Uto LXXIIL, St. 36
14* MffMffa 194§
Cena Din i.—
Izhaja vsak dan popoldne Izvzemal nedelje In praznike. — Inaeratl do 80 petit vrst a Din 2 do 100 vrst A Din 2.50. od 100 do 300 vrst k Din 3, večji tnserati petit vrsta Din 4. - Popust po dogovoru, tnseratni davek posebej — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO Df OTPEAVNIftTVO LJUBLJANA, Knafljeva olicm štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-26 in 31-20
Podružnice: MARIBOR. Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10351.
„Cudež pri Summi"
Sovjetske čete napadajo dan in noč na 100 km ozki fronti — Sovjeti * žujejo topniške taktike pri Verdunu — Finci se podnevi branijo, $o napadajo
pa
Stockholm, 14   febr. s. (Fin-ka tel ag.)
Svtdski voiaški strokovnjak, Icl piše o sovjetski ofenzivi na Kareliiski ožini, ori-meria boje z naivečiimi bitkam- na zaoad-ni fronti v svetovni voini Cen sa da so sovjeti začeli naoad Dri Summi z dvema divizijama Dozneie na so debili znatna nova oiačenia V dosedanjih boi:h so Dokazale tudi sovjetske čete zelo veliko borbeno spesobnost Junaštvo ki so ea pokazal: Finci, ie naravnost fantas ičio Dei-stvo da so do=lei zadržali vse =ovi^tske n3oade. predstavlja pravi »Cudaž pri Summi ■
»Helsinki   14   febr   s   (Havas) Sedanja
sovietska ofenziva na Kareliiski ožini ie samo drugo deianie finsko-sovjetske drame in samo ooizoda v iunpškem odnoru. ki ffa nudiio Finc^ naoadalcem ter ca bodo še v naorei nudili
Ker se Je v decembru ponesrečil sovjetski poizkus napasti M^nn^rheimovo obrambno liniio z boka s severa Laioške-ea iezera s^ušaio seda i sovieti orod-eti direktno skozi utrjene linije same. Sovjetska ofenziva ki traia že 12 dni ie b:la na nai~k'bnejši način pripravi j?'-a O romr>e množine voiaštva in voineea materiala so b;le zbrane Vse železnice na «ev°ru Le-n^n^rada ki so v primeru z drue~m; so-viet?kinr železnicami v zelo d^rm s tanin vo7iio pomoč na Kareliiski ožno M*~lno da so imel^ sr»vi°ti ob začetku ofenzive zbranih na ožini 12 svojih divi-
zij Medtem pa so oreleli oi čenle naimam pet svtžih divizij, ki so bile poslane, kakor domnevajo iz moskovskega in kijevskeca vor skesa okrož.a Seda* stoji pred Mannerheipvovo obrambno k> okoli 400.000 so a j s* ih v J k v Njim nasproti postavljao Finci »amo majhen del svoje armade. Fincem pomaga v nj -hovi obrambi pole« breznr'mr me« iu-naštva Se dejstvo d^ je fronta primeroma ozka — oko'i 100 km Sov et ne morejo poslati naenkrat v b*»* vseb -\o.iib čet. kar ie e lavni adut za Fince Za »p p-« napadajo sovjeti neprestano s pomočjo topniškega ognia vedno v istem >efctor.fu. nekako enako kakor pred 24 l?ti Ne- ci pri Verdunu Z»r. di velikih izeun re vsak oddelek n;tro zčrpa. Zato ea morajo sovjeti vedno znova izmenjpti Prič ku^eio da bo btka traiala še zelo dolgo Vrst T se bodo vsekakor tudi sovjetski <>so hi z vlakih prehodom novih čet Sedanja ofenziva ie veHetno samo prva akcija v seriii nov^h Z ozirom na ogromne rezerve v moštvi oa se pnjavfii zelo t^**r' vr»r«»Ša-nje. kako bedo mrgli obnoviti Finci svoje moštvo b**anT1cev s svežem1 rezervu m' Se-d?».i s« v bojn n*»n»*e*t»no Iste fin*k* e>te kf nodnrv' o**»»'4a*o »ovrafne w*»n~nV. nemoči pa preb-fa*o crlo v nr«*Tnspad.
Toda rudi če se sovjetom re« tangle^i ^3 orodro prve fin«i<-° urHem* 1:tvip hod*" naleteli np nove ntrdb«8 ^'r^ke no v*>? miM Tu  b~do  morali  uu* «*r»«ke napad*-
z enakimi žrtvami in energijo.
Finski apel za nujno pomoč
V Helsinkih zanikujejo vesti, SeS da so sovieti prodrli glavne Fraske postojanke na Mannerhei-nt ovi lnifi — Bitka pri Summi se da primerjati z največjimi bitkami v svetovni vojni
HELSINKI, 14. febr s (Reuter) Davi je neiu>ki radio javil, da so sovjeti pri hum-nu prodrli g-lavne finske postojanke. Zadnja poročila iz Helsinkov pa to zanikajo, in pravijo, da Finci vse utrdbe Manner-heunove obrambne linije še vedno drže. Utrjene postojanke, ki jih navaja sovjetsko vojno poročilo kot zavzete, so samo strojniška gnezda in zaklonišča pred pra vimi utrdbami Mannerheimove linije.
Bitko pri Summi, ki traja že 14 dni, primerjajo vojaški strokovnjaki z največjimi bitkami v svetovni vojni. Sedaj je v boju pri Summi 5 do 6 sovjetskih divizij Finci pravijo, da pade na dan po 300 tisoč topovskih izstre'kov na njihove utrdbe na KareHjski ožini. Sovjeti imajo pri svojih napadih velike izgube. Sinoči objavljeni uradni finski podatki cenijo, da so izgubili sovjeti od začetka ofenzive na KareHjski ožini 33.000 mož na mrtvecih, ranjencih in ujetnikih. Poleg tega so Finci zajeli oziroma uničili 200 tankov. Uradno finsko poročilo, ki objavlja te podatke, pa zopet, ponavlja nujen apel za tujo pomoč, ki jo Finska neobhodno potrebuje.
S<~>vietFka letala so se včeraj zopet ži-vahneje udejstvovala. Predvsem s«"» H~m-bpr^rp1;, mesto Koivisto. odkoder Finci & svojimi obain;mi baterijami uspešno Dod-pirajo svoje čete na Kareliiski ožini. Drug bombni nansd je bil izvršen na mesto Borga blizu Helsinkov. V teku četrt ure so vre^a sovjetska le*aTa "a mesto 250 bnmb. večinoma zazidalnih Izbruhnilo je več požarov in po zadnuh poročen ie moe+o še dav^" v plamenih. O človeških žrtvah še nI poročil.
Sa pomnikov — vrl?»*vf»i poveljnik sovjetskih čet
KAUNAS. 14. febr. s. (F. t. a.) Po zanesljivih podatkih je prevzel vrhovno poveljstvo vojaških operacij na Karelijski zemeljski ožini od generala Stema šet sovjetskega generalnega štaba Sapošni-kov. General Sapošnikov posebno d^bro pozna teren tako z geografskega kakor tudi s strateškega vidika, ker je bil popre-je dolgo vrsto let poveljnik leningrajskega vojnega okrožja. Pred svovm odhodom na fronto sta sprejela Sapošnikova Stalin in Molotov Pravijo, da je dobil povelie da čim preie konča vojno, ne glede na žrtve, ki bi Hh voip^ke operaHje ?ph*wa'e V BO\*je*sk'h vladnih krogih se očividno boje vseh vrst komplikacij, ki bi mogle nastati, če bi <5ed=»n4a voinq doi^o ♦rplpi« Zarad? tega je bil dan ukaz za ofenzivo, biez ozira na žrtve in hud mraz.
Viborg v ruševinah
HELSINKI. 14. febr. e. S svojo težko artilerijo so sovjetske baterije včeraj dosegle Viborg. Z granatami in daljnostrel-skimi topovi je b^a uničena električ. cen-tra1a v Viborgu. Mesto je bilo na mah v popolni temi. Popolnoma uničena je lepa zgodovinska cerkev v Viborgu. Sovjetsko
leia^stvo le odvrglo na mesir ver sto zsži salnih bomb Viborg je kakih 30 km od tistega dela Mannerb*"*move črte kat*»r»»cp ^daj sovjetske divizije najbolj oeorčeno nnno^^n M°cto pretvarjajo sovjetska letala in baterije v ruševine.
HF'^INKI. 14. febr. AA 'Ste*pni> Finsko zunanje ministrstvo je poslalo poročijo zunoni'rn ministrstvom vseh civilizi-rao'K ^-7av To noT>r>Aiin navaja podrobnosti finsko sovjetskih pogajanj, o njihovi nr*:>ki^:*vi o z«ČV*kn voine in o h>wW*» tft kršitvah mednarodnega prava. Poročilo oosebno izčmr»r> n^^nip     b^mbo««^5»w»ir
n#wawm^aft finskih mest po sovjetskem letalstvu.
Finsko vojno porodilo
Helsinki, 14. febr. s. (Finska tel. ag 1 Vojno poročilo finskega vrhovnega povelj stva, izdano včeraj opoldne o dogodkih 12 februarja, pravi:
Na kopnem: Sovražnik je nadaljeval z nezmanjšano srditostjo napade na Karelijski zemeljski ožini pri Summi, med jezeroma Muolajarvi in Vulusjarvi. kakor tudi ob reki Tajpale. Vsi nanadi so bili odbiti. Uničili smo najmanj 23 sovražnih tankov. Boji se nadaljujejo.
Severno vzhodno od Ladcškega jezera smo odbili vse sovražne napade. Dva sovražna tanka sta bila uničena. Pri Pitka-ranti smo uničili večji dei kolone, sestoječe iz 100 vozil.
Pri Ajtojokiju so se uspešno udejstvo-vale nase patrulje. Pri Kuhmu smo odbili več sovražnih napadov in razpršili sovražne oddelke Zavzeli smo več sovražnih postojank. Pri jezeru Kunasjarvi nri Raati smo odbili poskus sovražnega oddelka, da bi prodrl proti zapadu, ter ga pregnali preko meje.
Drugod običajna patrolna aktivnost.
V zraku: Nase letalstvo se je udejstvo-valo v več letalskih bitkah in v bombnih napadih na sovražne kolone ln oporišča. Sovražno letalstvo je omejilo svoje operacije samo na vojno cono in sicer frontne nostoianke in njihovo bližnjo okolico na Karelijski zemeljski ožini in na severu od Ladoskega jezera. Po dosedanjih podatkih so bila v teku dneva sestreljena najmanj štiH sovražna letala, za eno pa še ni potrdila.
Sovjetsko poročilo
Moskva, 14. febr. s. (Reuter). Snočnje sovjetsko vojno poročilo pravi, da se vojne operacije na Karelijski zemeljski ožini razvijajo uspešno. Sovjetske čete so včeraj zavzele zopet 23 novih utrjenih postojank finske obrambne linije. Finski protinapadi, izvedeni z velikim številom čet. so bili s težkimi izgubami za Fince odbiti.
AngleJkl prostovoljci
London, 14. febr. s. (Havas). Delavski poslanec Pritt je stavil na notranjega ministra pismeno vprašanje gle**e stalUča angleške vlade do vstopanja
žavljanov v finsko vojsko. Pričakujejo, da bo danes popoldne v imenu vlade na vprašanje v parlamentu odgovoril notranji minister Anderson.
Isto tako napovedujejo, da bo v najkrajšem času. morda že danes, angleška vlada objavila kraljevo uredbo, s katero bo Izdano dovoljenje angleškim državljanom za prostovoljni vstop v finsko vojsko. Zakon iz leta 1870 namreč prepoveduje vsem angleškim državljanom vstop v tuje armade, dopušča pa, da kralj izda s posebno uredbo v določenem primeru vojne dovoljenje za vstop.
V Angliji se je pv:javilo za vstop v finsko voisko ie zelo mnogo prostovoljcev Dovoljenje za odhod bodo gotovo dobil' samo nad 27 let stari angleški državljani, ker so bili oni do 27. leta z dosedanjimi kraljevimi proklamacljami že poklicani pod orožje v angleški vojski.
9000 danskih prostovoljcev
Kodanj, 14. febr. s. (Havas). Na Danskem se je doslej prijavilo že 9000 prostovoljcev za civilno delavsko službo na Finskem. 400 danskih delavcev bo poslanih v finske tovarne. Poveljnik danskil delavskih oddelkov, neki danski polkovnik,
Je Se dospel v Torneo ln bo na Finskem pripravil taborišče za danske dela\ ce.
Prihod poljsk'h letalcev
HELSINKI. 14. febr. e. Na Finsko ie prišlo 400 poljskih letalcev, ki so se izvežbali v Angliji ter bodo vodili angleška in francoska letala, katera sta zaveznika poslala Finski.
Švedska c&rambna veriga
STOCKHOLM, 14. febr. e. Zaradi varnosti države je švedska vlada sklenila žrtvovati ogromne zneske za povečanje »brambne verige na meji med Finsko in Švedsko Švedska hoče zavarovati vse glavne proee proti severovzhodu do Hs oarande Utrjeni pas bo podaljšan za 5<» km v notranjost Švedske Okob 250 000 delavcev bo te dm oH$io na svoja mesta na delo na teh utrdbah.
Tajna postaja na $ve^«kem
STOCKHOI.M.  14  febr  e. Švedske ob •asti  iščejo  tajno radijsko  postajo, ki je najbrže v severnem delu Švedske  S po močjo te tajne postaje    oekdo obvešča Moskvo o kretanju švedske vojske.
PcslLliZ n]c z&acZ >v med Baltiškimi državami in s&vjeti
Apel leftonsfcega ministrskega predsednika na narod — Sovjeti nočejo t>la2ati dogovorjene najemnine za svoja oporišča in ne vračajo Želez-ci kih vagos&ov
RIGA. 14 febr. d. Ministrski predsed-,k Uimanis je v svojem govoru po radiu zjavil med drugim, da bo letošnje leto jas hude preizkušnje za Letonsko Apeliral je na letonski narod, naj bo vsak trenutek pripravljen za narodno obrambo, tatero bo treba izpopolniti z denarjem mih, ki ga imajo. Narod se mora zavedati ia bo že bHžnia bodočnost zahtc.ala od njega velike žrtve.. Vsak naj se preskrbi z živili za dobo enega leta. čeprav še ni neposredne nevarnosti.
REV AL, 14. febr. e. CJovor predsednika Tmanisa je napravil globok vtis na prebivalce vseh Baltiških držav V dobro in eormiram'h krop*h zatriuiejo da je U^ma-Ms govoril zaradi teea ker v zadnjem ča->u nastaiajo čedalie huiša neso^acip med M«*k-vn in BaHi5k;mi državami Moskva ie že drneič odk'onfla nla^ule nal«*mni-ne. katero se le obver«'.^ plačati ored me-eci za najeta letalska in pomorska opo-
rišča v baltiških državah. Na tozadevne proteste Letonske in Estou^ke moskovska vlada ni dala nobenega odgovora.
Zaradi nenavadne politike moskovske vlade do Baltiških držav je močno otežko-
čen tudi železniški promet v baltiških državah kajti sovjeti ne vračajo vagonov, ki vozijo iz Baltiških držav živila v Leningrad Estonski prometni minister je izjavil, da je že 200 vagonov estonskega voznega parka obtičalo v Rusiji To je za maloštevilni vozni park velika izguba Sovjetska policija tudi neprestano . izvršuje hišne preiskave in preganja prebivalce z izgovorom da se mora zavarovati pred inozemskimi vohuni.
