19 43 16,8 45,72 15,22 12 4 0,2 0,3 ll-lll Sela pri Jugorju 2019 10 18 7 15 1 46,05 15,60 5 33 0,5 1,4 lll-IV Gradišče 2019 10 23 20 55 20,7 46,05 15,63 5 9 0,2 1,0 II Črešnjevec ob Bistrici 2019 10 28 5 51 36,8 45,46 14,40 15 37 0,4 1,8 Klana, Hrvaška 2019 10 29 4 46 1,6 46,09 15,19 10 7 0,3 0,9 čutili Veliko Širje 2019 10 29 19 47 8,8 45,51 15,24 6 6 0,3 0,6 III Bojanci 2019 10 31 17 47 50,1 46,26 13,72 16 50 0,3 1,5 III Čadrg 2019 11 18 7 9 50,6 46,47 13,74 13 41 0,3 1,7 lll-IV Podkoren 2019 11 18 8 0 59,2 46,46 14,93 7 36 0,7 1,9 lll-IV Jazbina 2019 11 29 19 44 30,4 45,96 14,86 13 32 0,4 1,5 Šentpavel na Dolenjskem datum čas (UTC) z. šir. z. dolž. h nst RMS Mlv potresno območje leto mesec dan h m s °N o E km s EMS 98 date time (UTC) lat Ion h nst RMS mlv epicentral area year month day h min s °N o E km s EMS 98 2019 11 30 3 48 51,2 45,93 14,74 13 42 0,5 1,4 III Nova vas 2019 11 30 15 42 23,3 45,64 13,89 14 6 0,2 0,5 lll-IV Basovizza (Bazovica), Italija 2019 12 2 3 33 54,9 46,39 13,75 10 8 0,2 0,6 čutili Trenta 2019 12 2 9 26 8,2 46,27 14,39 16 20 0,3 1,5 Orehovlje 2019 12 3 2 23 47 46,24 13,83 6 13 0,2 1,1 čutili Kneške Ravne 2019 12 5 19 52 34 46,15 15,68 12 26 0,4 1,3 čutili Trnovec Desinički, Hrvaška 2019 12 7 2 37 37,5 45,96 14,87 11 32 0,3 1,3 III Zaboršt pri Šentvidu 2019 12 7 20 46 2,6 46,09 14,66 10 11 0,3 0,5 II Podgora pri Dolskem 2019 12 9 14 22 23,5 45,97 14,73 8 8 0,2 0,9 II Dedni Dol 2019 12 12 21 19 30,6 46,25 14,83 11 27 0,5 1,3 čutili Okrog pri Motniku 2019 12 19 4 12 49 46,26 13,73 6 17 0,5 0,9 ll-lll Čadrg 2019 12 23 14 35 22,7 46,21 15,37 12 29 0,4 1,6 Krajnčica 2019 12 24 17 52 12,1 45,85 14,90 5 19 0,2 0,7 čutili Dešeča vas 2019 12 30 20 39 19 46,29 13,64 7 11 0,2 0,5 III Lepena Preglednica 2: Seznam bližnjih (regionalnih) potresov, ki so jih leta 2019 čutili prebivalci Slovenije. Table 2: List of regional earthquakes that were felt by the inhabitants of Slovenia in 2019. datum čas (UTC) MW intenziteta potresno območje h min EMS-98 date time (UTC) MW intensity epicentral area h min EMS-98 14. 1. 2019 23 3 4,3 lV-V Ravena (Ravenna), Italija 14. 6. 2019 13 57 3,7 lll-IV Tolmeč (Tolmezzo), Italija 7. 7. 2019 21 9 3,2 čutili Tolmeč (Tolmezzo), Italija 28. 7. 2019 19 19 3,3 ll-lll Majano (Maian), Italija 22. 9. 2019 12 58 3,4 lll-IV Tolmeč (Tolmezzo), Italija 26. 11. 2019 2 54 6,4 IV Drač (Durres), Albanija 26. 11. 2019 9 19 5,4 III Blagaj, Bosna in Hercegovina 47*00' 46 30' 46*00" 43 30' AR5Q PCTHESI O u: < f A VSTR IJ A ****" r^ — o o°s O®" o0"5 s o O O J^S fo û rfStvI ) o 0 3 S \ < / 1- l 1 û . v 4 * °c c® n o r^ 0 ? * 0 50 13*30' 14'00' 14*30' 15*00' 15*30' 1600' 16'30' Magnituda MLV °oQ 0 1 2 3 Intenziteta _| ~| □ ■ □ EMS-98 F II III IV V Slika 4: Nadžarišča lokalnih potresov, ki so jih leta 2019 čutili prebivalci Slovenije. Barva simbola ponazarja največjo doseženo intenziteto v Sloveniji, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude Mlv Pri razponu mogočih vrednosti intenzitete je prikazana spodnja vrednost. Slika je bila narejena s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Figure 4: Epicentres of local earthquakes felt in Slovenia in 2019. The size of the symbols represents local magnitude, while the colour represents maximum intensity in Slovenia. Lower value of intensity is shown for possible intensity ranges. Magnituda = magnitude; Intenziteta = intensity. Figure was made using GMT software (Wessel and Smith, 1991, 1998). 26 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, M. Živčic Podatki o nekaterih močnejših potresih, ki so jih čutili prebivalci Slovenije V letu 2019 v Sloveniji ni bilo potresov, ki bi povzročili gmotno škodo, le posamezne razpoke v ometu. Dva potresa sta imela največjo intenziteto IV-V EMS-98 in 11 jih je imelo intenziteto IV EMS-98. Prebivalci v Sloveniji so čutili skupno vsaj 141 potresov, 134 lokalnih in sedem regionalnih. Nadžarišča potresov so prikazana na sliki 4. Velikost kroga označuje lokalno magnitudo, barva pa največjo doseženo intenziteto potresa v Sloveniji. V nadaljevanju sta opisana dva najmočnejša potresa v Sloveniji leta 2019. Potres pri Kozjem (MLV= 2,6) je dosegel največjo intenziteto IV-V EMS-98, potres pri Ilirski Bistrici (MLV = 3,4) pa IV EMS-98. Za vsakega izmed teh potresov je prikazana karta intenzitete po naseljih (sliki 5 in 6) z vrisanim instrumentalno določenim nadžariščem. Intenziteta potresa v posameznem naselju je ocenjena na podlagi vprašalnikov o učinkih potresa (za Imax > IV). Vprašalnike po potresu pošljemo prostovoljnim poročevalcem ali pa jih občani sami izpolnijo na spletni strani ARSO (ARSO, 2020a) ali evropske seizmološke organizacije EMSC (EMSC/CSEM, 2020). Na sliki 7 so prikazana vsa naselja, od koder smo Slika 5: Intenziteta potresa magnitude 2,6 pri Kozjem 4. februarja 2019 ob 11.01 po UTC v posameznih naseljih. Figure 5: Macroseismic data points of the earthquake near Kozje (MLV=2.6) on 4 Februar 2019 at 11:01 UTC in individual settlements. Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; niso čutili = not felt. Potresi v Sloveniji leta 2019 27 dobili podatke, da so ljudje čutili učinke katerega izmed potresov, katerih najvišja intenziteta je bila IV ali več. Barva in oznaka na sliki opredeljujeta največjo intenziteto, doseženo v posameznem naselju leta 2019. V nadaljevanju so vse navedene magnitude lokalne (M). Potres 4. februarja 2019 ob 11.01 po UTC pri Kozjem (slika 5). Potres magnitude 2,6 so ljudje čutiti v območju 47 km od nadžarišča. Največjo intenziteto (IV-V EMS-98) je potres dosegel v naseljih 13°40' 14°0' 14-20' 14-40' 15"0' 15°20' 15''40' 16"0' 14-0' '4" 10' 14-20' 14°30' 14°40' 14°50' Slika 6: Intenziteta potresa magnitude 3,4 pri Ilirski Bistrici 1. oktobra 2019 ob 22.24 po UTC v posameznih naseljih; a) celotno območje, kjer so potres čutili; b) širše nadžariščno območje. Figure 6: Macroseismic data points of the earthquake near Ilirska Bistrica (MLV=3.4) on 1 October 2019 at 22:24 UTC in individual settlements; a) felt area b) wider epicentral area Nadžarišče = epicentre; čutili = felt; zvok = thunder; niso čutili = not felt. Poklek pri Podsredi in Gorjane. Opazovalci so potres opisovali, kot bi s strehe padla ogromna količina snega. Poročali so o enkratnem zmerno do močnem tresenju ter o močnem žvenketanju posode. Posameznike je tresenje tal in glasno bobnenje tako prestrašilo, da so zbežali na prosto. Žarišče potresa je bilo dokaj plitvo (5 km) , zato so prebivalci potres občutili močneje, kot bi ga, če bi bilo žarišče globlje. Potres 1. oktober 2019 ob 22.24 po UTC pri Ilirski Bistrici (slika 6). Najmočnejši potres po magnitudi leta 2019 je bil potres pri Ilirski Bistrici (MLV = 3,4). Čutili so ga v območju 175 km od nadžarišča do naselja Podgrad v Gornji Radgoni. Opazovalci so poročali o zmernem tresenju, žvenketanju stekla in tresenju pohištva. Bobnenje, ki je spremljalo potres, je prebudilo veliko ljudi. Kljub temu, da je bil ta potres močnejši od potresa pri Kozjem, ki se je zgodil 4. februarja, ga ljudje niso občutili tako močno. Eden glavnih razlogov je tudi globina potresa, ki je bila precej globlja (21km) od potresa pri Kozjem. 28 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, M. Živčic 13°30' 14° 14°30' 15° 15°30' 16° 16°30 Slika 7: Največja intenziteta potresa izmed vseh, ki so se zgodili leta 2019, ocenjena v posameznem naselju v Sloveniji. Figure 7: Overall map of the maximum intensity in individual settlements in Slovenia of all the earthquakes in 2019 felt by the inhabitants of Slovenia. Čutili = felt; zvok = thunder. Sklepne misli Leta 2019 so se v Sloveniji ali njeni bližnji okolici zgodil 2181 potresi. Šestnajst potresov je imelo lokalno magnitudo med 2,0 in 2,9, dva potresa pa sta imela magnitudo 3,0 ali večjo od te vrednosti. Večina potresov (98 %) je imela lokalno magnitudo manjšo od 1,7. Vsi potresi na območju Slovenije in bližnje okolice so imeli žarišče do globine 24 km (sliki 1 in 2). V Sloveniji je bilo leta 2019 vsaj 141 potresov, za katere vemo, da so jih opazovalci čutili (sliki 4 in 8). Dva potresa sta dosegla intenziteto IV-V EMS-98, 11 potresov intenziteto IV. Za preostale potrese (128) v letu 2019 smo uporabili samodejno ocenjeno intenziteto (42 potresov je imelo intenziteto III-IV EMS-98, 37 III EMS-98, 11 II-III EMS-98 in 8 II EMS-98. Za preostale potrese (30) pa nimamo dovolj informacij o učinkih, zato jim ni bilo mogoče določiti intenzitete. Intenziteta je pri teh potresih ocenjena samo opisno, in sicer z oznako »čutili«.) (slika 8). Makroseizmični podatki za potrese bi bili zelo pomanjkljivi ali celo nedostopni, če nam ne bi pomagali številni prostovoljni poročevalci. Zaradi Splošne uredbe EU o varstvu osebnih podatkov (Uredba (EU) 2016/679, angleško General Data Protection Regulation, GDPR), so vsi registrirani poročevalci izpolnili privolitev za hrambo in uporabo osebnih podatkov. Osebne podatke (ime, priimek, naslov, lokacija v času potresa, morebitni e-naslov ter neobvezne podatke telefon, spol, datum rojstva) uporabljamo Potresi v Sloveniji leta 2019 29 Slika 8: Porazdelitev največje intenzitete EMS-98 potresov v Sloveniji leta 2019 Figure 8: Distribution of maximum EMS-98 intensity with respect to number of earthquakes in Slovenia in 2019. Čutili = felt. izključno za namen raziskovanja potresov in njihovih učinkov. Po podatkih iz januarja 2020 je registriranih 2432 aktivnih poročevalcev (975 jih izpolnjuje papirne vprašalnike, 1457 pa spletne vprašalnike). Vsem se za sodelovanje lepo zahvaljujemo, prav tako pa tudi številnim neregistriranim poročevalcem, ki izpolnjujejo spletne vprašalnike o učinkih potresov. Registriranim poročevalcem smo leta 2019 poslali 9049 makroseizmičnih vprašalnikov za 25 potresov (1886 papirnih in 7163 spletnih vprašalnikov). Poročevalci so vrnili 1886 izpolnjenih papirnih vprašalnikov (84 %), od tega: • 193 poročil, da so zaznali potres, • 1323 poročil, da niso zaznali potresa, • 80 poročil, ki jih nismo mogli prirediti potresu (brez podane lokacije, tujina,...) Spletni poročevalci so na naš poziv izpolnili 3008 spletnih vprašalnikov (42 %). Skupaj (zaprošenih ali poslanih na lastno pobudo) smo prejeli 8539 izpolnjenih spletnih vprašalnikov, med katerimi je bilo: • 5220 poročil, da so zaznali potres, • 2873 poročil, da niso zaznali potresa, • 436 poročil, ki jih nismo mogli prirediti potresu (rudniški dogodek, razstreljevanje, promet, brez podane lokacije,.). 30 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, M. Živčic Tudi leta 2019 smo pri zbiranju in izmenjavi podatkov sodelovali s seizmologi iz sosednjih držav (Italije, Avstrije in Hrvaške). Zahvaljujemo se jim za poslane oziroma na spletu objavljene makro-seizmične podatke. Viri in literatura ARSO, 2019. Letni seizmološki bilteni, 1997-2019. Arhiv Agencije RS za okolje, Ljubljana. ARSO, 2020a. Vprašalnik o potresu. Dostopno na: http://potresi.arso.gov.si/vprasalnik (25. 03. 2021). The Central and Eastern European Earthquake Research Network - CE3RN, 2019. http://www.ce3rn.eu/ (2019). EMSC/CSEM, 2020. European-Mediterranean Seismological Centre - EMSC/CSEM. Dostopno na: https://www.emsc-csem.org/Earthquake/Contribute/choose_earthquake.php (25.03.2021). GURS (Geodetska uprava RS), 2018. Centroidi naselij (geografske koordinate), računalniški seznam. GEOF-PMF, 2020. Data reports (online). Geofizički odsjek Prirodoslovno-Matematičnog Fakulteta, Zagreb, Hrvaška. Spletni naslov: https://www.pmf.unizg.hr/geof/seizmoloska_sluzba/ seizmoloski_bilteni. Google Maps. 2019. https://www.google.com/maps. Grunthal, G. (ur.), 1998. European Macroseismic Scale 1998 (EMS-98). Conseil de l'Europe, Cahiers du Centre Européen de Géodynamique et de Séismologie, Volume 15, Luxembourg. Lienert, B. R., Berg, E., Frazer, L. N. 1988. HYPOCENTER: An earthquake location method using centered, scaled, and adaptively least squares. Bull. Seism. Soc. Am., 76, 771-783. Lienert, B. R. 1994. HYPOCENTER 3.2 - A Computer Program for Locating Earthquakes Locally, Regionally and Globally. Hawaii Institute of Geophysics & Planetology, Honolulu, 70 str. Michelini, A., Živčic, M., Suhadolc, P. 1998. Simultaneous inversion for velocity structure and hypocenters in Slovenia. Journal of Seismology, 2 (3), 257-265. OGS (Oservatorio Geofisco Sperimentale), 2018. Bolletino della Rete Sismometrica del Friuli Venezia Giulia. OGS, Centro ricerche sismologiche, Udine, computer file. Spletni naslov: http://www.crs.inogs.it/bollettino/RSFVG/2018/RSFVG-2018.en.html. Poljak, M., Živčic, M., Zupančič, P. 2000. The Seismotectonic Characteristics of Slovenia. Pure appl. Geophys., vol. 1, 57, 37-55. Šket Motnikar, B., Jerše Sharma, A. 2020. Statistična analiza spletnih vprašalnikov, interno predavanje, ARSO, februar 2020. Potresi v Sloveniji leta 2019 31 Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov). Dostopno na: https://eur-lex. europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32016R0679&from=en (25.03.2021) Vidrih, R., Sinčič, P., Tasič, I., Gosar, A., Godec, M., Živčic, M. 2006. Državna mreža potresnih opazovalnic. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana, 287 str. Wessel, P., Smith, W. H. F. 1991. Free software helps map and display data. Eos, Trans. Amer. Un., Vol. 72 (441), 445-446. Wessel, P., Smith, W. H. F. 1998. New, improved version of the Generic Mapping Tools released. EOS Trans. AGU, Vol. 79, 579. ZAMG, 2018-2019. Preliminary bulletin of regional and teleseismic events recorded with ZAMG--stations in Austria. Zentralanstalt für Meteorologie und Geodynamik, Wien. Živčic, M., Bondar, I., Panza, G. F. 2000. Upper Crustal Velocity Structure in Slovenia from Rayle-igh Wave Dispersion. Pure Appl. Geophys., Vol. 157, 131-146. t 32 A. Jerše Sharma, T. Jesenko, B. Šket Motnikar, M. Živčic Izidor Tasič, Marko Mali, Luka Pančur, Peter Sinčič, Igor Pfundner, Bojan Uran, Jože Prosen Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2019 Operation of the seismic network of the Republic of Slovenia in 2019 Povzetek Z glavnimi parametri, ki so vplivali na zanesljivost delovanja Državne mreže potresnih opazovalnic (DMPO) v letu 2019, predstavljamo povzetek analize delovanja in pregled pomembnejših dogodkov. Podajamo število prekinitev komunikacije za posamezno potresno opazovalnico (izpad) glede na trajanje. Za najdaljši izpad na posamezni potresni opazovalnici smo opisali njegov vzrok. Podajamo tudi časovne intervale, znotraj katerih ni delovalo po več potresnih opazovalnic hkrati, ter vzroke za omenjeno nedelovanje. Na osnovi rezultatov analize poteka tudi razvoj in izvedba posodobitev, ki prispevajo k boljšemu in zanesljivejšemu delovanju DMPO. Abstract The results of analysis of operation of Seismic Network of the Republic of Slovenia (SNRS) in 2019 are presented in this article. The main upgrades and events that have influenced the operating quality of SNRS are also presented, along with parameters describing its reliability. The number and duration of out-of-operation periods (OOOP) for all seismic stations were evaluated. The analysis of causes of the longest OOOP for particular seismic station was made. Time intervals, when more seismic stations were out of service simultaneously, are identified. Based on the results of the analysis, improvements are constantly implemented, contributing to better and more reliable operation of SNRS. Uvod Državno mrežo potresnih opazovalnic (DMPO) sestavlja 26 sodobno opremljenih digitalnih opazovalnic (slika 1). Vsaka potresna opazovalnica je opremljena z zajemalno enoto in dolgo-peri-odnim seizmometrom ter s pospeškometrom (slika 1). Poleg seizmološke merilne opreme se na opazovalnicah nahaja še podporna oprema, ki jo lahko razdelimo v štiri sklope: komunikacijska oprema, oprema za zagotavljanje neprekinjene oskrbe z električno energijo, oprema za dodaten nadzor delovanja zajemalnih enot ter oprema za nadzor vdora vode in beleženje temperature ob seizmometru. Glavna naloga Sektorja za potresna opazovanja na Uradu za seizmologijo je neprestano spremljanje delovanja vse opreme na DMPO in zagotavljanje optimalne kakovosti seizmoloških podatkov ter v največjem možnem obsegu preprečevanje njihove izgube. V ta namen na DMPO izvajamo različne analize, na osnovi katerih izboljšujemo njeno delovanje. 33 Slika 1: Državna mreža potresnih opazovalnic. Prikazana je razporeditev različnih tipov seizmome-trov, pospeškometrov in zajemalnih enot po posameznih potresnih opazovalnicah. Figure 1: Seismic network of the Republic of Slovenia (seizmometer = the seismometer, pospe-škometer = accelerometer; zajemalna enota = digitizer) Vsi posegi na DMPO ter rezultati obsežne analize vseh pomembnih parametrov, ki vplivajo na kakovost delovanja DMPO, so podani v internem poročilu Sektorja za potresna opazovanja (SPO, 2019). Le-to obravnava naslednje parametre, ki opisujejo kakovost delovanja DMPO: • Podroben opis vseh del in posodobitev, ki so bile izvedene na posamezni potresni opazovalnici. • Število izpadov komunikacije posamezne potresne opazovalnice glede na trajanje izpada. Za daljše izpade (več kot 2 uri), ki niso bili posledica napake na komunikacijah, podajamo tudi njihove vzroke. • Skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice glede na določen časovni interval ter skupno trajanje izpadov posamezne potresne opazovalnice v določenem mesecu. Rezultati za posamezno opazovalnico so podani v obliki preglednic in grafov. • Podroben opis izpadov, ki so povzročili izgubo podatkov. • Število avtomatskih nastavitev mirovne lege seizmometra (za opazovalnice, opremljene s tipom seizmometra, ki to funkcijo omogoča). • Analiza nivoja celotnega seizmičnega nemira (predstavlja kombinacijo naravnih in umetnih seizmičnih izvorov) na posamezni potresni opazovalnici. Omenjena analiza je zelo pomembna 34 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen zaradi ugotavljanja morebitnih okvar na seizmološki merilni opremi. Večina menjav seizmome-trov oziroma pospeškometrov se izvede na osnovi te analize. • Časovni potek mirovne lege seizmičnih senzorjev in napajalne napetosti na posamezni potresni opazovalnici. • Časovni potek vrednosti temperature ob seizmometru. • Analiza vdorov vode v jaške potresnih opazovalnic. Podajamo število vdorov vode in datume omenjenih dogodkov. V tem prispevku podajamo le pomembnejše točke iz internega poročila (SPO, 2019). Glavne posodobitve, ki smo jih v letu 2019 izvedli na DMPO, pa so naslednje: • Nadgraditev DMPO s seizmometri tipa Trilium 120QA. Nova seizmometra smo namestili na potresnih opazovalnicah GBAS in ZAVS. Nadgraditev DMPO s seizmometri tipa STS 2.5. Namestili smo ju na potresnih opazovalnicah VISS in GORS. Na ostalih potresnih opazovalnicah smo redno spremljali pravilnost delovanja merilne opreme in na nekaterih opazovalnicah izvedli menjavo seizmometra oziroma pospeškometra. • Vzdrževanje napajalnih sistemov. Na nekaj potresnih opazovalnicah smo izvedli menjavo akumulatorjev (GBAS, JAVS). Menjava razsmernika (MOZS). Slika 2a: Pregled delovanja DMPO v letu 2019. Izpadi so označeni s črno barvo. Ločljivost slike omogoča, da so vidni le izpadi, daljši od treh ur. Figure 2a: An overview of out-of-operation periods (black lines) for seismic network of Slovenia in the year 2019. The resolution allows us to distinguish only out-of operation periods longer than three hours. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2019 35 Jan Feb Mar Apr May Jun Jul Aug Sep Oct Nov Dec Slika 2 b: Pregled DMPO v letu 2019. Izpadi so označeni z črno barvo. Na ordinatni osi je podano število opazovalnic, ki so sočasno vključene v izpad. Figure 2b: An overview of out-of-operation periods (black lines) for Seismic Network of the Republic of Slovenia in the year 2019. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Število potresnih opazovalnic vključenih v izpad 1 number of seismic stations included in OOOP Slika 3: Skupno trajanje izpadov več potresnih opazovalnic hkrati (leto 2019). Figure 3: The total duration of OOOP's that occurred at several seismic stations simultaneously (year 2019). 36 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen Preglednica 1: Skupni podatki o številu izpadov in njihovem trajanju za DMPO v letu 2019. Table 1: An overview of the out-of-operation periods (OOOP) for Seismic Network of the Republic of Slovenia in the year 2019. oznaka opazovalnice število vseh izpadov skupno trajanje vseh izpadov število izpadov daljših od 2h station code number of OOOP total duration of OOOP number of OOOP > 2h BOJS 12 2d 2h 21m 1 CADS 101 6h 8m 0 CEY 31 2h 45m 0 CRES 55 1d 23h 54m 1 CRNS 115 4d 6h 17m 2 DOBS 19 4h 34m 0 GBAS 270 7d 19h 36m 4 GBRS 330 6d 22h 56m 2 GCIS 4871 22d 10h 13m 19 GOLS 1281 3d 2h 40m 2 GORS 157 11h 20m 0 GROS 105 9h 31m 1 JAVS 2993 33d 16h 55m 6 KNDS 3273 5d 2h 39m 3 KOGS 80 4h 20m 0 LEGS 109 12h 27m 2 LJU 42 1d 0h 48m 3 MOZS 87 3d 23h 39m 2 PDKS 36 2h 58m 0 PERS 261 4d 4h 1m 5 ROBS 102 4d 20h 13m 3 SKDS 406 7d 23h 58m 19 VISS 33 2h 7m 0 VNDS 279 21d 0h 55m 8 VOJS 127 10d 13h 21m 5 ZAVS 1873 21d 15h 12m 20 skupaj 17048 108 Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2019 37 Preglednica 2: Pregled najdaljših izpadov za posamezno potresno opazovalnico DMPO v letu 2019 in razlogi zanje. Table 2: An overview and causes for the longest OOOP's for each station of the Seismic Network of the Republic of Slovenia in the year 2019. oznaka opazovalnice nastop najdaljšega izpada trajanje najdaljšega izpada vzrok najdaljšega izpada station code date/time of the longest OOOP duration of the longest OOOP cause for the longest OOOP BOJS 6.5./10.39 1d 21h 27m okvara zajemalne enote Q330 zaradi udara strele CADS 12.5./09.45 0h 49m izpad na komunikacijah CEY 12.5./09.45 0h 49m izpad na komunikacijah CRES 7.2./17.23 1d 15h 36m izpad napajanja zaradi udara strele CRNS 8.2./20.39 2d 11h 07m izpad napajanja zaradi izklopljenega FID stikala DOBS 2.22./23.00 1h 21m izpad na komunikacijah GBAS 6.22./05.28 6d 1h 26m okvara komunikacijskih vodov GBRS 9.6./14.49 3d 19h 10m okvara komunikacijskih vodov GCIS 4.10./23.43 7d 8h 53m okvara komunikacijske opreme GOLS 11.18./16.56 3h 17m menjava modema GORS 11.22./09.13 0h 51m izpad na komunikacijah GROS 2.20./09.47 4h 11m izpad na komunikacijah JAVS 3.16./09.03 16d 23h izpad na komunikacijah - presežena zakupljena količina podatkov KNDS 4.24./22.26 16h 07m izpad na komunikacijah KOGS 12.5./09.45 0h 49m izpad na komunikacijah LEGS 12.13./23.25 2h 02m izpad na komunikacijah LJU 12.27./22.02 10h 50m izpad elektrike v okolici Krima MOZS 8.26./10.34 1d 20h 45m izpad napajanja - izpad varovalke v glavni elektro omarici PDKS 7.2./16.04 0h 32m izpad na komunikacijah PERS 4.8./12.11 1d 21h 45m problemi z LTE modemom ROBS 5.13./02.31 4d 5h 49m problemi z usmerjevalnikom SKDS 12.29./20.04 1d 14h 06m okvara napajalnika za usmerjevalnik VISS 12.5./09.45 0h 49m izpad na komunikacijah VNDS 12.18./14.01 5d 17h 58m napaka na modemu - ročni reset VOJS 9.1./13.22 3d 22h 15m izpad na komunikacijah ZAVS 7.2./17.47 2d 14h 19m menjava modema 38 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen Delovanje DMPO v letu 2019 V letu 2019 je bila celotna DMPO opremljena z dodatnimi zunanjimi pomnilniškimi enotami (JetBox oziroma Raspberry Pi2) in zajemalnimi enotami Q330HRS, ki imajo vgrajen tudi tako imenovan Baler. Le-ta podobno kakor zunanje pomnilniške enote dodatno hrani seizmološke podatke. Z dvojnim hranjenjem podatkov na lokaciji potresne opazovalnice do izgube podatkov zaradi daljše prekinitve komunikacije praktično ne more več priti. Preglednica 3: Število izpadov po dolžini in številu sočasno izpadlih potresnih opazovalnic. Table 3: An overview of simultaneous OOOP's for Seismic Network of the Republic of Slovenia. število opaz./ dolžina trajanja izpadov / length of downtime no. of stations 0-5 min 5-15 min 15-30 min 30-45 min 45-60 min 60-120 min > 120 min 2 4159 571 102 41 26 92 25 3 1205 145 14 3 1 7 3 4 574 38 5 3 2 1 2 5 118 3 0 1 0 0 0 6 21 3 0 1 0 0 0 7 3 0 0 0 0 0 0 8 0 0 0 0 0 0 0 9 0 0 0 0 0 0 0 10 0 0 0 0 0 0 0 11 0 0 0 0 0 0 0 12 0 0 0 0 0 0 0 13 0 0 0 0 0 0 0 14 0 0 0 0 0 0 0 15 1 0 0 0 0 0 0 16 0 0 0 0 0 0 0 17 0 0 0 0 0 0 0 18 0 0 0 0 0 0 0 19 0 0 0 0 0 0 0 20 0 0 0 0 0 0 0 21 1 0 0 0 1 0 0 22 0 0 0 0 0 0 0 23 1 0 0 0 0 0 0 24 0 0 0 0 0 0 0 25 0 0 0 0 0 0 0 