Tallln, 14. febi s. (Finska tel. ae\) 24. februarja praznuje Estonska 22. obletnico svoje neodvisnosti. Po vsej državi pripravljajo svečane proslave. Predvidenih je okoli 100 slavnostnih zborovanj in več vojaških parad.
Koncentracija zavezniških čet na Bližnjem vzhodu
Vel k strateO'i pomen zavcznifkSh čet: poleg zaščite Egipta ln Iraka varujejo pomorske zveze zaveznikov ter čuvajo interese Turčije, Grčijo in Romunije
London, 14. febr. s. Ph Graves komentira v angleškem radiu zbiranje zavezniških čet na Bližnjem vzhodu in poudarja, da i e treba glede tega omeniti predvsem dva dogodka: Obisk genera is ima Weyganda v Kairu ter prihod novo. eland-ske in avstralske ekspedicij^ke vojske 2e preje so bile v Palestini in v Egiptu močne posadke angleških in indskih čet.
Namen koncentracije zavezniških čet na Bližnjem vzhodu ie mnogovr ten: Predvsem hočejo zaščititi Egipt in Irak. ki sta zavezmka Anglije in bi bila lahko ob pri-iik: zapletene v vojno. Če se konflikt razširi na iug in vzhod. Nadalje na ie treba zaščititi pred vsakim presenečenjem pomorske zveze Anglije z Indijo in Avstralijo ter zveze Francije z Madagaskarjem in Indokfno. Vse te zveze gr di preko Sueškega prekopa. Poee angleških in francoskih čet ima na Bližnjem vzhodu važno vlogo tudi egintska armada, ki Je no zvezni pogodbi z Anglijo, sklenjeni leta 1936. zelo napredovala. Anglija pa ima
do tvoje za-
Zavezn'ške Čete imaio tu na razpolago Se tudi naibo iše ozemlje za vežbanje kopne vojske in letalstva.
vezne« TareUe. kakor tudi do GrfUe RanranJJe. ki Jfan Je dala sanacije
Na vsak način imalo zavezniške vojske na Blirniem vzhodu velik strateški pomen. Njihova strateška ooz'eiia le izvrstna, predvsem za obrambo, ker zavzemalo osrednjo pozicijo za večje ozemlje, poleg i lahko ▼ primeru potrebe v naj-
Iliid mraz
v severnih državah
Kodanj, 14. febr. s. (Reuter). Tudi danska kraljevska rodbina se je prostovoljno odrekla uporabi tople vode, ki je za vse civilno prebivalstvo zaradi pomanjkanja premoga do nadaljnjega prepovedana.
Med otokoma Seeland ln Funen je morje zamrznjeno, tako da vozijo po njem s sanmi. Zadnjikrat je bil Veliki Belt zamrznjen leta 1898. Ob norveški obali je obtičalo v ledu okoli 50 trgovinskih ladij.
Tudi iz Finske poročajo o izrednem mrazu, ki je ie hujši nego v januarju. Finska cenzura pa sedaj ne dovoljuje več objave podrobnih podatkov o mrazu.
novo poslanika Juriiića
Sofija, 14. febr. e. Kralj Boris je sprejel ▼ poslovilni avdlend jugoslovanskega poslanika Momčila Juiišlča, Po avdlend je bolgarska kraljeva dvojica povabila poslanika na intimen obed ▼ drarec Vrano. Sofijski tisk objavlja obenem tudi Izjavo novega jugosl ovenakega poslanika v Sofiji Milanovlća, ki je poudaril, da z izrednim
to
Iz notranje politike
ZA SRBSTVO VOJVODINE IN BOSNE
Novosadski »Dan« prlobčtije predavanja dr. V. čoroviča o »Vojvodini in ostalih srbskih deželah«. Predavanju v Novem Sadu so poleg uglednih zastopnikov beograjskega kulturnega življenja in velikega števila intelektualcev Iz Vojvodine prisostvovali tudi armijski komandant general Milorad Petrovič, epirkop Irinej ln župan Petrovič. Predavatelj je med drugim izvajal:
Usoda Vojvodine je tesno povezana s usodo Bosne ln Hercegovine. Znani so napori, da se iz našega narodnega organizma izpulijo cele pokrajine z ogromno srbsko večino. Danes se narodne sile ne smejo cepiti, temveč moramo složno gledati nevarnosti v oči. Z neMh strani se pojavljajo otruje, da Je treba gotove pokrajine izločiti iz celote in ustanoviti avtonomna telesa. V Bosni je crlo neki nkt'vni minister <dr. Kiilenovl«*) govoril o potrebi ustanovitve četrte avtonomne edi^ce. Kot odgovor na to so na »'-'brr'ne'ši zastopniki Bosne nrdn^-no prisc* li v Poboju nod okost-nleo žrtev svetovne vojne, da se bodo borili proti tem zabtevam. Prenričan sem, da bo tudi Vojvodina prav tako- reagirala kot Bosna. Narod v se ne želi Izločiti
iz usode ostalih srbskih pokra iin. Predavatelj je končni svoje prodavanje z besedami: »Srh*ne. brate, sjetl se svofe snage, pa će nam pomoći Bog i naša vjera!«
DVOJNA POLITIKA
ZEM1 £ OIJ A D M SKE STR A NKE
Te dni Je imel mln'ster dr. Cubrllovlc .Iva dobro obiskana shoda v Bosni. Na prvem shodu v Zavidoviću je povzdigoval sporazum, ki Je po njegovem mišljenja preprečil konflikt velesil na našem državnem ozemlju. Nadalje je trdil, da ima največje zasluge za sporazum na srbski strani zemljoradniška stranka in da ni več nobenih resnih sporov med Srbi In Hrvati.
Docela drugače je govoril na istem shodu član glavnega odbira iste zemljorad-nlške stranke senator Vujačič, ki je med drugim Izjavil: Na volitve ne bomo šli vse dotlej, dokler ne ustvarimo tudi srbske edinlce, katere sabor bo zasedal v carskem Dušanovem Skoplju, skupni parlament pa bomo Imeli v Beogradu. Ne more biti već govora o avtonomijah niti o nadaljnji cepitvi države, kajti država mora biti nad vse.
Na sbodu v Zenici Je dr. Cubrllovič na-Heval razne uredbe, ki jih je izdala vlada ter je rekel, da Je bilo v zadnilh mesecih storjeno več, nego prej v dvajsetih letih. Nato ie nadaljeval: Sedania vlada je vlada kmečkega naroda Srbov ln Hrvatov, ki ne ho dopustila, da kane Iz vaših oči solza... Danes sedijo poleg krone na desni strani Maček in Hrvati, na levi pa zemljoradnikl, kar najlepše simbolizira edinstvo ln slogo med srbskim in hrvatskim narodom. In sedaj vam pridejo neki Srbi, ki prirejajo shode po Doboju in Sarajevu ter pravijo, da je srbstvo \ nevarnosti. Ni res. da bi bilo srbstvo v nevarnosti, kakor tudi hrvatstvo ni v nevarnosti«
Za ministrom Je govoril senator Vujačič, ki je rekel: V zadnjem Času se širijo vesti, da Je srbstvo v nevarnosti ln da be Hrvatska dobila še neke sreze v Bosni. Toda jaz vam kot član glavnega odbora zcmljoradnlške stranke slovesno Izjavljam, da Je vse to laž. Bosna je srbska zemlja ln takšna bo ostala. Vojvoda Vladko je prišel na Kosovo s 1600 bosensklmi Srbi. ki so padli v borbi za Srbijo ln teh 1600 žrtev, padlih pred 500 leti, je đoknz, da sta Bosna ln Hercegovina prav tako kakor ftumadija ln stara Srbija srbski deželi. Nobene preureditve ne bo več na škodo Srbov. Dokončna ureditev države In ustanovitev srbske edinlce s sedežem v Skoplju se bo kmalu izvršila, na vsak način pa pred volitvami. V tel banovini bodo vse srbska dežele Izven današnje banovine Hrvatsko in Slovenije.
TEŽAVE S FINANČNO SAMOSTOJNOSTJO   BAN. HBVATSKJ5
V Beogradu se modi ban dr. Iv. Subašle v spremstvu p od bana dr. Krbcka, Id skupno s finančnim ministrom dr. Sutejcm forsira ta pri vladi uredbo o finančni samostojnosti hrvatske banovine, ki pa po vesteh Iz Beograda še ne bo krialn gotova. Ban dr. Subaš'ć Je naprosil tuđi notranjega ministra Mihaldžlča za posredovanje v zadevi čimprejšnjega prenosa poslov notranjega ministrstva In fizične vzgoje na bansko oblast v Zagrebu.
Kakor poročajo Iz Zagreba, namerava dr. Subaštč ie v tem mesecu uradno obiskati Hrvatsko Primorie. kjer mu narodni poslanec prof. Grga Hečlmovič pripravlja pot s številnimi shodi.
»MATICA HRVATSKA« NOČE IMETI STIKOV Z BEOGRADOM
»Hrvatska Matica« objavlja ▼ zagrebških listih izjavo, da je vest o neki njeni deputaciji, U Je v Beogradu obiskala rasne ministre v zvezi s stoletnico »Matice« netočna. Izjava se glasi: Niti odbor »Matice Hrvatske«, niti njena uprava nI poslala nobene deputacije v. Beograd. Ko bo vprašanje stoletnice »Matice Hrvatske« aktualno, tedaj bo odbor »Matice Hrvatske« Izvršil vse priprave za to proslavo v zvezi s bansko oblastjo banovine Hrvatske kot bzključno kompetetno oblast.
taserlfajtc v „SL Naroda" t
Strma f
»SLOVENSKI NAROD«
14. februar}« 1*40
VVellesova
isija v Evropi
Švicarski glas o prihodu Rooceveltovoga • slanca v prestolnica vojsknfoCih m driav
14. febr. e, (Hsvas) »Tribune de Genevec m bavi s Dri hodom ameriške«« djtavnegs podtajnike Wellssa v Evropo. List poudaria. da trenutno ne more biti govora o posred ovan i u ali celo mirovni ofenzivi s strani Zedinjenih držav. Ameriška vlada 1e enako kakor velika večina nevtralnih vlad odločena da se ne vmešava v volne cilie Anglije in Francije. Vsakomur ie tudi znano, kakšno stališče zavzema predsednik Roosevelt, ki ie v svojih govorih ponovno obsodil totalitarne diktature in indirektno izrazil željo za končno  zmago   demokratskih   idealov v
sedanji vojni
Anglija in Francija sta na nedvoumen način dali razumeti, da na bosta dopustili nobenega mirovnega posred o vam a. ki bi konec koncev moglo slutiti samo Nemčiji Na drugi strani na le za nemško vlado pravkar tudi dr. Gdbbels potrdil, da Nemčija ni voljna pristati na nobene koncesije. Naslovil ie še svarilo na nevtralne države, od katerih oči vidno želi. na i bi zavzemale v vojnem konfliktu popolnoma pasivno stališče. Tako si ie mogoče predstavljati. kakSnega sprejema bo delefen Welles v Berlinu.
V čem vidijo resnost položaja v Ameriki
Sef operativnega oddelka ameriškega ministrstva za vojna mornarico o sedanjem mednarodnem položaju - lao milijonov dolarjev sa Finako in Kitajsko - Ameriške ladje bom vozile po angleških paroplovnih linijah
vVashlngton, 14. februar. AA. (Havas). »Smatram, da je situacija, kar so nas tiče, sedaj težja, kakor pa je bila v začetku svetovne vojne«, je izjavil admiral Starch. šef operativnega oddelka mornariškega ministrstva. Admiral Starch je v svojem govoru prod pododborom za kredite v predstavniškem domu izjavil, da izvira vsa resnost položaja od tod, ker se ne morejo točno videti nameni nekaterih velesil zlasti pa sovjetske Rusijo. Admiral je dalje izdavil, da je ameriška mornarica sedaj mnogo bolj pripravljena in opremljena kakor leta 1914. Izjavil je, da je v gradnji 120 bojnih ladij, v najkrajšem času pa bodo zgradili še 19 bojnih ladij. Končno je dejal, da bo mornariško ministrstvo še kupilo 376 novih letal, tako da bo julija 1941 imelo ameriško letalstvo 3204 letala.
Kreditni odbor predstavniškega doma je sprejel zakonski načrt proračuna mornariškega ministrstva. Proračun znaša 966 milijonov 770.000 dolarjev, t. j. za 112 milijonov dolarjev od globalne vsote manj. kakor pa je zahteval Roosevelt.
VVashington, 14. febr. s. (Reuter) Ameriški senat je snočl odobril povišanje glav-. niče Izvozno-uvozne banke na 100 milijo-
nov dolarjev. B tem je odprta pot sa dovolitev kreditov 120 milijonov dolarjev Finski in Kitajski, toda samo za nakup življenjskih potrebščin
Švedska komisija, ki se mudi v Zedinjenih državah, je zaključila nakup 144 najmodernejših ameriških letal za švedsko vojsko. Letala razvijajo hitrost nad 600 km na uro.
Ameriški poslanik v Londonu Kennedv. ki se mudi v VVashingtonu, je ime.1 včeraj razgovor z zunanjim ministrom Hullom. Nato je izjavil novinarjem, da je veljal razgovor angleško ameriškemu dogovoru, na podlagi katerega bodo prevzele Zedinjenc države s svojimi ladjami nekaj angleških paroplovnih linij, ki so oddaljene od Anglije, na drugi strani pa bodo Zedinjene države v večji količini izvažale v Anglijo les, ki ga Anglija nujno potrebuje. Na ta način bodo zopet prišle v promet mnoge ameriške trgovinske ladje, ki so trenutno izven prometa, Anglija pa bo dobila za prevoz lesa na razpolago svoje ladje, ki ji trenutno primanjkujejo. Ameriške ladje na podlagi nevtralnostncga zrkona ne morejo prevažati lesa v Anglijo.
Nemci potapljajo svoje
l#Iff Iff* Fo potopitvi .,Vacame" so Nemci potopili J      tudi ,9Wol£s£;urg", ker nI mogla skozi angleško blokado — Nove izgube nevtral&tui držav
RJo dc Janelro, 14. febr. s. (Reuter). Neka angleška križarka je javila, da je posadka nemške, trgovske ladje :v\Vclfsburg^ (6200 ton) v bližini severne brr.zilske obale potopila svojo ladjo, kc se jI je približala angleška v-\jna ladja.
O potopitvi druge nemške trgovinske ladje »Vacama« je izdala snoči angleška ad-miraliteta podrobnejše poročilo. Iz tega je razvidno, da je približno 100 milj od brazilske obale opazilo ^Vacamo-;: letalo z neke angleške križarke. Ko je signaliziralo nemški ladji, naj se ustavi, pa je nemška posadka svojo ladjo zažgala in se vkrcala v rešilne čolne.
London, 14. cpbr. s. (Reuter). V Atlantskem oceanu se je včeraj zaradi mine ali torpeda potopil švedski parnik >E>a!aro« (4000 ton). Neka belgijska ribiška ladja je rešila vsr'i 26 mož posadke in jih prepeljala na Irsko. Kapitan Švedskega par-nika pa je med prevozom umri.
Neka norveška ladja je pripeljala v srednjeameriško luko 28 članov posadke francoske petrolejske ladje *Plcady* (8000 ton), ki je bila v zač^ku meppca potopljena v Atlantiku. 12 članov posadke še pogrešajo.