26 4 0 0 0 0 0 0 Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2019 39 Do trajne izgube seizmičnih podatkov še vedno lahko pride zaradi daljše prekinitve oskrbe potresne opazovalnice z električno energijo. Z nadgraditvijo napajalnih sistemov (Mali in sod., 2008) in ločenim napajanjem komunikacijske opreme in zunanjih pomnilniških enot je avtonomija delovanja seizmološke opreme najmanj en teden. Avtonomija delovanja komunikacijske opreme pa je najmanj en dan. V letu 2019 je bilo 21 potresnih opazovalnic opremljenih z nadzornim sistemom (Mali, 2014). Sistem omogoča nadzor temperature ob seizmometru in v obeh jaških preverja potencialni vdor vode ter v primeru odstopanja parametrov od mejnih vrednosti o tem obvesti dežurnega tehnika. Na slikah 2a in 2b je prikazan pregled delovanja DMPO v letu 2019, kjer črna barva predstavlja ne-delovanje oziroma izpad potresne opazovalnice. Pregled vseh izpadov ter opis najdaljših izpadov za posamezno potresno opazovalnico so podani v preglednicah 1 in 2. Večina daljših izpadov, ki so posledica izpada na komunikacijskih poteh, ne predstavlja več trajne izgube podatkov, ampak le nezmožnost analize morebitnega seizmičnega dogodka v realnem času. Na sliki 3 je prikazano skupno trajanje izpadov glede na število sočasno nedelujočih opazovalnic. Posamezna vrednost predstavlja skupno trajanje vseh sočasnih izpadov določenega števila opazovalnic. Stolpci se med seboj izključujejo. Skupno trajanje izpadov v posameznem stolpcu sestavlja več izpadov v katere je bilo vključeno enako število potresnih opazovalnic. Postopek samodejnega lociranja potresa vsebuje ocenjevanje številnih neznank, zato potrebuje podatke čim večjega števila potresnih opazovalnic. Če v trenutku potresa pride do izpada večjega števila potresnih opazovalnic, je določitev potresnih parametrov otežena oziroma manj natančna. Pregled sočasnih izpadov je podan v preglednici 3. Zaključek Predstavili smo najpomembnejše posodobitve, ki smo jih v letu 2019 izvedli na DMPO in povzetek analize delovanja DMPO v letu 2019. Ugotovili smo, da se izpadi (prekinitve v komunikaciji s posamezno potresno opazovalnico) pojavljajo neprestano. Medtem, ko je vzrok krajših izpadov vedno manjša napaka na komunikacijah, pa so vzroki daljših izpadov raznovrstni. V grobem jih lahko delimo v tri skupine. V prvi skupini so problemi v zvezi z dobavo električne energije. V drugo skupino sodijo izpadi, ki so povezani s komunikacijsko potjo in opremo. V tretjo skupino pa uvrščamo okvare na seizmološki opremi (okvare na seizmometrih in zajemalnih enotah). S podpornimi sistemi, ki jih razvijamo in dopolnjujemo ter z rednimi posodobitvami in testiranji seizmološke merilne opreme, zmanjšujemo število in dolžino izpadov zaradi vseh naštetih vzrokov. Največjo pozornost seveda namenjamo preprečitvi okvar na seizmološki merilni opremi. Podali smo tudi analizo izpadov več potresnih opazovalnic hkrati. Posebno pozornost smo namenili predvsem tako imenovanim kritičnim izpadom, pri katerih več kot 75 % potresnih opazovalnic oziroma 20 ali več izpade za več kot 5 minut. Ugotovili smo, da smo v letu 2019 imeli sedem tovrstnih izpadov. Rezultati analiz delovanja opreme so nam v veliko pomoč tudi pri nadaljnjem delu. Na njihovi osnovi vsakoletno izluščimo najpogostejše napake, ki povzročijo posamezen izpad oziroma so vzrok za slabšo kvaliteto zajetih seizmičnih signalov. S pomočjo teh spoznanj izboljšujemo opremo in postopke na mreži potresnih opazovalnic in tako izboljšujemo njeno delovanje ter preprečujemo morebitno škodo. 40 I. Tasič, M. Mali, L. Pančur, P. Sinčič, I. Pfundner, B. Uran, J. Prosen Viri in literatura Mali, M., 2014. Nadzorni sistem za kontrolo nivoja vode in stabilnosti temperature, Potresi v letu 2013, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Mali, M., Tasič, I., Pančur. L., 2008. Vpliv brezprekinitvenega napajanja na delovanje potresne opazovalnice. Potresi v letu 2007, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. Tasič. I., Pančur L., Pfundner, I., Mali, M., 2010. Povečanje lokalnega pomnilnika za zajemalne enote Q730, Potresi v letu 2009, Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo in geologijo, Ljubljana. SPO, 2019. Državna mreža potresnih opazovalnic, delovanje v letu 2019, interno poročilo, Ljubljana. Delovanje državne mreže potresnih opazovalnic v letu 2019 41 Tamara Jesenko Najmočnejši potresi po svetu leta 2019 The World's Largest Earthquakes in 2019 Povzetek Leta 2019 je bilo po svetu 32 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo (MW) 6,5. En potres je imel navorno magnitudo večjo ali enako 8,0; devet potresov je imelo magnitudo med 7,0 in 7,9. Vsaj 35 potresov je zahtevalo človeška življenja, skupaj je bilo vsaj 276 žrtev. Najmočnejši (MW = 8,0) potres je nastal 26. maja v Peruju v globini 123 km. Največ žrtev, vsaj 51, je zahteval potres, ki se je zgodil 26. novembra v Albaniji, v bližini Drača. Z magnitudo 6,4 je bil tudi najmočnejši potres tega leta v Evropi. Abstract In 2019 there were 32 earthquakes across the world that either reached or exceeded a moment magnitude (MJ of 6.5. One among them had a moment magnitude greater than or equal to 8.0, and 9 were between 7.0 and 7.9. At least 35 earthquakes claimed human lives; in total there were at least 276 victims. The 26 May 2019 earthquake in Peru ranked highest in terms of the released energy, with a moment magnitude of 8.0. The strongest earthquake in Europe, with a moment magnitude of 6.4, struck Albania on 26 November 2019. It was the most devastating earthquake as well, with at least 51 victims. Uvod Zemlja je v svoji notranjosti razdeljena na plasti, ki se med seboj razlikujejo po kemijski in fizikalni sestavi, reološkem stanju in temperaturi ter mnogih drugih lastnostih. V osnovi jo lahko razdelimo na skorjo, plašč (zgornji, spodnji) in jedro (zunanje, notranje). Zemljina trdna lupina se imenuje litosfera in zajema Zemljino skorjo ter vrhnji del zgornjega plašča. Povprečno je debela okoli 100 km pod celinami in 50 km pod oceani. Sestavlja jo več tektonskih plošč (slika 1), največje so Tihomorska, Severnoameriška, Južnoameriška, Evrazijska, Afriška, Avstralska in Antarktična. Za svetovno potresno dejavnost so pomembne tudi številne manjše plošče. Pod litosfero je astenosfera (preostali del zgornjega plašča), ki je zaradi visokih temperatur viskozna oziroma židka, zaradi česar nastajajo počasni tokovi, ki v dolgem časovnem obdobju mešajo snovi. Tektonske plošče se zaradi konvekcijskih tokov v astenosferi nenehno počasi premikajo (s hitrostjo od 0,6 do 10 centimetrov na leto). Med seboj se lahko razmikajo (razmične ali divergentne meje), primikajo (primične ali konvergentne meje) ali drsijo druga ob drugi (zmične ali transformne meje plošč). Razmika-nje tektonskih plošč lahko poteka na območju oceanov (vdiranje magme iz astenosfere skozi razpoko med ploščama, pri čemer se magma strjuje v novo oceansko skorjo in nastanejo oceanski grebeni) ali na celinah (tektonsko ugrezanje ob nastajanju razsežnega tektonskega jarka ali razpoke v celinski plošči, ki končno postane meja plošč). Na območjih primikanja plošč se oceanska plošča podriva pod drugo oceansko ali celinsko ploščo, lahko pa celinski plošči trčita, kar povzroči dviganje skorje in nastanek gorovij. Prelom, ob katerem plošči drsita druga ob drugi, imenujemo transformni prelom (Lapajne, 2013, Struktura Zemlje, 2019). 42 Slika 1: Porazdelitev najmočnejših potresov leta 2019 na Zemlji. Velikost krogov kaže potresno magnitudo, barva pa žariščno globino. Označene so tudi glavne tektonske plošče. Figure 1: Distribution of the strongest earthquakes in 2019. The size of the circle indicates the magnitude and the colour designates the focal depth. The main tectonic plates are also shown. Potresi Potresi so posledica nenadnega premika dveh tektonskih blokov. Nastajajo predvsem na stikih in v bližini stikov plošč. Največ potresov (približno 90 %), tudi večina najmočnejših, se zgodi v obtihomor-skem pasu, imenovanem tudi Ognjeni obroč, ki obkroža Tihi ocean, tudi večina najmočnejših se zgodi tam (NEIC, 2020a). Na sliki 1 so narisani potresi, ki so leta 2019 dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje), in tisti šibkejši, ki so zahtevali človeška življenja. Navorna magnituda je mera za velikost potresa, ki velja tudi za najmočnejše potrese in je določena s potresnim navorom. Ta je opredeljen kot zmnožek strižnega modula kamnine prelomnega območja, površine potresnega pretrga in povprečne velikosti zdrsa vzdolž preloma. Lahko ga izračunamo iz zapisov potresnega valovanja ali iz geoloških opazovanj (Lapajne, 2013). Pregled najmočnejših potresov V preglednici 1 so podatki o najmočnejših potresih, ki so zaznamovali leto 2019 (NEIC, 2020b; NEIC, 2020c; List of earthquakes in 2019, 2020). Za vsak potres so navedeni datum (mesec, dan), žariščni čas po svetovnem času (Coordinated Universal Time) - UTC (ura, minuta), koordinati nadžarišča (zemljepisna širina /°/, zemljepisna dolžina /°/), globina žarišča (km) in navorna magnituda (MW). V stolpcu o številu žrtev je navedeno skupno število žrtev za posamezen potres. Preglednica se konča z imenom širšega nadžariščnega območja potresa. Najmočnejši potresi po svetu leta 2017 43 Preglednica 1: Seznam potresov leta 2019, katerih navorna magnituda MWje bila enaka ali večja od 6,5 (5,5 za evropsko-sredozemsko območje). Dodani so potresi (20), katerih magnituda je bila sicer manjša, a so zahtevali smrtne žrtve. Table 1: List of the earthquakes in 2019 with a moment magnitude (MW) equal to or greater than 6.5 (5.5 for the European-Mediterranean region). Earthquakes with magnitudes below 6.5 which claimed human lives are also included. J = South; S = North; Z = West; V = East; datum čas (UTC) koordinati globina mag. število območje ura.min širina (°) dolžina (°) km Mw žrtev date time (UTC) coordinates depth mag. number of victims area hh.min lat (°) lon (°) km Mw 5. 1. 19.25 8,14 J 71,59 Z 570 6,8 Tarauaca, Brazilija 6. 1. 17.27 2,26 S 126,76 V 43 6,6 pod morskim dnom, Moluško morje 15. 1. 18.06 13,33 J 166,88 V 35 6,6 pod morskim dnom, območje Vanuatov 20. 1. 1.32 30,04 J 71,38 Z 63 6,7 2 pod morskim dnom, zahodno od TotoraliNa, Čile 22. 1. 19.01 43,12 J 42,36 V 13 6,7 pod morskim dnom, Indijski ocean 26. 1. 12.32 3,03 S 75,72 Z 10 5,6 1 Santa Maria, Kolumbija 1. 2. 16.14 14,68 S 92,45 Z 66 6,7 pod morskim dnom, blizu Puerta Madera, Mehika 22. 2. 10.17 2,19 J 77,05 Z 145 7,5 1 provinca Pastaza, Ekvador 25. 2. 5.15 29,50 S 104,63 V 10 4,9 2 Weyuan, Kitajska 1. 3. 8.50 14,70 J 70,15 Z 267 7,0 1 Azangaro, Peru 17. 3. 7.07 8,42 J 116,52 V 10 5,6 6 Palau Lombok, Indonezija 20. 3. 6.34 37,41 S 29,53 V 8 5,7 Acipayam, Turčija 21. 3. 9.15 7,91 J 32,11 V 22 5,5 1 pod dnom jezera Rukwa, Tanzanija 9. 4. 17.53 58,61 J 25,26 Z 38 6,5 pod oceanskim dnom, območje Južnih Sand-wichevih otokov 12. 4. 11.40 1,82 J 122,57 V 15 6,8 1 pod morskim dnom, Bandsko morje 18. 4. 5.01 24,01 S 121,71 V 20 6,1 1 pod morskim dnom, vzhodno od Hualiana, Tajvan 22. 4. 9.11 14,92 S 120,50 V 22 6,1 18 Gutad, Filipini 6. 5. 21.19 6,97 J 146,45 V 146 7,1 Bulolo, Papua Nova Gvineja 14. 5. 12:58 4,08 J 152,57 V 10 7,5 pod morskim dnom, območje Papue Nove Gvineje 26. 5. 7.41 5,81 J 75,26 Z 123 8,0 2 Lagunas, Peru 30. 5. 9.03 13,24 S 89,27 Z 58 6,6 1 pod morskim dnom, ob obali Salvadorja 15. 6. 22.55 30,64 J 178,11 Z 46 7,3 pod morskim dnom, severovzhodno od Nove Zelandije 17. 6. 14.55 28,40 S 104,93 V 10 5,8 13 Changning, Sečuan, Kitajska 44 T. Jesenko datum čas (UTC) koordinati globina mag. število območje ura.min širina (°) dolžina (°) km Mw žrtev date time (UTC) coordinates depth mag. number of victims hh.min lat (°) lon (°) km Mw area 24. 6. 2.53 6,41 J 129,17 V 212 7,3 pod morskim dnom, Bandsko morje 4. 7. 17.33 35,71 S 117,50 Z 11 6,4 1 Searles Valley, Kalifornija, ZDA 6. 7. 3.19 35,77 S 117,60 Z 8 7,1 Ridgecrest, Kalifornija, ZDA 7. 7. 15.08 0,51 S 126,19 V 35 6,9 pod morskim dnom, Moluško morje 8. 7. 7.00 31,75 S 49,56 V 19 5,6 1 Majsed Soleyman, Iran 9. 7. 12.36 6,81 S 125,12 V 10 5,6 1 Magsaysay, Filipini 14. 7. 