Nemško letalo ob ust]u Temze
Priletelo je v veliki vsr*rnir pa je irizralo pobegniti — Brodolomci v Severnem morju
London, 14. febr. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo je izdalo ?noči sporočilo o spopadu angleške letalske patrulje z nemškim letalom tipa Heinckel ob ustju Temze. Tri angleška lovska letala tipa Spitfire so snofil v mraku opazila v veliki višini 300 m nad seboj nemško letalo in se zapletla z njim v borbo. NemSkemu letalu je uspelo pobegniti v oblake, vendar je bilo po vseh znakih ponovno zadeto.
Druga angleška letalska patrulja je nad 8evemim morjem včeraj rešila brodolomce
v treh rešilnih čolnih, ki jih je opazila na svojem patruljnem poletu. Letalo je poklicalo na pomoč neki parnik. ki pa je rabil tri ure, da je dospel do brodolomcev. Vse pa se je posrečilo rediti.
V Esbjerer je dospela neka danska ladja, katere posadka je javila, da je na Severnem morju rešila 4 angleške letalce, ki so bili v zložljivem gumijastem čolnu. Pozneje je angleške letalce vzela na krov neka angleška vojna ladja.
Slovaška hoče ostati — samostojna pod nemško zaščito
Značilne izjave slovaškega ministrskega predsednika o nemških častnik t in policistih na Slovaškem
Bratislava. 14 febr. A A (DNB) Med Sjnrai^morn tujih novinarjev ie imel predsednik vlađč Tuka sevor in deial. da predstavljajo Slovaško navadno kot zaščitno pokraj ing Nemčije v smislu kolonij :n kak^r da sfo$e Slovaki pod zaščito. Predsednik ie rekel, da ero za zaSčito v r,aiolcmen:tojšern pomenu b?s^de. ker imenuiejo Nemci Slovake Dri v?aki priložnost- zaveznike in tudi ravnajo V tem smislu, če kdai pri nas zaffledalo katerega nsraflreaa častnika, mislilo v tuiini. da stoj: slovaška voiska Dod novelIstvom nemške vojske Dr. Tuka ie deial. da so
ti nemški častniki orišli sem na njegovo izrecno želio in volio, da bi »omagali zgraditi slovaško voisko. Ce tu vidite nekaj nemških ooliciiskih uradnikov, ie poudaril dr. Tuka. ne smete pozabiti, da sem jih iaz semkai povabil, da nam pomagalo
urediti moderno policijo.   Tudi   ne smete pozabiti, da gradimo Dorvolnoma novo drŽavo in da s hvaležnostjo sprejmemo nasvete iskrenih prijateljev. Na koncu govora 1e predsednik vlade
poudaril, da ne bo Slovaška nikoli žrtvovala Svoje samostojnosti za kakršnokoli obliko podunavske federacije.
Zaradi 200 din skečil pod vlak
Loka pri Zid. mostu, 13. februarja Pri pakovsks.r. moj3tm g. Moletu v Radečah je delal 25Ietni pomočnik Kunej, doma iz Krškega. Od tu je prfSel pred dobrimi petimi meseci ter je po Radečah in bližnji okolici strankam raznaSal kruh. Fant je bil priden in zanesljivf zato mu je mojster zaupal, da je tudi pobiral denar.
V petek pa seje ugotovilo, da Kunej ni prinesel okoli 200 din, katere je prejel pri strankah za kruh. Popoldne je bil pri sestri v Loki, ki je poročena z nekim železniškim uslužbencem. Skupno sta odšla Jt Šivilji Znidaričevi, kjer sta spila nekaj ja-bolenika, nato pa saje Kunej podal po ce-
sti proti domu. Dospevšl do mesta, kjer napravljajo obcestno škarpo je cul prihajajoč vlak. Urno se je pognal po strmini navzdol ter se v Bamomorilnem namenu zaletel v dirjajoči vlak. Z glavo je priletel v stopnice voza, ki so mu razbile lobanjo da je obležal v snegu kraj proga.
Mimoidoči, ki so videli strasni prizor, so mu skušali nucitl prvo pomoć. Pozvali sc tudi njegovo sestro, s katero je bil popoldne skupaj- Lahko el mislimo njeno grozo, ko je videla svojega brata z razbite lobanjo, iz katere so se videli možgani Na kraj tragedije je bil pozvan radešk zdravnik, ki je nudil nesrečnemu Kuneji prvo pomoč, nakar so ga odpeljali s večernim vlakom v celjsko bolnico, kjer sc bori s smrtjo. Njegove poškodbe so resne l in je le tnalo upanja, da bi ostal pri živ-i ljenju.
Nas« gledališče
D ft A M A
Začetek ob iO. url Sreda, 14.: Na prisojni Strani. rUd 3.
^eaStsk5 : Praja,k cv*to,*lh Rad Petek, 16. februarja: ob 15. uri: Hudič-v usansc. Ljudska predstava po globoko zftlienlh cenah od 16 din navadol Sobota,   17.  februarja:   Profesor tflepec.
Nedelja, 18. februarja: ob 15. uri: Snegul-čtca. Mladinska predstava. Snitane cene. Ob 20. url: Neopravičena ura. laven. Znižane cene
UfllA
Začetek ob 20. uri Sreda, 14.: Ituaalka. Red Sreda, četrtek, 15.: Lupadus Vagabundu«. Red A. Petek. 16,.: Lok. Plesni večer Pie in Pina
Mlakar. Izven. Sobota, IT. februarja: Trubadur. Pramier-
ski abonma. Gostovanje Borisa Popova
Nedelja, it. februarja: ot> 15. uri: L»um-pacius Vagabundu*. lave«. Ob so. uri Rutama, liven. Rnlaane cene
Veliki tridelni plesni kompoziciji »Lok« za katera Je spisal glasba eden najbolj znani* In **|bnrviteJMn hrvatskih skladate ljey, fran Lhotka, nam bosta prikazale pteaaa umetnika Pino ta Fla Mlakar problem mota In žene v trsk fazah njegovega raavoja: »Mladost., > Ljubezen« in »Bre-lost«. Plesalca sta s tem svojim najnovejšim delom, prav tako kakor z >Vragom na vasi« in številnimi drugimi svojim: prejšnjimi nastopi vzbudila v inozemstvu izredno poaomest in žela povsod največji uspeh. Občinstvo opozarjamo na njun nastop v petek, dne 16. t. m.
p. n. občinstvo vljudno prosimo, da dvig* ne rezervirane vstopnice sa plesni več« t Mlakarjevih najkasneje do Jutri ob 5. uri popoldne. Nedvignjene vstopnice se bodo od le ure dalja oddale drugim Interesentom.
Ljubljanica je ponoči zamrznila
OttMjll mraz ]• mofao vplival na današnji
Ljubljana. 14. februarja Kakor smo pričakovali, je mraz začel zopet pritiskati in kale, da ne bo šale. Zve-
Jer se je po precej močni burji zjasnilo in davi smo imeli zopet pravi zimski mraz. Sicer sc nam zdaj niti ne zdi še posebno mrzlo, saj smo sc januarja precej utrdili. N*s Kongresnem trgu jc znašala temperatura davi »samo« —13.2 C, mrzlejSe pa jc bilo kakor navadno na letališču, in sicer ie  znašala temperatura —17.5 C.
Komur se ne zdi še dovolj hladno, naj sc tolaži, da lahko nastopi še znatno hujši mraz. Zanimivo je, da je zdaj mraz pritisnil ob sorazmerno nizkem Tračnem pritisku (v Ljubljani davi 757.4 mm). Hui*i mraz lahkn pritisne, če sc bo barometer dvignil in če bo ostalo jasno.
Pravo senzacijo je zbudila dopoldne med mešani zamrznjena Ljubljanica navzdol od trimostja. Ljubljanica je tam zamrznjena čez in čez. medtem ko je na zgornji strani zaledenela le delno ob obrežjih. Led je precej debel. Voda je zdaj nizka in ker v Ljubljanico odlagajo mnogo snega zlasti na Spodnji strani trimostja. voda ne
more odtekati hitro in zaradi snega je bolj »gostas zato jc voda te rnlažje zamrznila.
Ledu na Ljubljanici torej ne moremo pripisovati kakšnemu posebnemu mrazu. Ljubljanica zamrzne silno redko in tudi v najhujših zimah le delno. V tej limi jc bilo i
že več dni mrzlejsih vendar Ljubljanica tedaj ni zamrznila
Ostrejši mraz je znatno vplival na livil-ski trg. Zelenjave je biir» dane« naprodaj
znatno manj. Razumljive je, da se je zaradi tega zopet nekoliko podražila. Prejšnji teden se je pocenila, ko je bila prodaja lažja zaradi toplejšega vremena in ko do voz ni bil tako tvegan. Tedaj *o tudi naSi zelenjadarji ze začeli odkopavati nekatere vrste zimske zelenjave izpod snega, predvsem motovileč. Zdaj pa to zelenjavo pokriva zopet zmrznjen sne« ter se je po-draži'a povprečno za 2 din pri k£ ali 25 do 50 par pn merici. Tudi nekatere vrste uvožene zelenjave prodajajo prav tako drago kakor med najhujšim mrazom januarja, n. pr. gorički radič po 24 dm ko. Zimske solate so po 12 do 14 din kg nekoliko IcpSe. Lani osorej ie bilo zelo tnpln m trg je bil založen mnogo boli z zelenjavo, ki je bila zaradi tega tudi cenejša.
Tudi jajca se ne bodo 5e pocenila, dokler ne bo postalo znatno toplejše in nebo skopnel sneg. Trg je slabo založen z jajci in perutnino Najbolj jc se založen s Sadjem, ki  ga  prodajajo ob  tržnih dneh v
večjih količinah tudi kmetje in ne le bra njevci. Jabolka sc zadnje čase Še niso podražila.   Zimska   jaru Ika   so  povprečno no 5 do 6 din kg.
Zasedanje baltskega sveta
Z včerajšnje seje — Danes je na vrsti poročile prosvetnega oddelka
Ljub'j«na, T4 februarja Po poročilu načelnika kmetijskega oddelka so včeraj poročali tudi vodje odsekov tega oddelka za veterinarstvo, gozdarstvo, urejanje hudournikov in komisije za agrarne operacije.
Za veterinarstvo je v novem banovin-skem proračunu določenih 682.240 din. In spektor dr. Hribar je med drugim poročal, da jc v dravski banovini 30 državnih veterinarjev. Štirje so zaposleni pri veterinarskem odseku banske uprave, ostali pa po posameznih srezih. Nameščenih ie nadalje še 20 banovinskih veterinarjev. Samo od privatne prakse sc preživljajo v dravski banovini samo trije veterinarji.
Lani je napravila največ škode slinavka in parkljevka. Okuženi so bili vsi srezi razen dveh. \ajbolj So trpeli srezi. ki mejijo na banovino Hrvatsko. Izgube samo na živalih znašajo okoli 3 milijone din. V splošnem je bilo preteklo proračunsko leto za zdravstveno stanje živine in higieno domačih živali nepovoljno in nepovoljni so tudi izgledi za prihodnje Predvsem bo po vsej priliki povzročala največ škode zopet slinavka in parkljevka, ki je se vedno razširjen* po vseh državah Evrope.
Za gozdarski odsek je v novem proračunu določena vsota 224.700 din. Po poročilu inZ. Božiča so banovinske gozdne drevesnice oddale naročnikom 3,917.850 sadik. Povpraševanje po sadikah je bilo tolikšno, da ni bilo mogoče zadovoljiti vseh naročnikov. Glede gozdarstva je omeniti, da so se lani gozdovi močno izkoriščali, ker je cena nekaterih gozdnih proizvodov močno narasla. Nekateri posestniki so hudo posegli v nedozorele gozdove, ker je bilo veliko povpraševanje po celuloznem in jamskem lesu.
Za gozdnotefinični odsek za urejanje hudournikov je določen proračun 936.300 din. Po poročilu višjega svetnika inž. Strancar-ja so bili odobreni za urejanje hudournikov razni krediti v skupnem znesku 4 milijone 610.000 din. Od tega je bilo porabljenih okoli 3 milijone din, okrog milijon din pa se bo porabilo zgodaj spomladi. Hudourniška dela se izvajajo v breme teh kreditov v 20 srezih in to na 39 mestih. Večina kredita, to je 86%, sc jc porabila za nadaljevanje že pričetih ureditev hudournikov. V prihodnjem proračunskem letu se bodo upoštevala v večji meri hudourniška dela v Dravski dolini, slovenjgraškem, šmarskem in brežiškem okraju. Veliko škodo so napravile poplave zlasti v dolini Krke, na Barju, v Mislinjski dolini, v dravski dolini in ob Kozjanski Bistrici. Do da/ies je bilo izvedenih v naši banovini za 32 milijonov dinarjev hudourniških del. V novem proračunskem letu se bodo nadaljevala že začeta defa, in sicer je začetih 34 večjih hudourniških ureditev, kar bo stalo skupaj nad 50 milijonov din. Predlog banovinske-2a proračuna ne vsebuje vseh kreditov, ki iih je banska uprava namenila porabiti za irejanje hudournikov. Kakor druga javna Icla, se financirajo tudi hudourniška deta k prvi vrsti s sredstvi sklada za javne dela n bednostnega sklada. Znesek 735.000 din ■č torej le en del kreditov, ki se bodo po-abili sa urejanje hudournikov. Komisija sa agrarne operacije je po po-•Čilu komisarja g. Pokorna imela predvsem opravka s komasacijami poljedelskih zemljišč in t ureditvijo gospodarstva na skupnih zemljiščih. Izvedena, jc bila komasacija
v Podlogu na površin' 89 ha. To je bila pr va kom.    -ija v Beli Krajini.
Glavna ovira, da se kmečka posestva ne morejo gospodarsko dvigniti na primerno Vitino, so razkosanost posestev, neurejene posestne rasmere in nepotrebne služnosti. S tem v zveii ie oteikočena vsaka melioracija v širšem obsegu. Zaradi teh nedostat-kov trpe vse naše do'inske kmetije. Izvedba komasacij poljedelskih zemljišč je zaradi tega med glavnimi nalogami komisije za agrarne operacije. Druga glavna naloga je skrb za naše agrarne skupnosti (srenje), ki so kot lastnice planin in domačih pašnikov nositeljice našega pašništva. Ko masaciji poljedelskih zemljišč v Cerkljah ob Krki, Crešnjici in Zasapu na površini 52u ha ter v Jernejevi v»vs. v Črnomeljskcm okraju na površini 80 ha sta v delu in bosta zaključeni v prihodnjem letu. Pri komasacijah v Beli Krajini se bo pričelo s sistematičnim rekultiviranjem belokranjskih stelnikov Stelniki zavzemajo v Beli Krajini okoli 20 odstotkov celotne površine. Po komasacijskem načrtu naj se ti steljni-ki, ki so zdaj s praprotjo, res jo. brezami in ničvrednim grmovjem zaraščeni, preurede postopoma v travnike in gozde.
NTadalievala se bodi, začeta melioracijska dela, in sicc of-uscvalnc naprave na komasacijskem ozemlju v Cerkljah ob Krki, Crešnjici, Zasapu in Turiški vasi, planŠarski stanovi in hlev, ter koče na planinah Lipan-ca, Prevole, Plamncz, Pungrat, Javornik, Ribniška in Grofovo planina sirarne na planinah Velo pol!e. Bitenjska planina, Jezero, Jelje :n K ek ter naprave za vodno preskrbo n^kater h planin.
Na današnjem dopoldanskem zasedanju je bilo v razpravi poročilo načelnika prosvetnega oddelka g. dr. Sušnika. Prosvetni oddelek ima po tehničnem najvišji proračun, in sicer vsoto 26,364.700 din. Po stanju dne L novembra 1939 je bilo v dravski banovini 871 šol, torej 3 več kot lani, 55 otročkih vrtcev in 21 zavetišč, torej skupaj 947 Ijudskošolskih in njim sorodnih edinic. Poleg teh je še 12 ustanovljenih, a še neodprtih ljudskih šol in 1 zavetišče. Vse ljudske šole, vrtci in zavetišča imajo skupaj 2937 učilnic, manjka jih pa še 1312.
Zaradi pomanjkanja učilnic se mora na mnogih šolah vršiti menjalni pouk, kar močno ovira redno šolsko delo.
Učiteljic in učiteljev je bilo dne 1. novembra 1939 4332. in sicer 1509 učiteljev in 2823 učiteljic V oddelkih poučuje le 3907 učnih moči, ker pa je vseh oddelkov 4135, manjka še 288 oddelkovnih učiteljev. To pomanjkanje bo občutno še nekaj let, kajti vsi abiturienti so bili nastavljeni, ob koncu leta pa bo prišlo z učiteljišč kvečjemu do 40 novih učnih moči.
V začetku tega šolskega leta je bilo v ljudskih šolah 185.824 otrok, in sicer 93.222 učencev in 92.602 učenki. V šolo se ni vpisalo 907 otrok Preteklo šolsko leto ni izdelalo 18.8#/» vseh otrok, a z redom neprimerno \t vedenja je bilo redovanih 0.4^c vseh otrok. Šolski obisk je znašal 88.1*/t.
Meščanskih šol je v banovini 43 državnih in 8 zasebnih. Na vseh teh šolah je bilo ob začetku šolskega leta 9182 učencev in učenk, in sicer 4834 učencev in 4346 učenk, v zasebnih šolah pa 1266 učenk. Učencev in učenk je bilo 177 manj kakor Uni. Na meščanskih šolah je 43 upraviteljev, 190 učiteljev, 29 abso!\iranih filozofov, 18 honorarnih učiteljev   filozofov, 88 ljudskosoi
*kih učiteljev, 13 učiteljie ženskih ročnih lei in 19 honorarnih strokovnih učiteljev.
''h koncu oktobra je bito nastavljenih Se 9 absolventov višjih pedagoških šol, tako •i je na državnih meščanskih šolah 419 'iteljev in učiteljic. Na teh šolah manj-a še okoli 60 učiteljev.
Srednjih državnih šol je 14, in sicer 10 spolnih, 2 s prvimi petimi razredi, 1 S primi -estimi razredi in 1 s prvimi sedmi-•u razredi. Učencev je ni   srednjih >olah 1-057, in sicer S060 učencev »n 4007 učenk, ddelkov pa je 283. Število učencev je naišlo 7a 357, število učenk pa je padlo zi 24. V štirih nedržavnih srednjih =k>!ah je <upaj 412 učencev in 620 učenk. Število :<\ieneev na teh šolah je padlo za 68. Na vseh Srednjih šolah je vpisanih zdaj 13.089 2«jeneev v 311 oddelkih. Državn* učiteljišči jmafa letos 204 učencev in 141 učenk.
J£e(etni ea
KOLEDAR
D*.ines: Sreda, 14. februarja: Valentin. Zdravko
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Banjo in kitare
Kino Sloga: KLic a severa
Kino Union: Strah na gradu
Angle&ko društvo občni zbor ob 20. v društvenih prostorih Tavčarjeva ul. 12
Sadjarska In vrtnarska podružnica: predavanje vi*, sod. svetnika dr. Pajnlča »O udomačenju naših divjih rastlin na lepo-tičnem vrtu« ob 19. v kemijski dvorani I. drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici
Ljudska univerza: predavanje prof. dr. Svetozarja Ilesiča »Aktualni geopolitični problemi na jugovzhodu Evrope« ob 20. v mali Filharmonični dvorani
DJBt (TRNE LEKARNE
Danes: Dr. Kmet. Tvrseva cesta 41, Tm-koczy ded.. Meetni trg 4, Ustar. ftelonbur-pova ulica 7.
Snežne razmere
!*orooilo Tujskoprometnlh zvez v LJubljani in Mariboru. Sl'D In JZSS 14. februarja 1040.
Kateoe-Planica 870 m: - 20. jasno, 75 cm sne«ra,  pra;^,  skakalnica uporabna
IMuniea-Matiue (Dom IHrtJft) B"N0 m: 10. jasno> 110 cm snega, prsič
Planica-Tamar 1108 ns; 19. jajPOO, LSO cm snega pr.šič
Kranjska pora 810 m: IS, M^n<\ numo, 80 cm snega, prsiČ
P<>dkoren 800 nit 18, jasno. 65 cm snega, prSiČ
Bled 501 m: 16, barometri rirtn ohla-Cno, mirno. 58 cm snega., prSič
Pokljuka lSttO ni: 18. Jasno mimo. 135 cm snega, pršic
Badotljica 470 m: —17,
snegra, prsie Bohinj-Šv. Janez 580 m:
no. 95 cm snega pršič Bohinj Zln<"rug 530 m:
snega. pr31C
Dom na Konmi  1520    : — cm snega, p:sle
Doni na Iirvuvcu 1700 m: 20. ]aano. 170 cm srifga. prsiC
Kotel na Veliki plnnini 15S8 m: 21 jasno, 140 era snega. pr&C
rolževo 620 m: 15, oblačno, 71 cm sne-ga. prste
Bloke 900 m:  - 8. bai-ometor pada. obta-čno, vetrovno 50 cm snega pršie Sok«lski dom 1100 m in Kuška koea IjMfl m: —14, megleno. 75 cm snega, pršie Pohorski dom 1030 m In Mariborska k^ea 1080 m:     18. megleno. 60 cm sn^^a. prst* Sv. Lovrenc na Pohorju 488 m:     19. oblačno   mirno,  49 snega, pršie Ribnica   na   PoBorJu   715   m:   - 15. jasn^,
mirno, 47 cm snega, prsio Senjorjev dom 1522 m: —24. oblačno, vetrovno. 100 enr  snega, pršič Kim«»Ki vrelec 530 m: —15. jasno, mirno,
49 cm snega, pršie Peca 1654 m:    -16, jasno, n.irno, 110 cm
enega, pišlč.
oblačno,    63 cm 16. jasno, miril, jaano 90 cm 22. oblačno. 190
Iz Radeč
~ Obein*k! sejem v Radečah, V ponedeljek je bil v Radečah običajni obči neki sejem, ki je bil prav dobro obiskan. Kupčije so se živahno sklepale zlasti na živinskem sejmu, kjer je bilo prodanih precej živine. Goveja živina oe je precej podražila. Lepi voli so bili po 6 do 6.50 din za kg žive teže, aredn,ji voli po 5 do 6 oin, slabše vrste pa po 4 do 5 din. Večinoma sa j«: prodajalo pa kar po čez, tako zlasti krave in teleta, ki pa so bila tudi razmeroma dražja, kakor se pred kratkim. Tudi ostali del sejma je bil zelo dobro zaseden po raznih kramarjih, Id so sredi trga razstavili svoje stojnice ln blago, katerega so razprodali v precejšnji množini številnim sejmarjem, ki so prihiteli v Itadeč« kljub precejšnjemu mrazu. Na svoj račun so kakopak prisil zlasti naši gostilničarji, ki so Številnim gostom prodali mnogo pijače In Jedače.
— Zaradi velikih »nefcnlh žametov — slab šolski obisk. V noči od ponedeljka na torek ln tudi Istega dne je snežilo ve« dan, ponekol so nastali tudi snežni zameti. Ker snega ni bilo mogoče iziorati, je bil Šolski obJsk zelo slab. Manjkalo je več kot polovica otrok. Vrhovcev pa tudi otrok iz okoliških hribov ni bilo v Soli. Novega snega je do večera zapadlo čea 20 cm. toda sneži le vedno po malem in je podoba, da ga bo še več. Obeta se nam torej huda nova zima, zato ne pozabimo na uboge
ptičke, ki o~i lakote in mraza bivajo pr^*-mrtc okoli naših domov.
Iz Metlike
— Odličen gest v Splitu. V Split je prispel holandski biolog dr. Rabbcnmacher. Prišel je iz Holandske Indije In bo ostal v našem Primorju vse leto zaradi znanstvenih proučevanj.
— Zvočni kino v Metliki. Zaradi odsotnosti k:nopod j etnika g. Cvelbarja bo zvočni kino začasno prenehal z rednimi predstavami. Prva naslednja predstava bo na c-.-etno nedelio s filmom »Sirota, mala bo-~i*ašicac s Shirlev Temple v glavni vlogi.
Borzna poročila
curili, 14. febr. Beograd 10. Pariz •0.0175. London 17.68. New Ycrk 446, Bruselj 75.20. M lan 22.52. Amsterdam 237, Berlin 178.75. Stolfcholm 106 20. Oslo 101.32. Kidanj 8615, Sofija 5.50, Bukarešta 3.35.
36
14. fetiruaTja 1610.
Stran S
in kitare
PREMIERA! Oick Powell, Pet O'Brlen, Prtecila Lane
Humor, muziko. ples, zabavo — vse to Vam nudi ta film, da ae lahko vaaj začasno iznebite sedanjih skrbi. Ob 16., 19. in 21. uri. KINO MATICA tel. 2124
KLIC S SEVERA v glavn*h vlogah: Richard Arlen, Beverly Robetts ter Izvrstno dresirana psa Buck in Rin-tin-ttn Jun. Film je prirejen po znanem romanu pisatelja J. OUver Cunvooda. Filmska drama z daljnega severa, kjer se bore ljudje in živali za svoj borni obstanek. Za tfjih velja samo en zakon: >Ubij, sicer boS ubit!« Film brutalnih pustolovščin, velikih opasnosti, hrepeneče ljubezni In neizmernih prirodnih krasot. — Kot dopolnilo: KRVNA OSVETA, fujn iz življenja železniških gangaterjev. Bort>a ljudi, ki se ne strastjo smrti ter poznajo le svojo dolžnost! — Premiera danes! Kino Sloga, tel. 27-SO. Ob 16., 19. In 21. url
briljantna in duhmita komedija — mojstrovina znamenitega režiserja Rene Claira
h na gradu
Filra ogromnega svetovnega-uspeha!
Robert Donat — Jemn Parker Dane« ob 16., 19. in 21. uri.
KINO t.MON — Tal. 22-21
EVNE VESTI
— Novi davčni zakon se v hiMtvu ne more Izpremenitl. Finančni minister dr. flu-tej je sprejel v ponedeljek zastopnike gospodarskih zbornic, ki so mu izročili spomenico vseh zbornic, nanašajočo se na novi davčni zakon. Spomenica je bila Izročena tudi trgovinskemu ministru in predsednl-stvu vlad?. Finančni minister je deputaciji izjavil, da bo sklicana v kratkem konferenca stiokovnjakov finančnega ministrstva in strokovnjakov trgovinskih zbornic, da se to vprašanje temeljito prouči, obenem je pa izjavil, da se novi davčni zakon v bistvu ne more lzpremenitl. Pač pa bo ministrstvo rado izpremenilo vse tehnične napake ln nedostatke. Tudi glede prldob-nlne se v novem zakonu ne bo nič izpremenilo.
— Prošnja poštni   upravi.  Iz  Celia je
nam bilo poslano vfcerai ekspresno nismo, ki je Drisnelo s precelSnio zamudo. V Celju ie bilo bddano nn o.?što v ponedellek ob 23. v naše Uredništvo je bilo Da dostavljeno včernl ob 13.30. Ker to ni Drvi primer, da se nagemu uredništvu namenie-na ekspresna Disma nekie zatakneio in nekal časa obtiče. prosimo poštno upravo, da opskrbi, da bodo ori ha i al s v bodoč«? ekspresna nisma brez zamude.
— Iz »Staafecnega H.-ta«.   Službeni ii*t
kr. bar.*kc uprave dravske banovine« St. 13. z dne 14. t. m. objavlja pravilnik za izvrševanje uredbe o odpisu zaostankov davkov, tak? in kazni za da\vna in taksna ka~riv;i delanja ob koncu let 1937. oz. 1939.. pravilnik o sprejemanju neplaČujočlh učenk m o načinu plačevanja vzdrževalni-ne za učenke v gospodinjskih šolah, spremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje določb tar. post. f>2. taksne tarife k zakonu o taksah, razpored v državnem svetu za leto 1940 in razne objave iz »Službenih novin«.
— IZ notar*kP službe. Službo iavnosra notarja nastopi 19. t. m. v Metliki g. Anton Jakopič.
— Odvelnigka vest. Vpisan je v Imenik advokatov s sedežem v Ljubljani z. Jože lic.
— Sprememb-i ušaJva post^ MarkoV(>i pri rt uju. Po.^ta Maikovoi pri Ptuju spremeni dne 1. ITI. 1940 svoj naaiv v Sv. Marko niže Ptuja.
— T~r«dba o državni tvornici cementi. V ministrstvu javnih del je pripravljen osnutek uredbe o ustanovitvi ln organizaciji državnega podjetja za izdelovanje cementa. Osnutek določa, da tvorijo vse državne tvornice cementa dejanski eno državno podjetje, ki naj se ustanovi iz sredstev državnega cestnega fonda in ki naj bo pod nadzorstvom ministrstva javnih del. Za novo podjetje naj bi veljale vse zakonske določbe, ki veljajo za privatna industrijska podetja. samo da bi najbrž ne plačevalo davkov. Namen podjetja je. omogočiti čim cenejšo izdelavo cementa za državne potrebe.
— Vinsko letina v Primorju. Lani je znaSal vinski pridelek v Primorju 726 hl. Vinska letina je bila v splošnem slabša od predlanske približno za 12 . Predlanskim so pridelali v Primorju 104.400 hl vina več kakor lani. Zaradi državne trošarine se je vino v Dalmaciji podražilo.
_ Kolektivna razstava Jugoslavije na
velesejmu v Leipzigu. Pogajanja I poedini-mi tvrdkaml, ki se udeleže letošnjega vele-sejma v Leipzigu so zaključena. Razstav-Ijalcev bo letos 5500. Kolektivne razstave so pripravile Holendska. Belgija, ftvica. Italija, Jugoslavija. Grška. Bolgarija. Slovaška, Letonska, Madžarska in Ceško-moravski protektorat. Razen tega se udeleže letošnjega pomladanskega velesejma razstavljale! iz 15 drugih držav.
_ Dviganje potopljenega raSHra »Ljubljana«. V Šibenik je prispel včeraj zjutraj iz Trsta baron Banfield. ki je priskrbel v Trstu vse potrebne naprave za dviganje potopljenega rušilca »Ljubljana«. Dviganje se bo pričelo prihodnji teden in dela bodo trajala okrog 20 dni.
_ Karlovec dobi aerodrom. Mestni odbor Aerokluba v Karlovcu je imel v ponedeljek občni zbor, na katerem se je obravnavalo vprašanje zgraditve aerodroma. Zemliišče je že Izbrano ln tudi nekaj denarja za gradite- aerodroma ima Aeroklub že na razpolago.