5.39 18,22 J 120,36 V 10 6,6 pod morskim dnom, 200 km zahodno od mesta Broome, Avstralija 14. 7. 9.10 0.59 J 128,03 V 19 7,2 14 Laiwui, Indonezija 26. 7. 23.37 20,84 S 121,98 V 10 6,0 9 pod morskim dnom, blizu otoka Batanas, Filipini 31. 7. 15.02 16,20 J 167,99 V 181 6,6 Ambrym, Vanuatu 1. 8. 18.28 34,24 J 72,31 Z 25 6,8 pod morskim dnom, ob obali Čila 2. 8. 12.03 7,28 J 104,79 V 49 6,9 8 pod morskim dnom, območje Indonezije 7. 8. 21.28 24,48 S 121,93 V 21 5,8 1 pod morskim dnom, blizu tajvanske obale 8. 8. 11.25 37,94 S 29,70 V 11 5,9 Baklan, Turčija 27. 8. 23.55 60,22 J 26,58 Z 16 6,6 pod morskim dnom, območje Južnih Sandwichevih otokov 1. 9. 15.54 20,36 J 178,57 Z 591 6,6 pod morskim dnom, območje Fidžija 7. 9. 22.42 29,53 S 104,93 V 10 5,1 1 Neijiang, Sečuan, Kitajska 21. 9. 14.04 41,34 S 19,53 V 20 5,6 Shijak, Albanija 24. 9. 11.01 33,07 S 73,79 V 10 5,4 40 Samwal Sharif, Pakistan 25. 9. 23.46 3,46 J 128,37 V 12 6,5 41 pod morskim dnom, območje Indonezije 26. 9. 10.59 40,89 S 28,17 V 10 5,7 1 pod dnom marmarskega morja, Turčija 29. 9. 15.57 35,48 J 73,16 Z 11 6,7 1 pod morskim dnom, ob obali Čila 10. 10. 4.39 3,61 J 128,23 V 35 5,2 1 Paso, Indonezija 16. 10. 11.37 6,71 S 125,00 V 13 6,4 7 Columbio, Filipini 29. 10. 1.04 6,80 S 125,04 V 15 6,6 14 Bual, Filipini 31. 10. 1.11 6,91 S 125,16 V 10 6,5 10 Bulatukan, Filipin 4. 11. 22.43 18,58 J 175,27 Z 10 6,6 pod morskim dnom, območje Tonge 7. 11. 22.47 37,81 S 47,56 V 20 5,9 7 Hashtrud, Iran Najmočnejši potresi po svetu leta 2017 45 datum čas (UTC) koordinati globina mag. število območje ura.min širina (°) dolžina (°) km Mw žrtev date time (UTC) coordinates depth mag. number of victims area hh.min lat (°) lon (°) km Mw 8. 11. 10.44 21,95 J 179,51 Z 577 6,5 pod morskim dnom, območje Fidžija 12. 11. 10.10 3,57 J 128,30 V 48 5,1 2 Tulehu, Indonezija 14. 11. 17.40 1,62 S 126,41 V 22 7,1 1 pod morskim dnom, območje Indonezije 25. 11. 1.18 22,94 S 106,69 V 10 5,0 1 Xinjing, Kitajska 26. 11. 2.54 41,51 S 19,52 V 20 6,4 51 pod morskim dnom, severno od Drača, Albanija 27. 11. 7.23 35,73 S 23,27 V 64 6,0 pod Sredozemskim morjem, blizu otoka Atikitera, Grčija 15. 12. 6.11 6,70 S 125,17 V 18 6,8 13 Magsaysay, Filipini Leta 2019 je bilo 32 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5. En potres je imel navorno magnitudo enako 8,0, devet pa jih je bilo z magnitudo med 7,0 in 7,9. V obdobju 1990-2018 se je v povprečju vsako leto zgodil en potres z magnitudo, večjo ali enako 8,0; 14 pa jih je imelo magnitudo med 7,0 in 7,9 (slika 2; NEIC, 2020d), kar pomeni, da je bilo slednjih leta 2019 manj od večletnega povprečja. Petintrideset potresov je zahtevalo človeška življenja, vsi skupaj pa so leta 2019 zahtevali vsaj 276 življenj. Mw= 7,0-7,9 ■s ARSO POTRESI 1990 1991 1992 1993 1994 1936 1996 1997 19981999 2000 2001 2002 2003 2004 2006 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2016 2016 2017 2018 2019 leto/year Slika 2: Letno število potresov (1990-2019) z navorno magnitudo med 7,0 in 7,9 (NEIC, 2020d). Modra črta označuje letno povprečje števila potresov. Figure 2: Annual number of earthquakes with a moment magnitude between 7.0 and 7.9 for the period 1990-2019 (NEIC, 2020d). The blue line indicates the annual average number of earthquakes. 46 T. Jesenko Najmočnejši potres leta 2019 (MW = 8,0) se je zgodil 26. maja v Peruju ob 7.41 po UTC (ob 2.41 po lokalnem času) na območju narodnega parka Pacaya-Samiria, globoko (123 km) pod Zemljinim površjem (slika 3). Zaradi velike globine žarišča in redke poseljenosti območja je na srečo zahteval le dve življenji. Povzročil je nekaj škode v Peruju in Ekvadorju. Nastal je na območju, kjer se plošča Nasca podriva pod Južnoameriško ploščo s hitrostjo 70 mm na leto (NEIC, 2019b; 2019 Peru earthquake, 2020). Potresno valovanje so od žarišča potresa do slovenske potresne opazovalnice v Ljubljani (LJU) potovali približno 14 minut (slika 4). Oddaljenost opazovalnice LJU od izvora potresa je približno 94 stopinj oziroma okoli 10450 kilometrov. Podatki nazem{evidu S2D2D Gaogle Slovenja Pogoji Padfi povratne ¡nformacfe 2DO km Slika 3: Nadžarišče najmočnejšega potresa v letu 2019, maja 2019 v Peruju, (© Google) Figure 3: Epicentre of earthquake in Peru in May 2019, the strongest earthquake in year 2019 (© Google). Slika 4: Tri-komponentni zapis potresa 26. maja 2019 magnitude 8,0 v Peruju na potresni opazovalnici v Ljubljani (LJU). Prikazan je 65-minutni zapis. Figure 4: Three-component seismogram of the earthquake on 26 May 2019 (MW = 8.0) in Peru, as recorded on station in Ljubljana (LJU). The figure shows a 65-minute long record. Najmočnejši potresi po svetu leta 2017 47 Najmočnejši potres v Evropi je bil po številu žrtev tudi najbolj uničujoč potres na svetu leta 2019. Zgodil se je 26. novembra ob 2.54 po UTC (ob 3.54 po lokalnem času) v Albaniji in imel magni-tudo 6,4 (slika 5). Nadžarišče potresa je bilo v bližini Drača, 35 kilometrov severozahodno od Tirane, albanskega glavnega mesta. Potres je nastal na območju stika Jadranske in Evrazijske tektonske plošče, na reverznem prelomu smeri SZ-JV. Do 1. decembra mu je sledilo več kot 1300 popotresov, 4 so imeli magnitudo večjo od 5,0. Potres je povzročil največ škode v pristaniškem mestu Drač, kjer je prišlo tudi do likvifakcije oz. utekočinjenja tal (Gosar, 2017), ter v vasi Koder--Thumane (20 km SV od Drača). Isto območje je že 21. septembra (ob 14.04 po UTC) stresel potres z magnitudo 5,6, ki mu je 10 minut kasneje sledil popotres magnitude 5,1. Tudi takrat so opazili utekočinjenje tal, predvsem v obalnem pasu Drača, poškodovane pa so bile nekatere zgradbe v Draču in Tirani. Domnevno je kombinacija močnega tresenja tal ob novembrskem potresu, mehke podlage, ki se je utekočinila (slika 6), in poškodovanosti zgradb zaradi predhodnega potresa botrovala tako velikim posledicam potresa. V Draču sta se porušila dva hotela (slika 7) in dva stanovanjska bloka. Večino poškodb so utrpela spodnja nadstropja zgradb, ponekod so se popolnoma sesedla (slika 8). Štiri zgradbe so bile porušene tudi v vasi Koder-Thumane. V potresu je življenje izgubilo 51 ljudi, okoli 3000 je bilo ranjenih. Potres so čutili še v Črni Gori, Grčiji, Severni Makedoniji, Bosni in Hercegovini, Bolgariji, Romuniji, Italiji, na Hrvaškem, v Sloveniji, Avstriji, Turčiji in Švici (Lekkas in drugi, 2019; NEIC, 2019a; 2019 Albania earthquake, 2020). Potresno valovanje je od žarišča potresa do Slovenije potovalo približno 77 sekund, kjer je tresenje tal prebudilo posamezne prebivalce. Poročali so o srednje močnem valovanju, žvenketu stekla, nihanju luči in tresenju pohištva. Slika 5: Nadžarišče glavnega albanskega potresa 26. novembra 2019 (rdeča zvezdica) in popotresi z magnitudo vsaj 4,0, ki so mu sledili v prvih 20 dneh. Durres = Drač. (Vir: https://commons.wikimedia.org/w/ index.php?curid=84560557) Dodana je lokacija nadžarišča potresa 21. 9. 2019 (moder trikotnik). Figure 5: Location of epicentre of November 26, 2019 Albania earthquake (red star) and its aftershocks in the first twenty days of the sequence, with magnitude > 4.0. (Source: https://commons.wikimedia. org/w/index.php?curid=84560557) The location of earthquake on 21. september 2019 is added, blue triangle. 48 T. Jesenko Slika 6: Utekočinjenje tal v obalnem pasu Drača. (Vir: Lekkas in drugi, 2019) Figure 6: Liquefaction phenomena generated in the costal area of Durres. (Source: Lekkas et al., 2019) Slika 7: Popolnoma uničen hotel Mira Mare v Draču. (Vir: Lekkas in drugi, 2019) Figure 7: Totally collapsed hotel Mira Mare in Durres. (Source: Lekkas et al., 2019) Najmočnejši potresi po svetu leta 2017 49 November 26 Slika 8: Hotel Vila Verde stoji v obalnem pasu Drača. Med novembrskim potresom sta se spodnji nadstropji hotela popolnoma sesedli, medtem ko so zgornja ostala skoraj nedotaknjena. (Vir: Lekkas in drugi, 2019) Figure 8: Hotel Vila Verde was built on the coastal zone of Durres. The two lower floors totally collapsed during the November earthquake, while the structure above remained almost intact. (Source: Lekkas et al., 2019) Sklepne misli Leta 2019 je bilo po svetu 32 potresov, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5, med njimi jih je bilo deset, ki svojega žarišča niso imeli pod morskim dnom. Petintrideset potresov je zahtevalo človeška življenja. Skupaj so ti potresni dogodki terjali vsaj 276 življenj, največ (51) potres, ki je novembra prizadel Albanijo. Z navorno magnitudo 6,4 je bil to tudi najmočnejši potres v Evropi, čutili pa so ga tudi posamezniki v Sloveniji. Viri in literatura 2019 Albania earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 11. aprila 2020). https://en.wikipedia. org/wiki/2019_Albania_earthquake (uporabljeno 15. aprila 2020). 2019 Peru earthquake. Wikipedia [online] (posodobljeno 8. februarja 2020). https://en.wikipedia.org/wiki/2019_Peru_earthquake (uporabljeno 15. aprila 2020). Gosar, A. 2017. Likvifakcija sedimentov ob potresu, Ujma št. 31, 151-156. 50 T. Jesenko Lapajne, J. 2013. Inženirsko-seizmološki terminološki slovar [elektronski vir], Amebis, d. o. o., Kamnik in Agencija RS za okolje, Ljubljana (Zbirka Termania). http://www.termania.net/ slovarji/131/seizmoloski-slovar. Lekkas, E., Mavroulis, S., Papa, D., Carydis, P., 2019. The November 26, 2019 Mw 6.4 Dur-rës (Albania) earthquake. Newsletter of Environmental, Disaster and Crises Management Strategies, 15, ISSN 2653-9454. https://www.emsc-csem.org/Files/news/Earthquakes_re-ports/Newsletter_15_2019_Albania_EQ.pdf List of earthquakes in 2019. Wikipedia [online] (posodobljeno 4. aprila 2020). https://en.wikipedia. org/wiki/List_of_earthquakes_in_2019 (uporabljeno 15. aprila 2019). NEIC, 2019a. M 6.4 - 15 km WSW of Mamurras, Albania. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/ earthquakes/eventpage/us70006d0m/executive (uporabljeno 15. aprila 2020) NEIC, 2019b. M 8.0 - 78 km SE of Lagunas, Peru. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/ eventpage/us60003sc0/executive (uporabljeno 15. aprila 2020) NEIC, 2020a. Earthquake Facts. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/learn/facts.php (15. april 2020). NEIC, 2020b. Significant Earthquakes - 2019. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/ browse/significant.php?year=2018 (uporabljeno 15. aprila 2020). NEIC, 2020c. Search Earthquake Catalogue. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. http://earthquake.usgs.gov/earthquakes/search/ (uporabljeno 15. aprila 2020). NEIC, 2020d. Lists, Maps and Statistics.. US Department of the Interior. Geological Survey, National Earthquake Information Center. https://www.usgs.gov/natural-hazards/earthquake--hazards/lists-maps-and-statistics (uporabljeno 15. aprila 2019). Struktura Zemlje. Wikipedija [online] (posodobljeno 1. oktobra 2019). https://sl.wikipedia.org/wiki/ Struktura_Zemlje (uporabljeno 15. aprila 2020). t Najmočnejši potresi po svetu leta 2017 51 Milka Ložar Stopar, Mladen Živčic V ■ V V ■ ■ ■ ■ V ■ V ■ I 4 Zarišem mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letu 2019 Fault Plane Solutions of Earthquakes in Slovenia in 2019 Povzetek Močnejšim potresom, ki so se leta 2019 zgodili v Sloveniji, smo iz seizmogramov odčitali smeri prvih premikov ob vstopu vzdolžnega (longitudinalnega) valovanja. Pri devetih potresih smo zbrali zadostno število podatkov za določitev žariščnega mehanizma, ki je največkrat zmik ali zmik z manjšo narivno komponento. Lokalna magnituda (MLV) obravnavanih potresov je bila v razponu od 2,2 do 3,4. Abstract The first onsets of the arrivals of the longitudinal waves were picked on the seismograms of selected earthquakes in Slovenia in 2019. Enough data to determine fault plane solutions was available for 9 events with local magnitudes ranging from MLV=2.2 to 3.4 . Focal mechanisms are found to be mostly of strike - slip or transpressive type. Uvod Z žariščnim mehanizmom opišemo izvor potresnega valovanja. Uporabljeni postopek (Snoke in drugi, 1984) temelji na določitvi smeri prvega premika vzdolžnega potresnega valovanja na lokaciji potresne opazovalnice. Smer premika odčitamo na navpični komponenti zapisa potresa kot zgostitev (kompresija) ali razredčitev (dilatacija). Postopek smo natančneje opisali v publikacijah preteklih let (Ložar Stopar in Živčic, 2008 in 2011). Rezultati V tem prispevku podajamo parametre žariščnih mehanizmov za potrese, ki so se v letu 2019 zgodili v Sloveniji in njeni neposredni bližini. Če želimo določiti žariščni mehanizem, potrebujemo zadostno število potresnih opazovalnic, s katerih lahko na navpični komponenti zapisa odčitamo smer vstopa vzdolžnega valovanja. Za to leto smo parametre žariščnega mehanizma uspeli določiti devetim potresom. Število seizmogramov, na katerih je bila smer premika jasno določljiva, je bilo od potresa do potresa različno. Lokalna magnituda (MLV) vseh devetih potresov je bila v razponu od 2,2 do 3,4. Največjo magnitudo MLV=3,4 je imel potres, ki se je zgodil 1. oktobra 2019 v bližini Ilirske Bistrice. Smer vstopa valovanja pri tem potresu smo določili na seizmogramih dvainštiridesetih opazovalnic. Potresu 20. julija pri Gornjem Gradu z magnitudo MLV=2,9 smo smer vstopa valovanja odčitali na sedeminštiridesetih opazovalnicah, kar je največ v tem letu. Potresu z magnitudo 52 MLV=2,5, ki se je zgodil 27. aprila pri Kozjem, smo odčitali petindvajset vstopov, kar je bilo med vsemi devetimi potresi najmanj. Najbolj oddaljena opazovalnica Kašperske Hory, z mednarodno oznako KHC (KHC, 2020), na kateri smo uspeli odčitati prvi premik valovanja pri najmočnejšem potresu tega leta, je del češke regionalne seizmološke mreže. Ta opazovalnica je od nadžarišča potresa pri Ilirski Bistrici oddaljena 350 km. To je le ena od mnogih tujih stalnih opazovalnic, ki jih s pridom uporabljamo tudi pri analizah in določitvi žariščnih mehanizmov močnejših potresov. Pri večini v članku obravnavanih potresov smo uporabili tudi seizmograme začasne AlpArray mednarodne mreže seizmoloških opazovalnic (AlpArray Seismic Network, 2015). Parametri žariščnih mehanizmov vseh devetih potresov so zbrani v preglednici 1, njihova geografska lega je prikazana na sliki 1. Rešitve prelomnih ravnin z relativno lego opazovalnic in odčitano smerjo vstopa vzdolžnega valovanja so predstavljene v stereografski projekciji na spodnjo poloblo na sliki 2. Pri določanju parametrov žariščnega mehanizma potresa smo na Uradu za seizmologijo (ARSO) uporabili metodo (Snoke in drugi, 1984), ki temelji na smeri prvih premikov vzdolžnega potresnega valovanja na lokacijah potresnih opazovalnic. Slika 1: Lokacije devetih močnejših potresov z njihovim žariščnim mehanizmom na ozemlju Slovenije in neposredne okolice v letu 2019. Obarvani kvadranti predstavljajo zgostitev, barva predstavlja žariščno globino, velikost pa vrednost lokalne magnitude MVV Figure 1: Locations and fault plane solutions of thirteen earthquakes with epicentres in Slovenia in 2019. Coloured quadrants represent compression, colour represents focal depth and size represents local magnitude Mnr Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letu 2019 3606 Slika 2: Žariščni mehanizmi devetih močnejših potresov na ozemlju Slovenije in v neposredni okolici leta 2019. Kvadratki predstavljajo opazovalnice, ki so kot prvi premik tal zaradi potresa zabeležile razredčitev, krogci pa opazovalnice, ki so zabeležile zgostitev. Označeni sta smeri največje (P) in najmanjše (T) napetosti. Podana je projekcija na spodnjo poloblo. Figure 2: Fault plane solutions of thirteen stronger earthquakes in Slovenia in 2019. Squares denote stations with dilatation as the first onset and circles denote stations with compression. P and T describe maximum and minimum stress axes, respectively. Lower hemisphere projection is applied. Rešitve prelomnih ravnin na sliki 2 kažejo, da je bil za štiri potrese značilen zmični prelom, ostalih pet pa najbolje opiše kombinacija med zmičnim in reverznimi prelomom z nekoliko bolj poudarjeno zmično komponento. Kot smo pri določanju žariščnih mehanizmov za območje Slovenije ugotovili že v prejšnjih letih, se tudi v letu 2019 niso pojavljale rešitve z normalni prelomi. Razvrščanje posameznega potresa glede na značilen tip žariščnega mehanizma smo naredili z računalniškim programom FMC (Alvarez-Gomez, 2014). Razvrstitev po tej metodi je podana v zadnjem stolpcu preglednice 1. 54 M. Ložar Stopar, M. Živčic Preglednica 1: Parametri žariščnih mehanizmov obravnavanih potresov na ozemlju Slovenije v letu 2019. Smer je merjena od severa proti vzhodu, tako da je prelomna ploskev nagnjena v desno, naklon je merjen od vodoravne ravnine, premik je merjen v prelomni ploskvi od smeri preloma (Aki in Richards, 2002). P je os največje in T os najmanjše napetosti. Np je število uporabljenih podatkov o smeri prvih premikov. Nnp je število odčitkov neskladnih z rešitvijo. Klasifikacija tipa žariščnega mehanizma posameznega potresa je določena po metodologiji, ki jo uporablja program FMC (Âlvarez-Gômez, 2014), kjer posamezne črke predstavljajo značilnost preloma, SS: zmični prelom; SS-R: zmično reverzni prelom; R-SS: reverzno zmični prelom in R: reverzni prelom. Table 1: Focal mechanism solutions of the selected earthquakes with epicentres in Slovenia in 2019. Strike is the azimuth of the horizontal direction taken so that the plane dips to the right, measured from the North through East (Aki's convention), dip of the fault is measured from the horizontal plane and rake is the angle of slip, measured in the plane of the fault from the strike direction to the slip vector. P is maximum and T is minimum pressure axis, respectively. Np is the number of P-wave first motion polarities used. Nnp is number of inconsistent P-wave first motion polarities. Classification diagram (Âlvarez-Gômez 2014) . SS: Strike-slip; SS-R: Strike-slip - Reverse; R-SS: Reverse - Strike-slip; R: Reverse datum čas (UTC) zem. širina zem. dolž. globina ravnina 1 ravnina 2 P T Np Nnp .tip hh.mm °N °E km Mlv smer naklon premik smer naklon premik smer naklon smer naklon število vstopov neskladni vstopi mehanizma date time (UTC) lat. long. depth nodal plane 1 nodal plane 2 P T Np Nnp rupture hh.mm °N °E km strike dip rake strike dip rake azimuth plunge azimuth plunge polarities inconsistent polarities type 8. 1. 2019 04.03 45,69 13,83 5 2,2 59 61 28 314 66 147 8 3 275 40 27 0 SS-R 4. 4. 2019 01.15 46,20 14,70 12 2,2 35 88 5 305 85 178 170 2 260 5 31 0 SS 13. 4. 2019 22.26 46,25 14,42 16 2,4 268 67 46 156 49 149 28 11 131 48 31 1 R-SS 27. 4. 2019 09.31 46,09 15,78 12 2,5 229 69 22 131 70 158 180 0 90 30 25 0 SS-R 9. 5. 2019 03.14 45,97 13,79 19 2,9 215 88 5 125 85 178 350 2 80 5 40 0 SS 9. 5. 2019 13.52 46,12 14,67 8 2,6 57 66 26 316 66 154 6 0 276 35 34 0 SS-R 11.6. 2019 06.54 46,09 14,21 10 3,0 230 76 14 137 76 166 184 0 94 20 37 0 SS 20. 7. 2019 12.30 46,25 14,83 13 2,9 48 66 26 307 66 154 358 0 267 35 47 0 SS-R 1. 10. 2019 22.24 45,57 14,38 21 3,4 45 78 -8 137 82 -168 1 14 271 3 42 0 SS Žariščne mehanizme za nekatere močnejše potrese z nadžariščem v Sloveniji občasno določajo tudi tuje inštitucije. Preverili smo spletne strani Helmholtz-Zentrum Potsdam - Deutsches GeoForschun-gsZentrum GFZ (GFZ, 2020), Istituto Nazionale di Geofisica e Vulcanologia (INGV, 2020), Istituto Nazionale di Oceanografia e Geofisica Sperimentale, Trieste, (INOGS, 2020), USGS, U.S. Geological Survey (USGS, 2020) ter Saint Louis University (EAS SLU, 2020). Nihče od njih ni objavil rešitev žariščnih mehanizmov za potrese, ki so se v letu 2019 zgodili na ozemlju Slovenije . Zahvala Zapise potresov na opazovalnicah v Avstriji, na Češkem, v pokrajini Furlanija - Julijska krajina v Italiji in na Hrvaškem smo pridobili v okviru Mednarodnega sporazuma o izmenjavi seizmoloških podatkov v stvarnem času na področju Alpe-Jadran v okviru Srednje in vzhodno evropske mreže za raziskave potresov CE3RN (2019) in v arhivu seizmičnih zapisov pri ORFEUS (2020). Slike smo izdelali s programom GMT (Wessel in Smith, 1991, 1998). Viri in literatura AlpArray Seismic Network, 2015. AlpArray Seismic Network (AASN) temporary component. AlpArray Working Group. https://doi.org/10.12686/ALPARRAY/Z3_2015 Álvarez-Gómez, J.A. (2014) FMC: a one-liner Python program to manage, classify and plot focal mechanisms. Geophysical Research Abstracts, Vol. 16, EGU2014-10887 CE3RN, 2016. The Central and Eastern European Earthquake Research Network. http://www.ce3rn.eu/ (uporabljeno 10.2. 2019). EAS SLU, Saint Louis University, USA, 2020. http://www.eas.slu.edu/eqc/eqc_mt/MECH.EU/ (uporabljeno 30. 7. 2020). GFZ, 2020. Helmholtz-Zentrum Potsdam - Deutsches GeoForschungsZentrum.GFZ. http://geo-fon.gfz-potsdam.de/ (uporabljeno 30. 7. 2020). INGV, 2020. Istituto Nazionale di Geofisica e Vulcanologia http://cnt.rm.ingv.it/ http://autorcmt.bo.ingv.it/QRCMT-on-line/QRCMT19-on-line/ (uporabljeno 30. 7. 2020). INOGS, 2020. Istituto Nazionale di Oceanografia e Geofisica Sperimentale, Trieste http://rts.crs.inogs.it/ (uporabljeno 30. 7. 2020). 56 M. Ložar Stopar, M. Živčic KHC, 2020. Institute of Geophysics of the Czech. https://www.ig.cas.cz/en/observatories/czech-regional-seismic-network/kasperske-hory-khc/ (uporabljeno 22. 7. 2020). Ložar Stopar, M., Živčic, M., 2008. Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letih 2006 in 2007. Potresi v letu 2007 (ur. R. Vidrih). Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 48-53. Ložar Stopar, M., Živčic, M., 2011. Žariščni mehanizmi nekaterih močnejših potresov v Sloveniji v letih 2008 in 2009. Potresi v letu 2010 (ur. A. Gosar). Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 71-75. ORFEUS, 2020. Observatories & Research Facilities for European Seismology. https://www.orfeus-eu.org/data/eida/ (uporabljeno 22. 7. 2020). Snoke, J.A., Munsey, J.W., Teague, A.G. in Bollinger, G.A., 1984. A Program for Focal Mechanism Determination by the Combined Use of Polarity and SV-P Amplitude Ratio Data, Earthquake Notes, 55, No. 3, p. 15. USGS, 2020. U.S. Geological Survey. https://earthquake.usgs.gov/earthquakes/search/ (uporabljeno 30. 7. 2020). Wessel, P. in Smith, W.H.F., 1991. Free software helps map and display data, Eos, Trans. Amer. Un., Vol.72(441), str. 445-446. Wessel, P. in Smith, W.H.F., 1998. New, improved version of the Generic Mapping Tools released, EOS Trans. AGU, Vol. 79, str. 579. t Žariščni mehanizmi močnejših potresov v Sloveniji v letu 2019 57 Martina Čarman Spletni odziv javnosti na potres v Sloveniji kot zaznalo potresov Online Public Response to the Earthquake in Slovenia as an Earthquake Detector Povzetek Po potresu, takoj ko tresenje tal mine, številni ljudje iščejo informacijo o potresu na spletu. Mnogi obiščejo spletno stran http://potresi.arso.gov.si/ zadnji-potresi, nekateri pa prostovoljno izpolnijo tudi spletni vprašalnik o učinkih potresa, do katerega vodijo številne povezave na teh straneh. Spremljanje porasta obiskov spletne strani opozori seizmologa, da so ljudje potres čutili, medtem ko prejem spletnih vprašalnikov že v nekaj minutah dežurnemu seizmologu ponudi vpogled v dogajanje »na terenu«. Opremljen z informacijami se lahko hitro in učinkovito odzove na potres in o njem obvešča širšo javnost ter Upravo RS za zaščito in reševanje. V prispevku sta opisani dinamika in glavne značilnosti spletnega odziva javnosti na potres v Sloveniji za obdobje 20182019 z gledišča dežurnega seizmologa ter analiza zanesljivosti sistema, ki dežurnega seizmologa opozori na potres. V zaključku so podane možne posodobitve nekaterih procesov ter nove priložnosti spletnega obveščanja. Abstract After the earthquake, as soon as the ground shaking stops, many people search for earthquake information online. Many visit the http://potresi. arso.gov.si/zadnji-potresi, and some volunteers fill out an online questionnaire about the effects of the earthquake, to which many links on these sites lead. Monitoring the increase in website traffic alerts the seismologist that people have felt an earthquake while receiving online questionnaires within minutes gives the seismologist insight into what is happening on the field. Equipped with information, he can respond quickly and effectively to an earthquake and inform the public and the Administration of the Republic of Slovenia for Protection and Rescue. The article describes the dynamics and main