— Uudska univerza v LJubljani bo imela svoi letni zbor z obilnim dne\n:m redom, dne 20. t. m. ob 18. url na Državni trgovski sOli (Gregorčičeva ulica). Odbor
• Visoka leta zav praznuje na Bledu sv vedna Slovenka gospa Na Bledu preživlja jesc
s svoio hčerko pri sinahi in je vkljub visoki starosti še izredno zdrava in čila. Živo se zanima za >Jutro« in »Slovenski Na-ro:**. Pri tako visokih letih šiva. piše m čita brez očal. Njen bumor in vesela narava sta živ izraz njenega življenja. Pred svetovno vojno je živela v Ljubljani, kjer je v strogo narodnem duhu vzgojila sina ln hčerko! Srn Ferdo, ki živi v New Yorku. je stalni podpornik Sokola Ljubljana n. Jubilantka je že okrog 25 let vdova in živi od skromne pokojnine, vendar Je na stara leta zadovoljna k svobodni državi. Ob visokem prazniku se Jo spominjamo Številni prijatelji z iskreno željo, da bi tako čila in zdrava učakalč. še mnoga vesela leta!
— Se o poviSanju železniških tarif. VČe-rai smo poročali, da se pripravila novo povišanje železniških tarif, ki naj bi bilo utemeljeno   s   tem.   da   mora železniška uprava  plačevati  premos   dražle kakor prej.. Ta vest pa ni točna. Naši premogovniki dobaviiaio železniški uoravi pre- l mog še vedno po starih cenah, določenih | j pred   dvema  letoma   in -veljavnih   od   1   ; * aprila 1938. Po teh cenah ga bodo dobav- i '
Mali do konca marca. Za novo proračunsko leto pa cene Še niso določene, ker sprejema železniška uprava Še do 16. t. m. ponudbe premogovnikov za debavo premoga v letu 1940-41.
— Velika zamuda beograjskega brrovlaka. Beograjski brzovlak   ie :mel danes zopet veliko zamudo in sicer 140 minut. V Ljubliano je prispel  Šele okrog 11.30. Ne smemo se čuditi,   če imajo večie zamude vlaki na takih progah, kakor ie recimo JlSka. pač pa le čudno, da ima brzovlak na progi Beograd — Zagreb — Ljubljana tako pogosto velike zamude, če le I zapade nekai centimetrov snega in će ne- 1 koliko boli  nriMsne mraz. Ali bi  se ne ! dale te zamude odpraviti?
— Vlom v lovsko kočo. Pred dnevi je vlomil tat v lovsko kočo Janka Sumija iz Lesc. Iz koče v gozdu nad Sv. Petrom v brezniški občini je vlomilec odnesel dve sivi odeji, več žiic. nožev in vilic, nekaj masti, sladkorja, moke in riža. steklenico petroleja, uro budilko, sivo volneno jopico, šest servijet. nekaj praznih steklenic* sekiro In ključavnico. Vlomilec, ki je bil najbrže kak domačin, je oškodoval lastnika za okrog 1000 din.
— Smrt neznanega berača. Oni dan ie
ori Sel v Delce v gornjeeraiskem okraju okrog 65 letni berač majhne čokate postave. Berač, ki ie bil videti orecei bolan, se je zavlekel v listniak posestnika Basfla. kjer pa ie ponoči umrl Pri niem so našli samo neka i drobiža, dokumentov pa nobenih. Ljudje v okolici so Drioovedovali. da ie berač večkrat pravil, da ie doma z Brezi j na Gorenjskem Trunio so pokopali na pokopališču v Šmartnem ob Dreti
— nesreče. Mestni reševalci so snoči prepeljali v bolnico lPletnega mizarskega vajenca Franca KariČa, zaposlenega v Roji-novi tovarni v Kolodvorski ulici. Fanta je zgrabila ln vrgla ob tla transmisiji, da Je dohil hude notranje poškodbe. — V Kranjski gori je doživel hudo nesrečo Žagar Lovro Hlebanja. Pograbila ga je clikular-ka in mu odrezala prste na levi roki. -91etni posestnikov sin Janez Debevec iz Begunj pri Cerknici si je pri smučanju zlo-mil levo nogo. — Na Vrhniki je padel na <^esti brezposelni delavec Janez LanjjevaJ-ter in si zlomil levo nogo. _V Ljubljani pa je padla na ulici trgovka Darinka Vdo-vič in si zlomila desno roko.
zanimati nase koncertne poslušalce. P rekov kitarski večer bo v ponedeljek 19. t. m. ob 20, uri v mali Filnarmonični dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matico.
o— Val no opozorilo za reaervne oficirje: Drevi ob 20. bo v dvorani »Zvezi*« vat' no predavanja za rezervne oficirje. V sml-.siu naredbe komande dravske divizijske oblasti je udeležba na tem predavanju obvezna aa vse rezervne oficirje glavnih rodov- (pehote, topništva, konjenice, inZenjer-stva in letalstva). Pri vstopu Je oddati na osminko pole napisano ime s vojaškim Činom radi nadaljnje evidence vojne oblasti. Pričetek predavanja bo točno ob dvajsetih.
—lj V Stritarjevi ulici št. 6 v LJubljani pri frančiškanskem mosta se sedaj nahaja optik in urar FR. P. ZAJEC, torej ne več na starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3. i.
—lj Vabimo na prosvetni večer godbe »Zarje«, ki se vrfli v soboto. 17. februarja 1*40 ob 20. v dvorani gostilne »KerSIČ« v Šiški, Frankcpanska ulica. Spored je pester, vstopnina nizka. 103-n
—lj »Klic s »evera.* Film izrednih prirodnih krasot, prirejen po znanem romanu pisatelja Jamesa OHverja Curvvooda, ki Obravnava hudo borbo za obstanek na skrajnem severu, kjer je v veljavi samo en zakon: '»Ubij, ker sicer boš ubit!« To je pradavni zakon na severu, ki velja Se danes, življenje na severu zahteva od slehernega vso možatost, ki je potrebna borcem; slabiči so že vnaprej zapisani smrti. Klic s severa je klic reke Yiikona. ki mu vsakdo podleže. To Je klic opasnosti ln ljubezni. Brutalne pustolovščine so polne pogibelji. Naravne lepote bodo pa vsakogar očarale. V filmu sodelujeta dva izborno dresirana psa, in sicer poznani Buck« in »Rin-tln-tin» jun. Ljubitelji lepih in napetih filmov bodo prišli tokrat v kinu »Sloga« na svoj račun. Kot dopolnilo se predvaja film iz življenja železniških gangsterjev v Ameriki:  »Krvava osveta <. 564
—lj »Tjež«, zabavno Nušičevo veseloigTo bodo ponovili v šentjakobskem gledališču na splošno željo Se v soboto 17. ob 20.15 in v nedeljo 13. ob 15.15. Ker sta bili tudi zadnji predstavi popolnoma razprodani in je spet odšlo mnogo ljudi brez vstopnic, jih kupite že vnapiej. Vstopnice lahko rezervirate od danes dalje v društvenih prostorih v Mestnem domu.
—lj Dihurja s pastjo vred ukradel. Za-Kupnik lovišča na Barju je nastavil blizu Orne vasi več pasti dihurjem, ki so prihajali nad jajca do hB Ker je dihurjeva koza vredna tudi nad 200 din. je hotel delavec L. prehiteti lovca. Ko je zapazil v snegu past, je hodil dan za dnem na prežo že zaran* in pred dnevi je res zagledal ujetega dihurja. Dihurja je ubil. s seboj pa je vzel tudi past. ki jo je nastavil aa svoji parceli poleg hiše. Ko je kasneje prišel lovec pogledat nastavljeno past. je po dlakah opazil, da se je dihur ujet in
je
Jutri
Bkarski
Kazina   Ob 21.3*
— Za*k-rtovan pohaja? in tat. Po črnomaljskem okruju se klati neki Franc B., ki se izdaja za tesača. je pa nevaren tat in delomrznež. Franc?, ki igra tudi na harmoniko, kiadc vse, kar doseže. Oni dnn je prišel v hišo posestnika Josipa Ivaneti-ča v Sodinji vasi pri Semiču, kjci je tudi prenočeval. Naslednjp jutro pa so prano-čevalca pogrešili, z n.ilni vred pa tuili tz spodarjevo zimsko suknjo, hlače, par ustij■•-tih gamaš in nekrj perila Tat je vzel s seboj na pot tud; pet suhih klopaš ui h'«-bec ki uha.
— Ove žrtvi zim** T/ Kai to"3 se le n- -notil v Slaven ko Po?eao url d'-- i Stjepan Toman Kreni! ie po bi žniic: " i nolie. na sa ie zalol?i m ak \z) zu^v- 1 • Vso noč je sari' sneg. S^cdn ič 'e *:>s « nn-sal in ostal p-^d drevesom kjsr i? rakuni ogenj. Toda kmalu mu \s ceer: ustas-nil in ker 1e pritiskal hud ihraz t? T-jm- n zmrznil. Do poti, vodeče v va-\ kumer i? bil namenjen, ie im°3 kornai 30 m V c-nedel.iek zvečer ie na zmrznil v Gor tem tkalcu na hrvatskem nr",ror 'cr**e1 ?.T-i-to Pavlek. Bil 1e rdan oi1ač: In'rodi v ponedeliek oonoč' sc i" (inp nro 1 D'u"i jutro so ga našli sosedje bi izu vasi zmrznjenega.
seveda tudi takoj ugotovil, da je bi ukta den. Zdaj so tatu Izsledili  in ga izločili sodišču.
-lj Tatvine. Iz gostilne poleg gorenjskega kolodvora Je nekdo ukradel Mirki Bergle ovt rjavo loč^ loibico, v Kateri je imela nekaj gUovir.e.  več slik  in neka. k jučev. -  Iz po;sLv3.,3 hiše Št. 10 nn đOvtainl cesti je tat -(krndel D M iu»i 250 dinarjev vredne itthslie čevlje iz rjbvega usn;a.        Bož?nn  P> rnard. stanujoča aa Ty;šo'.i cesti 127. pa  ie prijavila, da v neznan .liko.ee Ukrade  Vi stanovanja 600 t dinarje* vtedna  Blato ^-ipestn^ ure ln 15Ć I d nal jO  . r^dn-j žens!.c  :biekc   d.W bo v.
Se'** '<«■  vest*   Btare5'o«tvo }n n-"-'*i- j
trvo S H"-1 *k«»*R dri.ž va Je  n e t«*orfio |
nasled ■ b a*i   m sestre s ar .V^-^. Ca I
^ - V?    1    »--»d •4..:".^ 7<--^-<   T'l-    TT i
čelnik: inž. Pipan Lev. I. podnače*n!k: Prlstov Janez. II. podnacelnik: Vari Rudolf, načelnica: Hafner Anica, podnacel-nfci Pčhar Silva in Jeram Klavdifa ter več predniakov. odbornikov in namestnikov, ki šo krepko prijeli za delo. — Dravi ob 20. uri bo v Sokolskem dimu zopet zanimivo predavani«. Predaval bo naš stari znanec brat Vekoslav Bučar iz Ljub-
ljane d temi: »Kal 1e nevtralnost«. Ker ie snov" predavanja zelo aktualna, se pričakuje velika udeležba sokolskih pripadnikov in občinstva.
— Nov val mraza: Po močni cd:ugi, ki je trajala kakih 10 dni ie zopet nastopil hud mraz Iz Doline brile strupen zapadni veter. Po malem tudi sneži Dosed^i se ie naletelo okoli 25 cm izborne« rjršiča.
Zasledovanje morilca
Haceta
Hace |e prodajal svoj roparski plen dalrnatinsli .m
kroinjarjem
! bih 11 rkr>
Gi'^ei
V.r.o
Celje, 14. februarja Orožništvo in policija z vso Intenzivnost jo zasledujeta zloglasnega razbojnika Josipa Haceta, ki je v ponedeljek zvečer na Spodnji Hudinji pri Celju umoril orožni-škega podnarednika Ivana Medena.
Dosedanja preiskava je pokazala, da je Hace izvršil v zadnjem Času celo vrsto vlomov in tatvin v Celju in celjski okolici. Ukradeno blago je prodajal dalmatinskim krošnjarjem. Včeraj so naSH pri nekem kroSnjarju suknjič, ki ga je bil kroSnjar kupil od Haceta. Ugotovili so, da je suknjič last g. Kottovvitza, poslovodje veleti govlne Zangger v Celju. Hace je urade, ta suknjič pri vlomu, ki ga je izvršil v noči od petka na soboto v pisarno tvrdke Zangger na Masarvkovem nabrežju. Pisalnega stroja znamke >Adler«. ki ga je bil Hace tudi odnesel iz pisarne, Se niso naih. Tudi vlom. ki ga je Hace izviSil v noči od nedelje na ponedeljek v Banovo trgovino v Vojniku, je pojasnjen. Skoro vse manufakturno blago, ki ga je bil Hace odnesel iz Banove trgovine, so naSli včeraj pri dalmatinskih krosivjarjih, ki so kupili blago od Haceta. KrcSnjarje so aretirali.
Vse kaže, da je izvršil Hace v noči od petka na soboto tudi vlom v hišo na Cin-karniški poti St. 2. kjer stanuje Železniški uradnik Janko Hočevar. Pred dnevi Je tudi vlomil v hišo višjega poštnega kontrolorja v p. Iva Gftmsa na Mariborski cesti v Ga-berju in ukradel Gamsu kolo. To kolo sta našla orožniški podnarednlk Ivan Meden in orožniški kaplar Franc Mauko v ponedeljek popoldne v Trnovljah pri Celju. Ljudje so jima opisali moškega, ki je bil pripeljal tja kolo ln izginil. Otožnika sta pozneje opazila enega moškega, ki je korakal pred njima po cesti proti Celju Bil je Josip Hace. Na Spodnji Hudinji Je zavil z državne ceste mimo Glušlčeve hiše v klet ln stopil v sobo. v kateri Je našel dva dalmatinska krošnja rja. Ponudil jima je v nakup lel blaga, ki ga je bil v prejšnji noči ukradel pri viomu v Banovo trgovino v Vojniku, v tem se je pojavil pri vratih orožniški
podn?Hi-e.ip.ik Meden. V naslednjih trenutkih s? je bl*s»kovito odigrala tragedija, ki je  Zahtevala  življenje  vzornega orožnika
y« eia.
policiji in oiožnJštvo sta pred kratkim t. -liia'a Štiri Hacetove p*jd*še, h katerimi je Hace i/.v.seval razne vlpme in tatvine, i ivi-kava bo gotovo razkrila še mnogo Hcetcvih zločinov, med Katere spadata najin 2 (Udi dvojka roparska umora v Se-:*Oah pii s;. Pavlu pri Preboldu in v Med U;g,: pri Celju tei nedavni roparski umor v  ličili B.aslovCah.
Ti uplo umorjenega orožnika Modena so ihduslrail včeraj ob 13. v mrtvašnici na •.T-koV-Skem p.ivOp^»g;u. Ugotovili so, da sta dv*e krogli zadeli Medena v prsi, tretja pa v ueVuh Prvi dve krogli sta mu tudi prebili legitimacijo tn beležnico. ki ju je imel i* pisnem žepu in pet bankovcev po 100 ttnarjev; ki sc bili shranjeni v beležnici. t a aa Me«i na so položili danes ob 14. na okoliškem pokopališču k zadnjemu po-•rtkir.