features of the online public response to the earthquake in Slovenia for the period 2018-2019 from the standpoint of the l stand-by seismologist, and an analysis of the reliability of the system that alerts him to a more severe earthquake. In the conclusion, some suggestions for possible process updates and new Uvod Seizmologi na Uradu za seizmologijo, ARSO, si tedensko izmenjujemo dežurstva, kar pomeni, da je dežurni seizmolog sedem zaporednih dni vsak trenutek pripravljen, da o potresu, ki ga v Sloveniji ljudje čutijo, obvešča širšo javnost prek množičnih medijev (splet, televizija, radio, časopisi ...). Ker izven delovnega časa opravlja dežurstvo od doma oziroma zunaj delovnih prostorov, seizmičnih zapisov ne spremlja ves čas, potresa pa običajno tudi ne čuti zaradi oddaljenosti. Tako za potres lahko izve le prek vzpostavljenih opozorilnih sistemov, ki jih imamo na Uradu. Tovrstna 58 Slika 1: Opozorilni sistem, ki dežurnega seizmologa opozori na potres in mu posreduje glavne parametre potresa, to je lokacijo, magnitudo in učinke potresa. Figure 1: A warning system that alerts a stand-by seismologist to an earthquake and passes him the main parameters of an earthquake, namely the location, magnitude and effects of an earthquake. opozorila običajno prejme preko elektronske pošte ali sporočil SMS. Shema opozorilnega sistema je prikazana na sliki 1 in razložena v nadaljevanju. Sistem dežurnemu seizmologu omogoča, da ga informacija o potresu doseže v čim krajšem času, da je zanesljiva ter brez lažnih alarmov. Prvi in najpomembnejši člen verige je samodejni izračun lokacije in magnitude potresa, ki teče pod okriljem programskega paketa Antelope (BRTT, 2020). Gre za modularen sistem, kjer vsak modul krmilimo prek datoteke s parametri. Moduli v stvarnem času sledijo vsakemu seizmičnemu zapisu posebej in iščejo možne vstopne čase seizmičnega valovanja. V primeru, da v kratkem časovnem oknu najdejo več možnih vstopov na različnih opazovalnicah, le te poskušajo zložiti v dogodek. Če sistem uspe dogodku pripisati lokacijo žarišča, naknadno izračuna še magnitudo, ter o tem obvesti dežurnega seizmologa prek sporočila SMS. Sistem ponavlja postopek lociranja v časovnih zamikih in pri tem upošteva tudi potresu vse bolj oddaljene opazovalnice. Ker vsaka lokacija, ki jo sistem oceni, ni nujno pravilna ali pa sploh ne gre za potres, je sporočilu SMS pripisano še število opazovalnic, ki je sodelovalo pri lociranju. Ta parameter dežurnemu seizmologu pomaga pri vrednotenju informacije, uporabimo pa ga tudi pri odločitvi, ali potres samodejno objavimo na seznamu Zadnjih potresov na spletni strani http://potresi.arso.gov.si/zadnji-potresi (v nadaljevanju ARSOpotresi). Na spletnih straneh objavljamo samo potrese, ki so se zgodili na ozemlju Slovenije ali ozkega obmejnega pasu in so bili locirani z vsaj 7 opazovalnicami. Manjše število opazovalnic običajno kaže ali na šibkejši potres ali dogodek, ki je posledica računalniške nekritičnosti, bodisi zaradi napačno odčitanih vstopnih časov, bodisi zaradi navidezne usklajenosti vstopnih časov, zoper katero ostaja vsak še tako dober računalniški algoritem do neke mere nezanesljiv in ne more v celoti nadomestiti presoje seizmologa. Na ozemlju Slovenije letno zabeležimo nekaj tisoč potresov (Jesenko in Živčic, 2018), na spletni strani ARSOpotresi jih samodejno in po zgoraj omenjenih kriterijih letno objavimo približno četrtino, ljudje po Sloveniji že nekaj let zapored čutijo približno 100 do 200 izmed njih, medtem ko dežurni seizmolog obvestilo o potresu izda le takrat, ko dobi potrdilo, da so potres čutili številni, kar predstavlja približno Spletni odziv javnosti na potres v Sloveniji kot zaznalo potresov 59 50 obvestil letno. Informacijo »s terena« o tem, kje in kako so ljudje doživeli potres in vsa njihova opažanja, je pred leti dežurni seizmolog prejel neposredno preko telefonskih klicev občanov ali posredno preko Centra RS za obveščanje (112), danes pa se informacije najhitreje in na raznolike načine širijo preko svetovnega spleta. Za dežurnega seizmologa je ključno, da informacije ne išče, temveč ta pride do njega sama. Zato ubiramo trenutno dve poti, prva je spremljanje spletnega prometa strani ARSO-potresi, druga pa prejem izpolnjenih spletnih vprašalnikov o tem, kako so ljudje potres doživeli (Šket Motnikar in drugi, 2013). Pri obeh poteh pa mora dežurni seizmolog v zakup vzeti številne dejavnike, Slika 2: Število spletnih obiskov v 15-minutnih intervalih 19. in 20. novembra 2018. Figure 2: A number of web access at 15-minute intervals for 19 and 20 November 2018. ki botrujejo tako hitrosti spletnega odziva kot številu dostopov ali izpolnjenih spletnih vprašalnikov po potresu. Odziv je odvisen od magnitude potresa in globine potresnega žarišča, pomembno vlogo pa imata tako čas kot lokacija dogodka. Odziv je v dnevnem času hitrejši in močnejši kot v nočnem, prav tako je večji, če se potres zgodi v bližini večjih naselji. Pri spremljanju spletnega prometa spletne strani ARSOpotresi se izkaže, da ljudje, ki čutijo potres, kmalu zatem iščejo informacijo na spletu in mnogi obiščejo spletno stran ARSOpotresi. Pri močnejših potresih število spletnih obiskov močno naraste že minuto do dve po potresu. Na sliki 2 so prikazani spletni obiski znotraj 15-minutnih intervalov za dva zaporedna dneva. 19. november 2018 je bil z gledišča seizmologa miren dan. Število spletnih obiskov je nekoliko naraslo v dnevnem času, vendar ni prekoračilo števila 25. Ta vzorec se je nadaljeval tudi naslednji dan, vse do potresa, ki se je zgodil ob 7.57 UTC (oz. 9.57 po srednjeevropskem poletnem času) pri Logatcu. Takrat je število obiskov strmo naraslo in ostalo povečano do večernih ur. Aplikacija, ki sledi spletnemu obisku, v primeru hitrega porasta dežurnemu seizmologu pošlje sporočilo SMS. Pri tem upošteva, da se spletni obisk spreminja preko dneva, saj je obiskanost spletne strani v dnevnem času večja kot v nočnem, povečana ostane tudi nekaj ur po potresu. Poleg tega opažamo porast tudi z leti (Pahor in Živčic, 2011). 60 M. Čarman Prednost spremljanja spletnega prometa je, da po močnejšem potresu hipno narase, tako lahko hitro presodimo ali so ljudje potres čutili, vendar pa ne nosi informacije ne o lokaciji ne o učinkih potresa na ljudi, predmete, naravno in grajeno okolje, ki so nujni za oceno največje intenzitete potresa. Edini način, da dežurni seizmolog oceni učinke, je sodelovanje številnih prostovoljcev, ki izpolnijo in pošljejo vprašalnik o učinkih potresa. Danes, v dobi interneta in spletnih vprašalnikov, ljudje izpolnijo vprašalnike že nekaj minut po potresu. Ker včasih dobimo izpolnjene vprašalnike tudi za dogodke, ki niso povezani s potresi ali so ti zelo šibki, seizmolog ukrepa šele, ko v kratkem časovnem oknu za isti potres prejme vsaj dva vprašalnika. Takrat jih pregleda in oceni največjo intenziteto, preden obvešča javnost o potresu. Če na dogajanje pogledamo iz perspektive dežurnega seizmologa, sporočilo SMS o povečanem spletnem prometu in prejeti spletni vprašalniki po potresu dopolnjujejo sporočilo SMS s samodejnim izračunom lokacije in magnitude in dajejo povod za obveščanje širše javnosti o potresu. V nadaljevanju obravnavamo spletni odziv javnosti na 114 potresov v Sloveniji, za katere je dežurni seizmolog v letih 2018 in 2019 obveščal. Glavni namen analize je spoznati značilnosti spletnega odzivanja ljudi na potres in prek dognanj vzpostaviti in/ali prilagoditi opozorilni sistem dežurnemu seizmologu, da se lahko hitro in učinkovito odzove na potres. Uporabljeni podatki V dvoletnem obdobju, 2018-2019, je dežurni seizmolog obveščal 123-krat. Devetkrat so prebivalci Slovenije čutili močnejše potrese z žariščem v sosednjih državah, šestkrat na ozemlju Italije, enkrat pa Avstrije, Albanije ter Bosne in Hercegovine. Te potrese smo iz nabora umaknili. Nadžarišča preostalih 114 potresov, ki so v nadaljevanju obravnavani, so prikazana na sliki 3 in označena z barvnimi krogci. Njihove lokacije so razpršene znotraj ozemlja Slovenije. Na isti sliki so s sivimi krogci označeni vsi potresi, ki smo jih na prikazanem območju uspeli analizirati, vendar jih prebivalci niso čutili, ali pa so jih čutili le redki posamezniki in zato o njih ni bilo izdano obvestilo. Porazdelitev izbranega nabora potresov po magnitudi je prikazana na sliki 4. Potresi niso bili močni, saj jih je kar 75 imelo magnitudo pod 2,0, najšibkejši med njimi 0,5. Največjo magnitudo 3,5 je dosegel potres 17. januarja 2018 pri Bovcu. Poleg kataloga potresov (ARSO, 2018-2019) smo za izbrane potrese, za katere je dežurni seizmolog izdal obvestilo, uporabili tudi podatke o časih, in sicer: - čas poslanega SMS sporočila s samodejno izračunano lokacijo in magnitudo, - čas samodejne postavitve potresa na spletno stran ARSOpotresi, - čas prejetega sporočila SMS o povečanem spletnem obisku spletne strani ARSOpotresi in - čas, ko je dežurni seizmolog za posamezni potres prejel ustrezne vprašalnike. Pri zbiranju podatkov smo ugotovili, da nam za obdobje od 1. januarja do 4. marca 2018 manjkajo podatki o časih samodejne postavitve posameznega potresa na uradno spletno stran. Poleg tega so se v izbranem obdobju, 2018-2019, posodabljali pogoji za pošiljanje sporočila SMS s samodejno izračunano lokacijo in magnitudo. Sistem za lociranje in izračun magnitude običajno poda Spletni odziv javnosti na potres v Sloveniji kot zaznalo potresov 61 Slika 3: Sivi krogci so nadžarišča potresov, ki so se zgodili v letih 2018 in 2019. Barvni krogci predstavljajo nadžarišča 114 potresov, o katerih je dežurni seizmolog obveščal širšo javnost. Barva simbola ponazarja žariščno globino, njegova velikost pa vrednost lokalne magnitude MLV Figure 3: Grey circles denote earthquake epicentres that occurred in 2018-2019. Coloured circles represent 114 earthquakes for which the parameters were reported by the stand-by seismologist to the public; Colour of the symbol of varying sizes denote focal depth and local magnitude Mlv Magnituda = magnitude; globina = depth. več rešitev. V začetku smo preverjali le, ali je prva rešitev z lokacijo in magnitudo izračunana s sedmimi opazovalnicami in je znotraj izbranega območja Slovenije in obmejnega pasu. V tem primeru smo poslali dežurnemu seizmologu sporočilo SMS. Ker smo s tem zgrešili nekaj potresov, smo začeli preverjati tudi nadaljnje rešitve. Dodatni opozorilni sistem, sistem opozarjanja o povečanem spletnem obisku, smo vpeljali konec maja 2018, tako je bilo prvo sporočilo SMS poslano 29. maja 2018. Navkljub temu, da podatki o poslanih sporočilih SMS niso popolni, pa lahko prepoznamo dinamiko in glavne značilnosti dogajanja po potresu. 