Io/i a^io vsa. ki bi morda kje opazili r***r*,*a Jc-lpi Haeeta, da to takoj aporoče • ■rr»*-«ikom ali pa policiji.
rv*FrrMrthreka kioaniarja, ki ita bila prt-c. umma v Spod. Hudinji, sta 251etni I«o
DunjSk in 421etni Mato Antuno\'ič. Du-njak, ki je včeraj po fotogratijah apoena! Haceta kot morilca, je med zaslišanjem končno priznžl, da je bil tri dni v Hace-tovi družbi. Dunjak je prinesel v ponedeljek, nekaj ur pred umorom v evojo sobo. kjer je prišlo do zločin-«, večjo množino perila, ki ga je Hace ukradel v noči na ponedeljek pri vlomu v Banovo trgovino v Vojniku. Izgleda, da je Dunjak pomagal Hacetu pri vlomu. Policija je včeraj areti* rala okrog 40 dalmatinskih kro?njarjev. ker nujno sumi. c'a so nekateri pomagali Hacetu pri vlomih v celjski okolici.
Ko 3e je davi, še v mraku, peljala delavka Vrbovškova. zaposlena v VVestnovi tovarni s kolesom iz Levca na delo. Jo je pri železniškem prelazu v Medlogu ustavil neznanec ln jo preiskal, če bi našel pri njej denar. Ni pa imel sreče. Nato je pregledal tudi kolo. ko pa je ugotovil, da je defektno, ga Ji je pustil. Preden je Izginil v temo je VrbovŠkovi zagrozil: »Gorje ti, * komu poveš, v katere smer sem šellu
Verjetno je. da je bil ta Človek zasledovani Anton Hace.
Iz Celfa
—e Uprizoritev Strausaove operete »Cigan baron« se bo pričela drevi ob 8. v celjskem gleda 'išču Gostovalo bo mariborsko Narodno gledališče. Predstava Je za abonma.
—c N*ov fcneg je zapadel v Celju ln celjski kotlini v neči od ponedeljka na torek. V dolini je na novo zapadlo ekrog 10 cm. na hribih pa 15 do 20 cm snega.
—c Uradniitvo celjske cinkarne je darovalo moški podružniel Družbe sv. Cirila in Metoda v Celju 460 din v počastitev spomina pokojnega g. dr. Bele Stuhca, očeta kolege inž. Stuhca v Celju.
—c Nesreča, v Lašah prt Sv. Petru na Medvedovem selu ae Je ponesrečila 55letna preužitkarica Marija Mahajnčeva. Ko ae je grela pri peči, se ji je vnela obleka. Mahajnčeva je dobila hude opekline po levi roki in levi strani telesa. Oddali so jo v
celjsko bolnico.
Iz Krškega
— Nov grob. V občinski bolnici j3 po dolgi bolezni umrl te dni g. Marko Dežak, doma s Trške gore pri Krškem, že v zgodnji mladosti je kazal veliko zanimanje za morje ln se je pozneje res posvetil mor-narstvu. Ob prevratu je bil kot preveMk slovanofil interniran, pa se mu je posrečilo pobegniti. Pri tem pa Je izgubil ves evoj prihranek ln Se pokojnino povrhu. Zadnja leta je opravljal posle hišnika m se s tem preživljal. Umrl je v starosti 72 let. Zaradi svoje nadarjenosti ln duhovitosti je bil povsod priljubljen, posebno pa pri otrocih, katerim je moral vedno pripovedovati avo-je doživljaje. Pokopali ao v ponedeljek ob veliki udeležbi številnih prijateljev in znancev. Mnogi med njimi so še služili pod njim in vedo povedati, da je bil posebno za Slovence poosebljena dobričina. Blagega pokojnika bomo ohranili v častnem spominu!
— Oče i:b'i
ROViš^hi  ?rp7  Križevci  s?  i:3 o1 maj km«t? Josini   Steniai J?:!n Hr-
S
■t;
7
ASI
►•>.-«i,i i »iii i --
Ork'n*ka burja in »n«*? v P^-i -; Po toolih.  naravnost  non^n^' ■>"•» r!*--»* j**la pibsti v pon^d**V1ek nomčV «• tt' skem PHnvrlu or'^nsk^ nuHs   Vi ^ nesla tudi snee. Ves nr-^n-^t  na  Irf^iev'i i in na moriu ie bil utetauHe*?-' ^v^,,! i^-. niki in avtobusi so kren!,,;       pot- n!-i mo^li do«t>eti do cilia   2£*©el so h0e ^^o-trprane tudi nekatere t^lefnnsV«* t*        ^* :-tlpnll je občuten mraz n v6erf»f te v H' -skem Pr-moriu še vedno ■»ejHlo v*p«» met 1« Hi ustavljen na progi med Orača-c«»m in Kninom.
.i, *»rp
It t
—lj Liuo>ka univerza. Kontre^ni t«**, mala dvorana Filharmen j?. V s~edo d -»e 14. t. m. bo ob 20. uri ored-va7 t orpt. dr. Svetozar Ile5Tč c s^cvl: Ak^ia*-«1 p«o-nolitični problemi na jugovzhod i BsrSSpft VstOTJ prost 10^-n.
—lj Paganinijeve skladbe za Wt^rO bo ^ral na samostojnem koncertu n-'š kita-• ««t "  Stanko Prek. Dela so r'*^v« |aja inosti in njihova izvedba mora
Liti.
•^Izv. Mireč«
%f»«ejtnut upra%i« U< rt   .trr iu|inUMi«
£A  \SAhO Pt:illKL> „i oljaia in aajcenejSa joiaču« si oabavite pri
P B C S a C B
Sv. Petra cesta is.
A0   I'AIC   F\TI A \JE
zi.ni;inj#   vezenj? savea ps-rnonogramov ^uiTionlc velik« Kf. pei ;a pc 7   - Itn
J,i.:ji.i<w. Gosposvetaka c 12
4 L.
GODBO
(klavir, violina in kontra-baa) sp^ejma gsstilna Martine. Zg. biška. 660
mm
> L+^A. v Mi
JIJOOGlAfJKA
jj 't-i itA jiAjlf z j
CONTINENTAL
PRODAM
Beseda 5G par, davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din.
aa ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
Ljubljana. Prešernova 44 Maribor, Vetrinjaka 30
OBEHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med ln medico doDite   najceneje v
MEDARN1 Ljubljana, Židovska uL 6. SOI
FIŽOL ZA KUHO
dobite poceni pri . SEVER a KOMP.
Gospoavetaka cesta 5
13. L.
Inserirajte V
.SLOV. NARODU44
Makulaturni papir
proda oprava „Slovcuskega Naroda44 LlttUlJaaa« Knanjeva nttca itev. f
»SLOVENSKI NAROD«
SttT. 36
V YorkvUIeu, nemški četrti New Yorka
Neonski tajni agenti vodijo srdito angleSkimi
tajno in
Posebni dopisnik francoskih T sto v v New Yorku Paul Bringuier je popisal, kako žive Nemci v newyorški nemški četrti, kjer je tudi središče nemških vohunov in agitatorjev, .ki vodijo srdito, tajno in neizprosno berbo z zavezniškimi agenti.
Vstopil sem v nemško restavracijo v Yorkvilleu, vse me je spominjalo na podobne lokale na Bavarskem Orkser je zaigral neko nemško pessm, nato pa Schu-bertovo vojaško koračnico in še »Deutsch-land uber Alles«. katero so nemški vojaki peli. ko so naskakovali med svetovno vojno Verdun. Spremiievalec, ki me je pripeljal v lokal, je Nemec, neki bivši rficir, član »Jeklenih čelad« Pobegnil je iz Nemčije pred leti. njegova dva sinova sta b:la umorjena v Berlinu 30. junija lani. Sedanji režim v Nemčiji sovraži, toda končno je le Nemec, čeprav se ie d?lal ravnodušnega, ie le nekoliko pobledel ob zvokih stare cesa-ske himne.
Opazil sem. da me mnogi opazujejo. Govoril sem angleški, teda naelas me je izdal Slišal sem pritajeno mrmranie pri mizah naokoli. Vsi so na mah vedeli, da sem Francoz. Spremljevalec mi ie pošepe-tal. da bi bilo bolje, ako odideva. Odšla sva.
V Yorkvilleu. nemški četrti New Y-rfca med 85 in 90. avenijo, Lexin£t~som in 2. avenijo živi 100000 Nemcev kakor bi živeli na Pruskem ali v VestfaTji.
Citam imena nad trgovinami, sama nemška imena V izložbi dr- žbe Hamburg Line je pod modelom ladje napis »Bremen
se je vrnila zdrava in čila domov«.
Odšla sva s spremljevalcem v 85. avenijo. Snežilo je. Svetlobna rek ama na vogalu se  ie prižigala v presledkih.
— Ni bilo prav, da sva Sla v tisto pivnico, mi je rekel spremljevaec. To je star j nemški lokal s preveč sentimentalnimi gosti. Vaša navzočnost jim je bila mučna. Mnogi so nasprotniki sedanjega režma, toda vsi so Nemci. Vidijo svojo domovino v nevarnosti, toda vsakdo izmed nj h bi vse storil, kar bi zmogel, da bi ji kakorkoli pomagal.
Yorkville je kakor staro nemško mesto iz prejšnjih časov. Nekakšen muzej, naselje, kakor da so nanj narodni soc'al'sti pozab;li in je zaradi te-'a ohranilo vse tipičnosti nemških mest iz starih cesar?kh časov. To ie nemško me-to brez nemške tajne polic;je, v katerem žive junkerji, socialisti, imperialisti in židie. člani piv k'h klubov in čani klubov bvših borcev tar člani pacifistčnih lig. V mestu žive tudi nacisti, pa tudi vohuni. Vs'* auenti taj^e nemške službe imajo svoj kotiček v York-villeu. Tu se odpoč:jejo po *-očh oorezo-van^a v meglenih pristaniščih, po do1 sem zasledovanju nasprotnih agentov V deževnih nočeh Dobro vedo. da so vami tudi ob alarmu, ko iim preti nevarnost. Vedo. da bodo našli tovarše. o^;bežal;šče. natakarja. k; bo usahnil elektriko še ob pravem trenutku in žensko, ki jim bo odprla vra*a svoie sobe.
V nevtralni državi so in ni treba se jim
fcortoo s francoskimi in
bati policije, ako ne delajo škandalov, toda njih borba proti francoskim in angleškim agentom in vohunom je srdita, tajna :n neizprosna.
Od časa do časa izgine kdo v newyo~ški nemjki četrti. Izve se, da se je izdajal za Švicarja, v resnici pa je imel dokumente na ime Wilhelma MuIIerja iz Hamburga ali na ime Jchna Smtha iz Lond m. Izd-jal se je za trgovca ali kaj podobnega, v resnici je bil uTan^ki oficir ali oficir v bivši nemški indijski armadi.
Ny.caj časa nato najdejo Mullrrjevo ali Smithovo truplo v Hudscnu s krego v tilniku ali z nožem v srcu. Niti nemški niti angleški konzulat ne zahteva preiskave. Policija s? ne muči z uradnmi spisi o takih doeodk h. To je harardna ig-a. Ip a:o, izgubljajo, dobivajo. To so vojaki na fronti kakor oni ob Reni. Naloga nemškh vohunov je. da iztaknejo tajnosti v tovarnah, r- k u f ii Hi izdelujejo vojna letaka za Fr~n-"ijo in Anglijo, da izvohajo, kdij bo or'šel transport in kie bod-> 'etala »-a'o^'ma, katere volne ladje jih bodo spremljale. Organizirati je treba tudi sabotažo v podiet-Sj- ki delajo za zaveznike in širiti v Ame-r*xi med najširšimi sloji nemško propagando.
Francoski in angleški vohunski aeeMie morajo de'ovanje nemšk:h aeentov preprečiti ter nadzorovati zadnje nemške tovorne ladje, ki hočejo prodreti bloVado. Prizadevajo se tudi izslediti oorr;šča. v kote-nh se nemške ordmornice in žeone križar-ke zalagajo z živežem in gorivom.
no vi jena v okviru sokolske Petrove petletke s soglasnim sklepom plenuma župne uprave in ravno takim sklepom župne g av-ne skupščine. Pristop sokoiskega č.anstva, ki ztnere 100 din za de!ež m 20 za pristopnino, je tedaj obvezen. In če bi tudi te obveznosti ne bilo, je tu nezapisani paragraf sokoiskega bratstva, ki nam narekuje to dolžnost.
C'anstvo Sokolske kreditne zadruge v Ra-, dovljici tvorijo po večini državni in zasebni name čenči, de'avci in kmetje. Boga-ta'ev med njimi ni. Zadruga nima upravnih svetnikov in ne generanih ravnateljev, pač pa pet kleamih in požrtvovalnih sokol-
skih delavcev, ki vršijo vse posle popolnoma brezplačno, v zavesti, da s tem koristijo so-koiskemu bratu, kadar je v težavah in v si-
Po daljši debati so bila vsa poročila soglasno odobrena. V upravni odbor so bili izvoljeni naslednji bratje: Jakob Spicar, Franc Majhenc, Franc Cerar, Ljudevit Horvat. Ivan Bizjak in Pavel Olip. Namestnika: Štefan Barbarino in Anton Šolar. Nadzorni odbor: dr. Zvonko Janežič, Srečko Čop, Jože Vidmar, Jože Cvar, Ciril Pogačnik in Mirko Lazar Namestnika: Franc Be-nedik in Ivan Jan.
Težko je življenje učiteljskih pripravnikov
Šesto leto ie slu22, pa ima 970 čin kosmatih mesečnik
dohodTajrv
Smrt lepe francoske pustolovke
Bivša pariška kraljica lerote Gisela Ch-»~talova je bila
stara šele 23 let, ko je umrla
V bolne" Tabo^s'ere v Prrizu je u^rVi nedavno bivš^ pariška k*-aliicn r-o^te CV-se^ Chanta^va stara šele 28 let. Z-51a je bila v žhiiernrki vrtince in po:t-.'a pustolovka v najširšem pomenu besede. Norčevala se je iz vse Franc1'ie. Leta 1929. se je pojavla na r<vieri. kjer se ie izdajala za nezakonsko hčerko nek~<ra francoskega markiza in znrne pTi^ke igralke. Pila je poienka ene<ra naiboM znan:h p&ri.?>*'h nrn^^nptov. od ko^er je ra r»o-be<mila. V Prr.^esu. Nizzf "n DeanvT1« 'e V7".Vni;ala n1n.*no po-'o nost s sT*oto 1-p^-post~vo ln temnimi o5mi. Ko ie b*lr> pa izv^iena za nrm'ko kraJflco lefpote. V kupila kresno vilo, a bo*mt brazflskl ^7~<n-tažnlk ie norkrbei da je dcb"la nj-na vila razkošno opremo.
Kmalu ie na v Ol«*ei;no Ž3vr*ente rw-Se^a re^rp^na Ijn^eren. Mlai T,*",,''*k' z^TTvrvk, ki se ie bila G£ae3a ssl'hnVla vani na nrvi po^ed ni podle^rel "^ri-n n "ene le^-cte. temveč ie bo-t^1 os*atl zvest svom žen* Čeprav era ie G's^a na vse način** zpne^evala. Niegf^/i od''"č"*ev Je tv> gnala Glselo v ohui. Ra^^ena 1erv>*:*<*a je segla po fvmokremu n več m^s«^oV ie žvveia med živHe?r:em in smrHo Ko le kcaično zr^n^tijo bolnico, ie na*Ta svo^e razkošno st^nov^ni«* zsr^en^mo. B-a^^s^d plantaihnik se 1e bil ta čas ohladil, na tudi f*rusr prliateli"   so io bili z^*>u^^;H.
Gisela je na.s'nvla pot pustolovke. Nij-prei je ponaredila več m*»nJc ra im<»na svo^h bivših pri->teliev. Tako le p»ri«le-parla preei denaria. da je lahko nekaj me«ecev bre^^vt-Vno HveTa Pi'^vk^r Jte ho-te1^ ranus^'tl Prsfic'lo k^er po 11 nosljala tla pod nogami vroča in odpeljati se v
Južno Ameriko, a so io aretirali so Sascsta meseci v ženski kazn In'c5. toda tudi tam si je znala lepa prebrisana Gise*a pomagati. V ječo si je dela prinesti
mno^o pmvnške Mteraiture pod pretvezo, da hoče študirati pravo, v resnici je pa nameravala črpati iz teh knjig znanje, ki bi ti lanko pozneje koristilo.
Kmalu potem, ko so izpustflr G*s^lo Chantalovo iz kaznMnice se je po'avila v ri'zzi zelo lepa oćvetm'ca Mlreille Lafar-erova. Ni trajalo dolgo in 2e je b 7a v mestu fir-le.sno znana, pa tud* priliuhpl'ena. Vse sodnike je očarala s s»voio 'epoto in <*ot za.orovorn:ca je kmelu zaslovela Njena lepota je p^emaerovala vse ovire ln vr-zeM v ničnem zrnniu. Klijenti ao kar drli od vseh s*Ta.n N^kfgra dne je pn p' 15^o nres'n^Ce^ie. Nrki ppn*šk: dragiiliar je v lertf o^ve^^c? snrraial ra/'nirano slen^rko. ki ga ie bila pred r'vema letoma opeharila za dr^sr^een nakit. Tnko se je k^^a'a n^vrk-tcjtrj kariera  lepe G sele v ječi.
Ko ie pHš'a H je*e ie na^nH^vila **\to-"e buno živlienie. v katerem se ie vrstilo naivečie ra-'f-^je z bedo in siromaštvom. Z 20 franki v žopti je kupica Gi?«-la c*i mf»rk;za I>a ton rova gnai in ko je n>r šla rfepar ia na d?n. je po^egnila v Inozemstvo. Toda brez Pariza ni n^Ta ž'vet?. Nek imnres^rii je odkril nien igral-rki talent in krralu je lepa G se1 a nastopala v Parizu, kier je dosegla kot MaiT-gueiitte d'Or velik usoeh Burno žb-1'enje ie pa končno ornaiaJo n'eno zdravje in zahrbtna borzen je neipravila konec nieni umetniški karieri. V bohVci je končala n-o*e žvlienie ena nai>-oij r,WiHm;an h In najjpodjetnejših francoskih lepotic.
Sokclska kreditna zadruga v Radovljici
Razveseljiv napredek — Lep uspeh petorice idealnih
sokolskih delavcev
RadovlJTca. 13 februarja
V nedeljo popoldne se je v Sokolskem domu v Radovljici vršila III. g?avna skupščina Sokolske kreditne zadruge, katere se je udeležilo zelo lepo število zadružnikov. Na g'avrti skupščini so se zbrali stari sokolski, narodni, kulturni delavci iz raznih krajev Gorenjske, ki jih vedno in povsod vidimo pri delu, povsod, kjer ni koristi, hvaležnosti in plačila.
Skupščino je otvori' predsednik upravnega odbora br. Jakob Špicar, ki je ugotovil sklepčnost, pozdravil navzočne in podal zelo obširno in pregledno poročilo o poslovanju zadruge za leto 1939.
V letu 1939 je zadruga dovolila 15 članom 72.820 din  in 4 edinicam 59.300 din
posojPa. Pc sojila so bila dana v časih, ko skoro noben drug denarni zavod posojil ni dajal. Stanje posojil se je od lanskega leta dvignilo skoro za sto odstotkov in zna^a ob koncu leta 1939 281.886 din.
Tudi vloge so se napram lanskemu letu dvignile in sicer na knjižice za 72.969.08 din in znašajo 265.461.93 din, v tekočem računu pa za 4.533 din in znašajo 107.833 din. S ponosom pa lahko rečemo, da je naša zadruga vse vloge brez zadržka vedno takoj *z-plačala, ker drži v pripravljenosti vedno primeren znesek, ki je znašal ob koncu leta 1939 173.846.75 din, naložen deloma pri Zvezi slovenskih zadrug, deloma pri Pvšt-ni hranilnici in deloma pri Posojilnici v Radovljici. Vloge so obrestovali na neve-
zanem računu no 4^, na vezanem pa pO 5*/: Če se postavijo proti temu 6% obresti posoiil. se pokaže, da noben drug denarni zavod ne more nuditi take ugodnosti. To pa ima svoj vzrok v dejstvu, da zadruga nima p'ačaneea osebja ker de'aio člani upravnega odbora vse sami brezp'ačno. Denarni promet je bil nas'ednji: Prejemki: Gotovina 1 ian. 103P, hraniTne vloge, tekoči račun, na'ožen denar, deleži, pristopnine, obresti na'oženefia denaria in upravnna 611.546.63 din. Izdatki: Gotovina dne 31 dec. 193P. hran:fne v'oge. tekači račun, naloženi denar, obresti hr<in;'mh vlog.
davki, upravni stroški — skupaj 611.546.63 din.
Bilanca dne 31 dec 1939 pa izkaže tako: Aktiva Gotovina 31. dec 1939. posoii!a v tek. računu, na'ožen denar — skupaj din 459.673 Pasiva: De'eži. vloge na knj'žice. vloge na tek. račun, rezervni sk'ad. bilančni prebitek — skupaj 45°.673 din.
Dr Zvonimir Janežič z B'eda je poročal, da je nadzorni odbor na seji z dne 25. januarja 1940 preizkusil pravilnost ir. točnost oklepnega računa za upravno leto 1939 in 'zjavlja   da je pravilen in se ujemajo po samezne postavke z izvlečki iz knjis. Nad zorni odb t se strinja s predlogom uprav nega odbora, da se ves preb'tek v zneski 7 958.90 din pripi:e rezervnemu sk'adu. Da I je je predagal razrenico upravnemu o<! boru. ki je bila sog'a«no sprejeta
Sokolska kreditna zadruga je bila usta
Ljubljana, 14. februarja Učitelj pripravnik na deželi ima mesečno 970 din kosmatih dohodkov. Flača mu ne zadostuje niti za najskromnejše življenje, kulturnim potrebam, ki naj bi jim zadostil kot inteligent, se mora pa povsem odpovedati. Položaj našega učiteljstva je nevzdržen, zato je njegov pokret za zboljšanje plač več nego upravičen. Učitelji pripravniki naravnost obupujejo in naslavljajo na učiteljsko udruženje pisma, ki slikajo vso njihovo bedo. Kako živi učiteljski pripravnik na deželi, naj kaže pismo, ki ga je prejelo ljubljansko udruženje te dni:
Na meji službujem že šesto leto ln sem imel v tem času poleg težkega življenja tudi velike skrbi za zdravje svoje žene. žena je bolehala na posledicah poroda, zato sem moral lani januarja meseca v najhujšem mrazu odrediti prevoz žene v bolnico. Obolel sem tudi sam, za ženo pa so ml zdravniki radi dveh zelo nevarnih operacij svetovali boljšo oskrbo. Prevoz z zdravniškim pregledom je v enem samem dnevu znašal 1000 din. Za ženo sem do-plačeval bolnici 30 din dnevno, čeravno znaša moia plr»ča za tričlansko družino dnevno din 32. In kje so izdatki, ki sem jih imel pred prevozom žene v bolnico, ki sem jih imel z dvojnim gospodinjstvom, ker žena po odpustu iz bolnice ni smela takol v hribe, kjer službujem7 Ostati je morala Se dva meseca v mestu z otrokom Po vrnitvi se ie nieno zdravstveno stanje zopet obrpčalo na slabše. V tem času sva z ženo norihala kako bi poravnala vsaj nekatere doleove. Nn*el «=*»m meseca avgusta posoiilo v znesku 3000 din in sem nameraval odT»lnćAvati mesečno od ^rpiemkov 150 din Eni nesreči na sledi rada še druga. 2ena mi ie nonovno zbnlpla niso na ie upali zdraviti drugače kalror 7 Iniak-H1ami Pf> enom«»!»<»«*nprr» zdrwviierttu v ho]-niči 1*> *"a moja žena rešena smrti, ki je bila že blizu.
V času takih žlvlienjskih pretresljajev človek sploh ne more in ne sme misliti a posledice. 6e močnejše je stopilo v -spredje vprašanje, kje dobiti sredstva za oravnavo dolgov, za vodenje dvojnega go-podinjstva in za bodoče gospodinistvo. ki aaj bi bilo stanu primerno Temu dodajam
dejstva, da žena ni v službi in da nima premoženja. Vsa tričlanska družina je odvisna od moje plače, ki je znaSala 1. novembra 878 din 75 par. ker so mi ta mesec prvikrat odtrgali 150 din. na račun posojila. Šesto leto že služIm, uspešno delujem, dobesedno se borim za obstanek ter prejemam še vedno pripravniško plačo, na katero imam še prepovedi. Kljub neznosnemu stanju, kljub skrbem za goli obstanek, ne trpi moje šolsko ln izven š^ipko delo. Nočem, da bi mladina in narod, ki nista kriva mojim razmeram, trpela radi mojega položaja. Zato z nezmanlšano vnemo pripravljam drči tudi letos šolsko kuhinjo in čim lepšo božičnico. Istočasno pa se vestno pripravHam na ustanovitev kmet skega in gospodinjskega nadalievalnega tečaia. čigar vodstvo bcm prevzel, človek, ki živi v takih razmerah in kljub temu vztraja pri delu, mora imeti jeklene živce.
Ob takem premišlievanju se vsillulejo gotova vnrašanla* Čemu nimamo ml na meji posebnih obmeinlh, visinskih in dra-giniskih dokiad? Vse te tri dobrote namreč uživa uč'teiistvo na dni^i strani meie. Pri nas se o tem na žalost samo tovori, ničesar pa se ne stori. Prav zato Seli večina mladih delovnih moči čJmnreie v nižino, nroč od mele. kier so itvileniske po-
trph.««*'ne cenoise ln VHor ie v bVHPnl 7rir-,v_ nlk Mol primer nI edinstven M«r>o-o V že bilo In bo še takih v nebo kričečih primerov tTnoštev*>t1 pa moramo, da se s t^lHm načinom mši in imienie 'Realno usmerjanje mladih učiteljskih moči . . .
Iz Kr^ia
— Koncert Prelovčevlh skladb bodo iz-vaiali solisti ter ženski, mo.*ki in mešani zbor »Ljubljanskega Zvona« 21. t. m. v dvorani Narodnega doma v Kranju
104-n
Zelje z dobr'jti okušam
Zelju ni težko ohraniti lepo. belo barvo m dober okus. Gospodinji pri kuhanju ni treba drugega, nego da Kane nanj nekoliko kapljic citronovega soka.
L    nobenim drugu -eklamiiim <«rtd*tv«m ie morete doseči ena •it-ga učinka. khKui \am>piHnim    og lamina *lgraj aVitikrua |e ar-»mejen  Časopis prid« v vaaku niso 10 govor dnevno   deset tinofen »Italrlje« Kedno ogiit ••a nje v velikem dne* »Iko Je iutju»|m*SnfjA> investicija*. RS pri ne«* aorist   trgovcu ur kupon.
ZAHVALA
Vsem, ki so ob smrti naše ljubljene mame, gospe
Lee Potočnik
učiteljeve soproge
z nami sočustvovali, se iskreno zahvaljujemo*
Posebno se zahvaljujemo gospoda docenta dr. Matku, čc. sestram ter pokojničini dobri prijateljici gospe Mileni Kiferletovi za njih požrtvovalnost, darovalcem cvetja ter vsem, ki so pokojnico spremili na zadnji poti.
Masa zadušnica bo v četrtek, dne 15. februarja ob & uri v Križankah.
V LJUBLJANI, dne 13. februarja 1940.
ŽALUJOČI
DanieJ Les u e ur
Krinka ljubezni
B o m as
Smilila se mu je, kajti cenil je njeno nedolžno mikavnost in njeno udanost, kljubujočo vsaki preizkušnji. Sicer je pa upal, da se bo vsa zadeva končala s sentimentalnim izbruhom in njegova prva groza se je bila že polegla.
— Ne smeli bi se bili tako razburjati, uboga Laurence. Mar je na svetu kaj nepopravljivega?
— Kako bi mogli popraviti zlo, prizadejano tema nesrečnima otrokoma?
Rena ud se je ozil na svojo ženo, ne da bi odgo-voriL
, — Kam ste torej zašli? — je spregovorila po kratkem presledku znova. — čemu bi jo puščali v tako nevarni iluziji? Kdaj ste hoteli uničiti njune krasne sanje? Na kaj ste torej čakali?
Valcor je še vedno molčal. Ni odvrnil pogleda od Laurencinih usten, kakor da bi hotel prestreči tam neizgnvorjene besede.
_Saj vendai niste imeli namena pustiti ju pasti
v to peklensko past. Oh! Renaud! Govorite. Ugovarjajte ! Meni se vrti v glavi ...
— Tako, — je dejal. — Nimate se povsem v oblasti. Ta hip vam ne morem odgovoriti.
Stokala je pod težo druge strašnejše misli, kakor da se zvija v klešč al telesnih muk.
— O, bože!... Ce bi morala Michelina od tega umreti!
Tudi markiz se je zdrznil, kakor da se ga je dotaknilo razbeljeno železo. Čeprav se je mojstrsko obvladal, so se poteze na njegovem obrazu znova izpremenile. Zakaj naj bi Michelina umrla? Njegova Michelina, njegova oboževana hči, njegov ponos, njegova radost!.. •
— Pojdiva, — je dejal s strtim glasom, — dovolj je rekriminacij in nejasnih besed. Kje so ti papirji? Dajte mi jih, da jih prečitam. Odgovorim vam, ko pretehtam vse okolnosti položaja.
— Vse okolnosti! Saj je samo ena, ki odloča, in ta ni mogla niti za hip ugasniti v vašem spominu. Mar mislite, da trpim kot ponižana in osramočena zakonska žena... Mar je vam treba znova prebirati svoja stara ljubavna pisma, da bi mogli premeriti globino meni prizadejane žalitve in najti sredstvo, da jo ublažite? Malo mi je do tega, če se je končala vaša pustolovščina pred najino poroko ali če ste pozneje izdali mojo nežno ljubezen. To, kar bi me ubilo, če bi bila edina žrtev, se me ob strašnem odkritju malone sploh ne dotika.
— O kakšnem odkritju pa govorite? — je kriknil Renaud in jo malone brutalno prijel za ramo.
— Herve je vaš sin!
— Moj sin! ...
Odskočil je. Na obrazu je imel tisti hip začrtane poteze največje in najiskrenejše groze.
— Kakšen človek ste torej, da igrate tako komedijo pred menoj, ki sem videla? — je zašepetala Laurence. — Tako sem vam zaupala.
— Kaj ste videli? — je vprašal njen mož s hitrostjo duelanta, ki odbija smrten udarec. — Vidim, da ste tako neprevidni, da se mi zdi, kakor da imam pred seboj človeka, ki je izpil drugemu namenjeni strup. Čitali ste to, kar naj bi bilo preslepilo druge oči. Past ni bila nastavi iena vam. Vaše odkritje je zmotno. Herve ni moj sin. Nikoli ni bilo nobenega tjubavnega razmerja med madame de Ferneuse in menoj.
2arck olajšanja, komaj viden nasmeh je zaigral na obrazu te žene, odkrivajoč tem bolje vso njeno bolest. Ganljiv je bil pogled na njo.
— Ah, Renaud, svojo kri bi dala za to, če bi vam mogla verjeti.