62 M. Čarman magnituda / magnitude Slika 4: Porazdelitev magnitude 114-ih potresov v letih 2018-2019, o katerih je dežurni seizmolog obveščal širšo javnost. Figure 4: Magnitude distribution of 114 earthquakes in 2018-2019 for which the parameters were reported by the stand-by seismologist to the public. Časovna analiza Na sliki 5, kjer se čas meri od nastanka izbranega potresa dalje, smo izrisali čas poslanega sporočila SMS s samodejno izračunano lokacijo in magnitudo (zeleni krogci), ustrezni čas samodejne postavitve potresa na uradno spletno stran ARSOpotresi (modri krogci), čas poslanega sporočila SMS o povečanem obisku spletne strani ARSOpotresi (črni krogci) in čas, ko je dežurni seizmolog za posamezni potres prejel drugi vprašalnik (rdeči krogci). Označeni in všteti so le tisti časi opozoril, ki so se zgodili do 20 minut po potresu. Dežurni seizmolog običajno prejme SMS obvestilo z lokacijo in magnitudo potresa 20 do 30 sekund po potresu, medtem ko objava na spletu običajno nekoliko kasni, zgodi se od 30 do 90 sekund po potresu. Do časovnega zamika pride, ker želimo na spletu objaviti zaupanja vredno lokacijo in magnitudo in zato čakamo na rešitev, v kateri je sodelovalo vsaj sedem opazovalnic. Z večjim naborom opazovalnic se analiza potresa zamakne, ker potresno valovanje ne pride istočasno do vseh opazovalnic, temveč do bolj oddaljenih potuje več časa. SMS o povečanem spletnem prometu in vsaj dva vprašalnika za izbrani potres dežurni seizmolog običajno prejme od druge minute dalje po nastanku potresa. Ni pa nujno, da dežurni seizmolog v primeru potresa dobi vsa možna opozorila. Kreiranje obvestil je odvisno od prožilnih kriterijev in narave potresa (moč, čas, lokacija in globina). Tako npr. šibki potresi, oddaljeni od večjih mest ali globlji potresi vznemirijo malo ljudi. Če njihova številčnost in hitrost odziva ne doseže mejnih vrednosti, obvestila o povečanem spletnem prometu ali o prejemu vprašalnikov ni. Spletni odziv javnosti na potres v Sloveniji kot zaznalo potresov 63 Obveščanje o potresih leta 2018 in 2019, N=114 • sms s samodejno izračunano lokacijo in magnitudo, N=98 • objava samodejno izračunane lokacije in magnitude na strani ARSOpotresi, N=102 • sms o povečanem spletnem prometu na strani ARSOpotresi, N=47 • prejem drugega vprašalnika, N=87 10 100 1000 čas po potresu / time after an earthquake [s] Slika 5: Časovni zamiki opozoril po potresu, poslanih dežurnemu seizmologu, in objava samodejne lokacije in magnitude na strani ARSOpotresi. Nabor šteje 114 potresov v Sloveniji in ozkem obmejnem pasu, za katere je dežurni seizmolog obveščal širšo javnost v letih 2018 in 2019. Figure 5: Time delays of earthquake alerts sent to the stand-by seismologist (green dot - SMS with automatically calculated location and magnitude, black dot - SMS triggered on web access, red dot -2 received questionnaires) and time delays of automatic location and magnitude posted on the www. potresi.arso.gov.si (blue dot). The set counts 114 earthquakes in Slovenia and a narrow border zone, for which the stand-by seismologist informed the public in 2018 and 2019. Slika 6 prikazuje kumulativno število spletnih obiskov (črna črta) in prejetih vprašalnikov (rdeča črta) za posamezne močnejše potrese. Na grafih so za lažjo predstavo dodani tudi časi poslanih opozoril dežurnemu seizmologu o potresu (pike). Spremljanje spletnega prometa na strani ARSOpotresi kaže, da ljudje informacijo o močnejšem potresu iščejo že v prvi minuti po potresu, torej preden je ta postavljena na splet. Tako zgornji levi graf prikazuje porast spletnega prometa po potresu pri Polhovem Gradcu 11. junija 2019 z magnitudo 3,0. V času samodejne objave potresa na spletni strani ARSOpotresi (modra pika) je stran obiskalo že 200 obiskovalcev iz različnih IP naslovov. SMS o povečanem spletnem prometu pa je bil zaradi 150-sekundnega premora med dvema vpogledoma v seznam spletnih obiskov poslan šele, ko je že 500 obiskovalcev pogledalo našo spletno stran. Vzporedno s spremljanjem spletnega prometa štejemo tudi izpolnjene spletne 64 M. Čarman Slika 6: Porast spletnih obiskov in števila prejetih spletnih vprašalnikov za nekatere močnejše potrese v letih 2018 in 2019. Abscisa prikazuje čas po potresu, pike označujejo čas obvestil, poslanih dežurnemu seizmologu in čas objave samodejne lokacije in magnitude na strani ARSOpotresi. Figure 6: An increase in web access (black line) and an increase in number of received online questionnaires (red line) after some stronger earthquakes in 2018 in 2019. The abscissa shows the time after the earthquake. Dots denote times of earthquake alerts sent to the on-call seismologist (green dot - SMS with automatically calculated location and magnitude, black dot - SMS triggered on web access, red dot - 2 received questionnaires) and time delays of automatic location and magnitude posted on the www.potresi.arso.gov.si (blue dot). Spletni odziv javnosti na potres v Sloveniji kot zaznalo potresov 65 vprašalnike o tem, kako so ljudje čutili potres (http://potresi.arso.gov.si/vprasalnik). Ti za močnejše potrese običajno začnejo prihajati približno dve minuti po potresu. Čas prejema vprašalnikov ne moremo skrajšati, ker pri tem sodelujejo prostovoljci in obiskovalci naših strani. Lahko pa skrajšamo čas, ki mine od nastanka potresa do pošiljanja sporočila SMS o povečanem spletnem obisku. V obdobju 2018-2019 je aplikacija delovala tako, da je sporočilo poslala, če je minutno povprečje števila obiskov v dveh minutah trikrat prekoračilo minutno povprečje števila obiskov v 60 minutah. Vendar je seznam spletnih obiskov aplikacija preverjala le vsakih 150 sekund. Če čas med posameznimi preverjanji skrajšamo, se bo ustrezno skrajšal tudi Slika 7: Časovni zamiki opozoril po potresu, poslanih dežurnemu seizmologu, in objava samodejne lokacije in magnitude na strani ARSOpotresi po ustreznem potresu. Nabor šteje 28 močnejših potresov z lokalno magnitudo nad 2,0, ki so se zgodili v Sloveniji in ozkem obmejnem pasu in za katere je dežurni seizmolog obveščal širšo javnost od maja 2018 do konca leta 2019. Figure 7: Time delays of earthquake alerts sent to the on-call seismologist (green dot - SMS with automatically calculated location and magnitude, black dot - SMS triggered on web access, red dot - 2 received questionnaires) and time delays of automatic location and magnitude posted on the www.potresi.arso.gov.si (blue dot). The set counts 28 stronger earthquakes with local magnitude above 2,0 in Slovenia and a narrow border zone, for which the on-duty seismologist informed the public from May 2018 to the end of 2019. čas med nastankom potresa in pošiljanjem sporočila SMS. Se boljša možnost pa je, da vedno, ko sistem zazna potres in pošlje sporočilo SMS o lokaciji in magnitudi dežurnemu seizmologu, preveri tudi spletni promet z zamikom nekaj 10 sekund. Dodatno smo preverili zanesljivost opozorilnega sistema za močnejše potrese nad magnitudo 2,0. Upoštevali smo le potrese v obdobju od maja 2018, ko je začela delovati aplikacija, ki po- 66 M. Carman šilja sporočila SMS o povečanem spletnem obisku, do konca leta 2019. V naboru je ostalo 28 potresov, za katere je opozorilni sistem deloval dobro (slika 7), saj je dežurni seizmolog za vse te potrese v pričakovanih časih prejel obe opozorili SMS in vsaj 2 spletna vprašalnika, razen v dveh primerih, ko je bil spletni obisk le rahlo povečan in ga sistem ni zaznal, najverjetneje zaradi manjše poseljenosti področja in zgodnjih jutranjih ur. To se je zgodilo za potresa z lokalno magnitudo 2,2, prvega v bližini Solčave 5. avgusta 2018 ob 5.55 in drugega v bližini Kamnika 4. aprila 2019 ob 3.15 po srednjeevropskem poletnem času. Točnost samodejno izračunanih parametrov Samodejno izračunane lokacije nadžarišč in magnitude nabora 28 potresov smo primerjali s končnimi, s strani seizmologa ročno analiziranimi, izračunanimi in potrjenimi lokacijami in magnitudami. Lege samodejno izračunanih lokacij glede na končne so prikazane na sliki 8 levo. Središče krožnic pred- Slika 8: Primerjava samodejno izračunanih lokacij nadžarišča (levo) in magnitud (desno) nabora 28 potresov s končnimi, s strani seizmologa ročno analiziranimi, izračunanimi in potrjenimi lokacijami in magnitudami. Središče kroga na levem grafu predstavlja lego s strani seizmologa preverjene lokacije. Na desnem grafu vrednost 0 na abscisi predstavlja končno magnitudo, s piko pa je označena samodejno izračunana magnituda glede na končno vrednost. Figure 8: Comparison of automatically calculated locations (left) and magnitudes (right) of 28 earthquakes with the final manually analysed, calculated and confirmed locations and magnitudes. The center of the circle on the left graph represents the position of the verified location. In the right graph, the value 0 on the abscissa represents the final magnitude, and the dot indicates the automatically calculated magnitude relative to the final value. Spletni odziv javnosti na potres v Sloveniji kot zaznalo potresov 67 stavlja lego končne lokacije. S pikami so označene lege samodejne lokacije glede na končno lokacijo. Kljub temu, da dežurni seizmolog preko sporočila SMS prejme prvo rešitev sistema in je zato ta rešitev opredeljena z manjšim številom opazovalnic, lokacija v večini primerov ne odstopa od končne več kot 5 km. Le pri potresu 20. novembra 2018 z lokalno magnitudo 2,8 je prva rešitev res precej odstopala, 10 km, vendar so bile že nekaj sekund kasneje izračunane rešitve dobre. Slika 8 desno prikazuje razliko med samodejno izračunano in končno magnitudo. Vrednost 0 na abscisi predstavlja končno magnitudo, s piko pa je označena samodejno izračunana magnituda glede na končno vrednost. Te ne odstopajo več kot za vrednost 0,2, kar zadošča za zaupanje v rezultat. Zaključek Spremljanje spletnega obiska in spletni vprašalniki, ki jih vestno izpolnjujejo obiskovalci strani ARSOpotresi, dežurnemu seizmologu omogočajo hiter in učinkovit odziv. V nekaj minutah izve, kje se je potres zgodil, kako močan je bil, in kaj se je dogajalo »na terenu«, ali je potres ljudi vznemiril ter kakšni so bili učinki potresa na ljudi, predmete, naravo in grajeno okolje. Ta informacija seizmologa v nekaj minutah poišče sama, ne da bi neprestano nadziral splet in preverjal seizmične zapise. Ko prek opozoril seizmolog izve za potres, lahko z različnimi orodji (Čarman in Živčic, 2019a, 2019b) preveri, kako dobri so samodejno izračunani parametri potresa, in po strokovni presoji pripravi obvestilo o potresu ter obvešča javnost in Upravo RS za zaščito in reševanje. Z analizo smo ugotovili, da lahko obvestilni sistem (slika 1) dopolnimo z e-mail sporočilom o porastu spletnega prometa in s sporočilom SMS o večjem številu vprašalnikov ter s tem povečamo zanesljivost obvestilnega sistema, obenem pa z manjšimi spremembami porast spletnega prometa zaznamo hitreje. Preverili smo tudi, kako zanesljiv je opozorilni sistem za močnejše potrese, nad magnitudo 2,0. V naboru 28 potresov se samodejno izračunana lokacija le v enem primeru razlikuje od končne lokacije za več kot 5 kilometrov. Razlika med samodejno izračunanimi in končnimi magnitudami pa ni bila večja od vrednosti 0,2. Te razlike so za prvo oceno lokacije in magnitude potresa sprejemljive, in ponujajo možnost, da v primeru močnejšega potresa ob hkratnem prejemu opozorila o povečanem spletnem prometu, prejetih vprašalnikih in sporočilu SMS s samodejno izračunano lokacijo in magnitudo, obvestila o potresih samodejno postavimo tudi na socialna omrežja, kot sta Twitter in Facebook. Literatura ARSO, 2018-2019. Baza podatkov za potrese na ozemlju Slovenije za 2018-2019. Agencija RS za okolje, Urad za seizmologijo, Ljubljana. BRTT (Boulder Real Time Technologies), inc. (citirano 15.1.2020). Dostopno na naslovu: http://www.brtt.com/. 68 M. Čarman Čarman, M., Živčic, M., 2019b. Poročilo samodejno določenih magnitud na zapisih potresnih opazovalnic. Potresi v letu 2017. Agencija RS za okolje. Ljubljana. Jesenko, T., Živčic, M., 2018. Nekateri rezultati prenove državne mreže potresnih opazovalnic. Potresi v letu 2016. Agencija RS za okolje. Ljubljana. Pahor, J. Živčic, M., 2011. Analiza obiskanosti spletne strani s samodejno določenimi parametri potresov v letu 2010. Potresi v letu 2016. Agencija RS za okolje. Ljubljana. Motnikar, B. Š., Cerk, M., Cecic, I., Jerše, A., 2013. Prenovljen spletni vprašalnik Ali ste čutili potres? Ujma : revija za vprašanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. ISSN 0353-085X. - Št. 27 (2013), str. 262-267. t Spletni odziv javnosti na potres v Sloveniji kot zaznalo potresov 69 Dogodki v letu 2019 2019 Events Predavanje Potres 29. januarja 1917 pri Brežicah in njegove posledice, Ina Cecič Oddelek za geofiziko Fakultete za naravoslovje in matematiko Univerze v Zagrebu (Horvato-vac 95, 10000 Zagreb) je povabil Ino Cede iz ARSO, Urada za seizmologijo, da predstavi svojo raziskavo o potresu, ki se je 29. januarja 1917 zgodil pri Brežicah, in njegovih posledicah. Predavanje je imela v sredo, 23. januarja 2019. O predavanju je bila posneta tudi radijska oddaja Eppur si muove za Hrvatski radio. Predstavitev seizmologije na Osnovni šoli Log-Dragomer Na povabilo OŠ Log-Dragomer je Jurij Pahor 19. februarja 2019 pripravil interaktivno predstavitev na temo seizmologije in geologije dvema četrtima razredoma. Sodelovanje v oddaji Ugriznimo znanost, Rekonstrukcija potresov v preteklosti 21. marca 2019 je bila na RTV SLO oddaja Ugriznimo znanost posvečena rekonstrukciji potresov v preteklosti. Na poljuden in sproščen način je skušala pojasniti, kako se geologi in seizmologi dokopljejo do spoznanj o močnih potresih, ki so se na ozemlju Slovenije zgodili v preteklosti. Danes potrese merimo z zelo natančnimi merilnimi napravami, vendar šele približno zadnjih 130 let. Za približno 1000 leta nazaj o njih pričajo pisni viri. S paleogeološkimi metodami pa sežemo še veliko dlje v preteklost. Kako nam poznavanje potresov v preteklosti pomaga predvideti potresno nevarnost v prihodnosti so v studiu pojasnili dr. Martina Čarman z ARSO, dr. Miloš Bavec z Geološkega zavoda Slovenije in prof. dr. Andrej Šmuc z Naravoslovnotehniške Fakultete. Posnetek je dosegljiv na naslovu: https://4d.rtvslo.si/arhiv/ugriznimo-znanost/174603228?fbclid= IwAR1lJc2UrW4tJuQCsMmBawr5yrtRyTHfQlRU7eix9Sk8qup9Q58EXB7j9Ng 70 Evropsko srečanje uporabnikov seizmološkega programskega paketa Antelope Jurij Pahor in Martina Čarman sta se udeležila letnega srečanja uporabnikov programske opreme Antelope AUG2019, ki je potekalo od 27. do 31. maja 2019 v Taormini na Siciliji. Poleg rednih tem, kot so seznanitev z novostmi programske opreme, izmenjave izkušenj z ostalimi uporabniki ter seveda tudi sproščenega druženja z udeleženci so naši gostitelji pripravili posebno presenečenje - obisk vulkana Etna. Nepričakovano smo bili priča začetku manjšega izbruha, ki smo si ga ogledali iz neposredne bližine. Vrtnarjenje na Vrtu eksperimentov v času 11. Znanstivala v Ljubljani V času 11. Znanstivala v Ljubljani je ekipa seizmologov z ARSO potresi, v sestavi Martina Čarman, Ina Cecic, Jurij Pahor in Polona Zupančič, okopavala gredico na Vrtu eksperimentov. 2. junija 2019 smo zapisovali in prebirali seizmograme ter s šestilom in ravnilom razkrivali kdaj in kje so se potresi zgodili ter kako močni so bili. Z obiskovalci smo se pogovarjali tudi o tem, kako določimo čas, lokacijo in velikost tistim potresom, katerih zapisov nimamo, ker so se ti zgodili v preteklosti, ko še niso poznali seizmometrov. Znanstival organizira Hiša eksperimentov, ki k sodelovanju povabi institucije, ki se ukvarjajo s promocijo izobraževanja in znanosti. Dan odprtih vrat ARSO Tamara Jesenko je 8. junija 2019 v okviru dneva odprtih vrat ARSO predstavila seizmologijo in delo Urada trem skupinam obiskovalcev. Sodelovanje pri pripravi nove evropske karte potresne nevarnosti (ESHM20) Seizmologi Urada za seizmologijo pripravljamo novo karto potresne nevarnosti Slovenije, hkrati pa v Evropi poteka tudi projekt posodobitve evropske karte potresne nevarnosti. V juniju in juliju 2019 sta se Polona Zupančič in Barbara Šket Motnikar udeležili dveh preglednih sestankov evropskega projekta za usklajevanje na območju srednje in severne Evrope (Potsdam, Nemčija) ter jugovzhodne Evrope in Turčije (Atene, Grčija). Vsakega sestanka posebej se je udeležilo okrog 30 strokovnjakov za ocenjevanje potresne nevarnosti (predstavniki SERA in nacionalni predstavniki). Dogodki v letu 2019 71 Predstavljene so bile aktivnosti na evropskem projektu in trenutni status modelov in parametrov za izračun, ki smo jih nato usklajevali. Sodelovali sta v razpravah o podrobnostih modeliranja in usklajevanja vhodnih parametrov in izračuna. Predstavili sta tudi modeliranje in stanje slovenske karte potresne nevarnosti ter primerjavo z evropsko karto. Vsem predstavitvam je sledila živahna razprava. Imeli sta tudi nekaj krajših sestankov z vodilnimi predstavniki SERA o podrobnostih modeliranja in o prihodnjem sodelovanju. Pridobljene informacije in znanja so zelo pomembna pri izračunu slovenske karte potresne nevarnosti, metodologija paa bo bolje usklajena z metodologijo izdelave nove evropske karte. Organizator obeh dogodkov je bil SERA - Seismology and Earthquake Engineering Research Infrastructure Alliance for Europe; dogodka pa sta podprli tudi organizaciji EPOS (European Plate Observing System) in EFEHR - European Facilities for Earthquake Hazard and Risk. Sodelovanje v oddaji Glasovi sveta, Brežiški potres 7. avgusta 2019 sta bila gosta oddaje Glasovi sveta na III. programu Radia Slovenije, programu ARS, zgodovinar in zaslužni profesor dr. Dušan Nečak in seizmologinja na Uradu za seizmologijo Agencije za okolje Republike Slovenije Ina Cecic. Spregovorila sta o novih dognanjih in zgodovinskem ozadju Brežiškega potresa, ki se je zgodil 29. januarja 1917 ob 9 uri in 22 minut po lokalnem času. Sto let po močnem potresu v Brežicah in okolici, ki je povzročil smrtne žrtve in veliko gmotno škodo, sta dogodek ponovno raziskala. Če so takoj po potresu o njem pisali takratni geologi in seizmologi, je v najnovejši raziskavi poleg seizmologov prvič sodeloval tudi zgodovinar. Temeljeno zgodovinsko študijo je pripravil dr. Dušan Nečak, avtorica seizmološkega dela pa je bila Ina Cecic. Našla sta nove, neobjavljene podatke. V seizmološki raziskavi so bili ti podatki uporabljeni za izdelavo karte intenzitet in za izračun parametrov potresa. okrat se je zgodilo prvič, da je bila za nek slovenski potres izdelana karta poškodb na podlagi zapisnikov o škodi, ki jih hrani Arhiv Republike Slovenije. Ob stoletnici brežiškega potresa je leta 2017 Društvo za oživitev mesta Brežice izdalo znanstveno monografijo, posvečeno temu potresu, kot peti zvezek svojih Brežiških študij. Pri tem sta oddaje gosta sodelovala z Znanstveno založbo Filozofske fakultete v Ljubljani in Arhivom Republike Slovenije. Posnetek pogovora je dostopen na spletnem naslovu https://ars.rtvslo.si/2019/07/glasovi-svetov-181/ 72 Dogodki v letu 2019 72 Ustanovitveno srečanje EFEHR (European Facilities for Earthquake Hazard and Risk) ARSO (Urad za seizmologijo) je kot nacionalna institucija, v kateri ocenjujemo potresno nevarnost, pristopila k članstvu EFEHR, ki se na novo formira v okviru EPOS (European Plate Observing System). Ustanovitvenega srečanja 1. oktobra se je udeležila Barbara Šket Motnikar, vendar je zaradi stečaja letalske družbe Adria in odpovedi poleta sodelovala preko oddaljenega dostopa. Na srečanju je bil predstavljen tudi trenutni status projekta Evropska karta potresne nevarnosti, kjer aktivno sodelujemo. ARSO je s članstvom v EFEHR pridobil možnost stalnega sodelovanja s strokovnjaki na področju potresne nevarnosti in ogroženosti ter lahko dostopa do podatkovnih baz, servisov, modelov in dokumentacije drugih projektov. To je pomembno pri izračunu slovenske karte potresne nevarnosti, dolgoročno pa v okviru platforme EFEHR lahko sledimo evropskemu razvoju. Obisk hrvaških seizmologov in predavanja Seizmologi Agencije Republike Slovenije za okolje smo 19. septembra 2019 v goste povabili hrvaške seizmologe in geologe. Prišli so iz treh institucij: Fakultete za naravoslovje in matematiko, Fakultete za rudarstvo, geologijo in nafto in Hrvaške seizmološke službe. Slovenskim seizmologom so predstavili povzetek izsledkov nedavno končanega velikega projekta Velebit in nove raziskave litosferskih struktur v Dinaridih ter seizmotektonike Ve-lebita. Slovenski udeleženci smo hrvaškim predstavili izdelavo hitrostnega modela SZ Dinaridov s pomočjo tomografije ter podrobnosti izdelave karte aktivnih prelomov in karte potresne nevarnosti. Predstavili smo tudi delovanje pripravljenih seizmologov in uporabljeno programsko opremo. Z delovnimi srečanji bomo redno nadaljevali, in se tako sproti seznanjali z rezultati raziskav ter učinkoviteje oblikovali meddržavno sodelovanje na področju seizmologije. Dogodki v letu 2019 73 Mednarodna delavnica o aktivni tektoniki in tektonski geomorfologiji Med 24. in 26. septembrom 2019 se je dr. Andrej Gosar udeležil Mednarodne delavnice o aktivni tektoniki in tektonski geomorfologiji, ki jo je na Inštitutu za strukturo in mehaniko kamnin Češke akademije znanosti organizirala Mednarodna organizacija za raziskovanje kvartarja (INQUA). Na delavnici smo obravnavali analizo zgodovinskih, arheoloških in paleoseizmoloških podatkov, ki nam omogočajo izdelavo potresnih katalogov v predinstrumentalnem obdobju. Posebno pozornost smo posvetili geologiji potresov, učinkih potresov na naravno okolje kot so skalni podori in zemeljski plazovi ter metodam raziskav v aktivni tektoniki kot sta tektonska geomorfologija in paleoseizmologija. Vse te raziskave izvajamo tudi v Sloveniji in so zelo pomembne za boljše ocene potresne nevarnosti, ki temeljijo na čim bolj popolnih potresnih katalogih in seizmotektonskih podatkih. Letno srečanje EPOS Seizmologija 2019, ORFEUS in generalna skupščina EMSC Martina Čarman in Tamara Jesenko sta se udeležili letnega srečanja EPOS-Seizmologija 2019, ki je potekalo od 6. do 11. oktobra 2019 v Grenoblu v Franciji. Glavne teme srečanja so bile seizmologija »množičnih podatkov«, seizmološki produkti v realnem času, kvaliteta, dostopnost in razpoložljivost seizmoloških podatkov in metapodatkov, trenutni in načrtovani spletni servisi in produkti EPOS Seizmologije. V okviru srečanja sta potekali tudi letno srečanje upravljavcev seizmoloških mrež, ki ga organizira ORFEUS, in letno srečanje generalne skupščine EMSC. Letno srečanje sodelujočih v projektu CE3RN Mladen Živčic in Jurij Pahor sta se udeležila letnega srečanja CE3RN (Central and Eastern Europe Earthquake Research Network) v Budimpešti, ki je potekalo od 21. do 23. oktobra 2019. Udeleženci srečanja so se pogovarjali o načinu izmenjave makroseizmičnih podatkov v stvarnem času in drugih oblikah sodelovanja ter ustanovili skupino za zgodovinske potrese, ki bo usklajevala raziskovalne aktivnosti med članicami CE3RN. 74 Dogodki v letu 2019 74 Letna seizmološka publikacija Potresi v letu 2017 2019 ■l Predavanje o potresih v Domu Tisje 5. novembra 2019 je izšla elektronska verzija letne publikacije Urada za seizmologijo Potresi v letu 2017, kjer so zbrani prispevki o potresih in drugih zanimivostih iz seizmo-logije. Dostopna je na spletni strani ARSO - področje Potresi - podstran Poročila in publikacije https://www.arso.gov.si/potresi/ poro%c4%8dila%20in%20publikacije/Potre- si%20v%20letu%202017.pdf V domu starejših občanov Tisje v Črnem potoku pri Litiji smo 12. decembra 2019 postavili začasno potresno opazovalnico z oznako DTSE, ki je nadomestila opazovalnico v gradu Bogenšperk. Jurij Pahor je varovancem in osebju doma v krajšem predavanju predstavil delo Urada ter seizmologijo. Predavanja se je udeležilo okrog deset poslušalcev, ki so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi. Dogodki v letu 2019 75 Predstavitev zbornika o furlanskih potresih v Pušji vasi (Venzone) v Italiji V soboto, 14. decembra 2019 ob 11. uri, sta bila v Pušji vasi (italijansko Venzone) predstavljena zbornika o furlanskih potresih leta 1976. Zbornik v angleščini so uredili Dario Slejko (OGS, Trst), Marcello Riuscetti (Univerza v Vidmu) in Ina Cecic (ARSO). V seizmološki znanosti in naših življenjih je v tem času prišlo do velikih sprememb. Z zbornikom so poskusili ohraniti spomin na dogodke, ki so dodobra spremenili življenja vseh prizadetih ter predstaviti nova spoznanja na področju seizmologije, gradbeništva in pri komuniciranju z javnostmi. Zbornik v italijanskem jeziku je izšel kot posebna številka seizmološke revije Bolletino di Geofisica teorica ed applicata; njegova urednika sta P. Giurco in Dario Slejko. Sodelovanje v oddaji Studio ob 17 h posvečeni potresom Dne 17. decembra 2019 je bila na 1. programu Radia Slovenija oddaja Studio ob 17h posvečena potresom in učinkom potresov, spodbujena z rušilnim potresom magnitude 6,4, ki je 26. novembra 2019 prizadel Albanijo. V oddaji so v živo sodelovali mag. Marjana Lutman iz Zavoda za gradbeništvo, Domen Torkar iz Uprave RS za zaščito in reševanje in dr. Andrej Gosar iz Urada za seizmologijo. V oddaji so osvetlili seizmološke in geološke značilnosti potresa v Albaniji ter jih primerjali z razmerami drugod na Balkanskem in Apeninskem polotoku. Predstavljene so bile značilnosti gradnje v obalnem predelu Albanije in njihov vpliv na porušitve ali poškodbe ter organiziranje pomoči s strani služb za zaščito in reševanje ter evropskega mehanizma ukrepanja ob naravnih nesrečah. Oddaji lahko prisluhnete na spletnem naslovu: https://radioprvi.rtvslo.si/2019/12/studio-ob-17-00-162/ t 17. 12. 2019 Potresi od Albanije do Slovenije Kako poteka popotresna obnova? Je albanski potres res lahko svarilo slovenskim mestom? 76 Dogodki v letu 2019 76