— Govorim vso resnico, Laurence. Prisegam vam to pri Michelinini glavi.
Zopet je upala. Prisega je zvenela v takem navdušenju resnice. Valcor, smeli in pogumni duh, je imel samo eno slabo stran — svojo hčer. Ne bil bi se spozabil do krive prisege na to svojo največjo svetinjo.
Laurence je končno sedla na stolček med lestvicami in zidarskim orodjem. Ni imela moči, da bi mogla verjeti, da je ta malo verjetna rešitev ne
vara. Bala se je, da je ne bo mogoče prepričati o tem.
Svojemu možu se je zdela bolj bleda od bližnje stene, na kateri se je sušil svež mavec. Nesrečnica je drhtela od mraza v sinjem jutru v globoko dekoltirani obleki, ki so se iz nje videla njena šibka ramena. Globoko sočutje je zrlo iz potez in odmevalo iz glasu tega moža, čeprav nikoli ni resnično ljubil uje, ki je tako strašno trpela pred njim.
— Pojdite v mojo sobo, uboga moja Laurence. Tu vlada strupen mraz. Vzemite šal. Kaj bi ne mogla pokramljati drugod?
Ozrla se je v kot, kjer je bila delavčeva motika odkrila skrivališče. Tam je še stala odprta pločevinasta škatla za prepečence, v kateri so bili nedvomno skriti papirji, zavarovani pred vlago.
— Oh, — je nadaljevala, kakor da besed o toploti in mrazu sploh ni slišala. — 2e tako davno se je zgodilo to... Vi se sploh ne spominjate več, kakšne dokaze ste nevede nakupičili tu. Ko jih zagledate, boste presenečeni ...
— Ali ste prepričani, da sem bil jaz tisti, ki jih je tu nakupičil ? Ali ste prepričani, da so pravi ?
— Kdo drugi nego ljubček, ki se pripravlja na odhod iz domovine, kakor ste se pripravljali takrat vi, bi zazidal v steno priče svoje grešne sreče in nezakonskega očetovstva ter tako skrbno zabrisal vse sledove? Ce bi se živi vrnili, bi mogli najti te spomine. Ce bi pa našli smrt v daljni tujini, bi lahko zaupali svojo tajno prijateljem ali pa jo pustili pokopano za vedno. Bilo je toliko možnosti, da je n'hče nc najde, razen morda čez več sto let, ko bi se grad sesul v ruševine.
•Jrejuia Josip Zuponfiž // Zo »Narodno tiskarno4* Fran Jaran  // Za upravo in inserotni cM Usta Oton Christof // Vsi v Ljubljani
Ste*. 36
»SLOVENSKI rf AHOr
■14. MffVirjl IffO
Stran 3
Beseda mariborskemu ženstvu
Ob letošnji organizaciji materinskega tečaja pod okrilj« v Mariboru
društva
Maribor, 13. februarja Iz vrst mariborskega nar'xinega žensrva nam piSejo: Materinski tečaj? V d«nj-njih časih? Da. ravno v današnjih časih je potreben, krvavo potrehen Časi. ki jih doživljamo, so tak-ne vrste da terjajo od "cnstva podvojenih iu porov iđ podvojenega čuta odgovornost1. Morebiti pride ura. k:? se bo znašla naša žena v osredju življenja. Sama. samostojno delujoča bo postavljena pred velike naloge. In za ta čas mora bit* naša žena pripravljena mora biti v vsem natančno poučena. Ni ga vprašanja v narodnem, državnem, zdravstvenem, gospodarskem, kulturnem življenju, ki ne bi 5ega!o globoko v dejanje in nehanje na^c zene. Xa;a doba terja od vseh izredno mnogo poguma, nesebičnosti, idealizma ter optimizma. Naše žene niso izven tega, ampak so v največiem vrt:ncu tegob, tokov m struj. ki oblikujejo ^ohni čas m sodobno življenje. Se specialne naloge pa čakajo na-
obmejno narodno ženo. Tukaj ob meji ic treba posvečati vsem aktualnim vprašanjem se posebno pažnjo.
Žensko društvo v Mariboru si Je pridobilo v teku svojega dolgoletnega obstoja in de'ovanja <tev?!ne zasluge glede organiziranja in vzpodbujanja, zbiranja m usmerja-vanja nagega narodnega ženstva. Mnogu plemenitih pobud je izšlo iz vrst našega /epskega društva. Vse te pobude niso koristile !e nagemu ženstvu samemu, ampak so prinesle spričo svojega splošnega značaja nešteto dobrega skupnosti, celoti. Med najbolj posrečenimi pobudami Ženskega društva v Mariboru pa je nedvomno že tradicionalni materinski tečaj. Aktualen in pre-/animiv program predavanj je zbudil v mariborskem narodnem ženstvu živahno zanimanje za to stalno vsakoletno ustanovo. Nabito polna dvorana Ljudske univerze ob lanskih in predlanskih predavanjih v okviru materinskega tečaja nam je jasno pred-
očila, kako potrebna je bila ta plemenita
pobuda.
Tretjič je feministični odsek Ženskega društva v Mariboru organiziral materinski ■ tečaj. Dre vi ob 20. bo v Ljudski univerzi j otvoritveno predavanje letošnjega tečaja, j NTa sporedu je poučno predavanje znane ; strokovnjakinje gospe dr. Leben-KIemen-• čeve o negi in zdravju otroka
Tudi letošnji materinski tečaj bo pritegnil mariborsko narodno žensfvo in zbudil v njem zanimanje za reševanje vseh tistih vprašanj, pred katera so dan na dan postav-I jene naše dobre in skrbne ter ljubeče matere. Naj bi tudi letošnji materinski tečaj že! popoln uspeh kakor sta ga dosedanja tečaja, poglobil naj bi v našem mariborskem narodnem ženstvu čut za vse tiste stvari, vse tiste probleme, ki so najtesneje povezani z vzvišenimi sodobnimi nalogami ženstva in s plemenitim bistvom materinstva.
Tsfeerišče za »camping« na Psherjn
Bodoči delovni program mariborske podružnice jugosiov. Touring klul a
Maribor. 13. februarja.
V zvez: z nedavnim cbčnim zborom tu-kajšn:e Dodružnice JTK. smo izčrono ocrtali marliivo delovame v teku oreteKie Doslovne dobe Zal so svetovne Dri like Drinesle zastoj Ta zastoi Da ne more biti vzrok, da bi počivala smotrno delo za do-soeševanie rnototurizma, turinea in tujskega crometa \ obče.
Kakor ie razbrati iz delovnega oroera-ma mariborske Dodružnice JTK za leto 1940-41 se bo posvečala elavna pozornost razmahu in Dosoeševaniu domačega turin-ea. Tako zahtevajo Dač sodobne Drilike v svetu. Ta toCka delovnega načrta se bo seveda izdatno izpopolnjevala z rednim Doslovaniem in z marljivim delovanjem Do vedno novih navodilih in smernicah centrale.
Hva'evredna ie rri tem tud: pobuda, ki gre za tem. da se na našem področiu organizira in uredi orimernn taborišče za -eamoing« (camping placeV Pri tem pri-haia v poštev predvsem naše Pohorje, pa tudi naša prelepa Losarska dolina. Ureditev tak^neea taborišča bo izvedena na podlagi navodil in zadevnih mednarodnih Dredpisov.
V načrtu pa le tudi problem zavarova-I nja članov JTK bodisi kolesarske, avtomobilske al: motocikjistične sekcije. Problem ni taKo enostaven, ce Domislimo, da ga bo treba rešiti brez posebnih obremenitev za čiane same. ki nikakor ne smeio čutiti kakšnih novih bremen. Nadalje Da bo skušala mariborska Dcdružnica JTK izvesti tudi nekatere druge glavne točke delovnega programa v novem poslovnem letu. Predvsem si bo prizadevala, da iz-posluie čim več ugodnosti za svoie članstvo s sklepanjem ugodnih pogodb s hoteli, garažami, mehaničnimi delavnicami, bencinskimi črpalkami itd. Zdrava iniciativnost v tei smeri bo pomasala pritegniti nove člane in bo Domaeala Še boli popularizirati vzvišena stremljenja ki jih zasledujejo Turlng-klubi.
Tudi še druge podrobnosti tvorijo se-slavni delovni Drogram mariborske Dodružnice JTK. Vsi prijatelji turinga. rnototurizma in tujskega Drometa vrbče so trdno prepričani, da bo novo vodstvo mariborske podružnice JTK posvetilo izvedbi noveea delovnega načrta čim večjo rx>-zornost.
Februar reksrđne zime I929 na povratku
Snežni meteži nad ledenim severozapailcm — Tri solnca
Maribor, 13, februarja
Izrednost letošnje zime nam naravnost ponuja priliko preizkusiti, dali je vobče za
solnčne pege uporabljena perindiciteta (iste dobni povrstek). veljavna tudi za ostale vremenske pojave. Ker so ti le posledica istega glavnega vzroka (solnčne pege), bi bilo le naravno, da velja zakon istodobnega povratka tudi za nje — v našem primeru za letošnjo zimo v februarju napram istemu mesecu leta 1929, torej za 11 letno dobo.
Če predpostavljamo večno resnico, da se eno in isto nikdar več enako nc ponavlja — torej, da se oblika menja a le eno osta ne, potem iz dosedanjih izkustev lahko rečemo, da se februar L 1^29 ponavlja v letošnjem februarju. Posebno velja to za najbolj kritične dneve počen-i od 10. februarja do danes. Sredi med odjugo preko noči menjava vetra od jugozapada do jugovzhoda in odtod še nag'ejši preokret na še ostrejši severozapad. Vzporedno s tem menjava tudi v toploti in tlaku, zlasti tlako-
mer je v »stalni spremembi«' od dviga nazaj Manj se zdaj izmenjava toplomer, ki se giblje med 7 do 11 C pod ničlo, pa se za-
radi ledeno mrzlega vetra občuti hujši mraz kot sicer pri višji stopinji suhega mraza.
Danes dopoldne ozir. že preko noči vihra snežni metež kakor baš ta dan pred 11 leti. Razlika je le ta, da je bilo I. 1929 še mrzleje (—15 C) in da ie sneg ves dan na-Ictaval, letos pa' imamo le 9 odnosno popoldne le 6 C pod ničlo in je jenjalo snežiti,  čim  se  je  opoldne  pojavilo solnce.
Ampak še bolj ko naše s snežnimi oblaki pokrito Pohorje obetajo naši sicer najbolj
zanesljivi »meteorologi«: kavke v svojih nemirnih poletih m izostajanje drobnih krilat-cev od krmišč na Kalvariji še nadaljevanje kritičnih dni. (L. 1929 je z malimi izjemnim snežilo od 13. pa tja do 16. februarja). Na kritično vreme ka/ejo tudi atmosferični pojavi okrog sulnea v podobi kolobarjev kakor ob času izrednih dogajanj na solncu, odnosno v njegovem neposrednem območju — k čemur na tem mestu le opozarjamo, da je L 1929 v tem času dvakrat nastopil žirom Evrope opazovani pojav treh ponekod celo petih solne. Prvi tak pojav dne 11. februarja se  tudi  letos pri nas ni opa-
ril.
»Toti list« pred ssdišccrci
Sodna obravnava v zvezi z latsslsc? prvoaprilsko šalo,
ki jo je objavil „Toti list"
Maribor. 13. februarja. V lanski prvoapril&i številki je mariborski humoristični štirinajstdnevnik »Teti list* priobčil med drugim tudi prispevek, ki ie imel naslov »Zelezriičariem čitanje prepovedano« in podnaslov »Izum, samo za nas«. Zaradi te objave, se je čutila prizadeto beograjska železniška direkcija, nadalje vodstvo mariborskih železniških delavnic, tnženierii tukajšnjih delavnic, nadalje generalni direktor inž. Djurič ter direktor inž  Milog Milcševič.
I    Danes so bili  ?odni  odmevi te zadeve
: ured tukajšnjim okrožnim sodiščem ZJa-\ t;ovarjati se ie moral urednik *Totega li-; sta« g. Božo Podkrajšek. ki se ie v svo-i iem zagovoru skliceval na to. da gre pri objavi ornc-nj?nega članka le za ned,oL'sno prvoapriisko šalo. G. Božo Podkraišek ki ie bil obtožen v zvezi s členom 54-11. ki se nanaša na prestopke zoper čast. ie bil obsojen na 1200 din globe oogoino za dobo 2 let V mariborskih krogih ie bilo za raz-, pravo precej  živahno zanimanje.
M&rib: irske ia okvliškc acvlce
— Leto dni zapora za prevneto navdušenje. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je v tajni razpravi obsodil 26Ietnega mesarskega pomočnika Antona Krajnca iz Maribora na leto dni zapora, ker se je dne 11. septembra 1939 v neki gostilni v Cvetlični ulici prevneto navduševal za neko tujo idejo in tako prišel v nasprotje z zakonom o zaščiti javne varnosti in reda v dižavl.
— nepoznavanje zakonov ne sči*i V oktobru 1939 je 30ietni raznasa'ec kruha Ivan Zlatar v Trbonjah v bližini državne meje brez dovoljenja pristojne vojaške oblasti fotografiral zaklonišča in položaje, kjer se izvr£ jejo utrdbena dela. Posnetke je Zlatar prodajal številnim vojakom kot spomin. Zlatar se je zaradi tega moral zagovarjati pred mariborskim okrožnim sodiSčem in je pri razpravi izpovedal, da ni vedel, da je fotografiranje vojaških naprav prepovedano. Zlatar je bil obsojen na mesec dni zapora, pogojno za dobo 3 let.
— Od doma je pobegnil 81etni delavčev sin Albin Vampi, stanujoč v Levstikovi ulici 9. Starši so zadevo prijavili policiji, ki sedaj poizveduje za pobeglim dečkom.
— Čigava Je ura ? Ravnatelj realne gimnazije g. dr. Heric je našel meško zapest-no uro, ki jo dobi lastnik na policiji.
— Okradena kuharica, v Oreškem nabrežju se je -oslej še neznani zlikovec vtihotapil v stanovanje kuharice Marije
Hojnikove ter ukradel iz nekega predala okoli 300 din gotovine. Za storilcem poizveduje policija.
— Um se je omračil Alojziju Uhlu iz Parmove ulice 10. Navalil je na pasaute in na svojo ženo ter ji grozil s smrtjo. Nesrečneža so ukrotili in prepeljali zaradi pomanjkanja prostora v splošni bolnici v — policijske zapore.
— Mariborski živinski sejem po večmesečnem presledku. Včeraj je bil po večmesečnem presledku spet živinski sejem. Pojav slinavke in parkljevke je pred meseci povzročil, da je oblast prepovedala mariborske svinjske in živinske sejme. Sedaj pa se je položaj zboljsal, tako da se sejmi spet nemoteno, vršijo. Navzlic slabemu, snežnemu vremenu, je bil dogon na včerajšnji mariborski živinski sejem razmeroma deber. Okoliški kmetje so prignali 3 konje, 6 bikov, 20 volov, 233 krav in 2 teleti, skupaj 334 repov. Prodali pa so 218 koma:ov. Cene so bile sledeče: debeli voli 5 do 6, poldebeli voli 3.75 do 5, plemenski voli 5 do 6.50, biki za klanje 3.50 do 4.50, klavne krave debele 4 do 4-50, plemenske krave 4 do 5, krave za kloba-sarje 2.25 do 3, molzne krava 3.50 da 5. breje krave 3.50 do 4.50, mlada živina 4 do 5.50, teleta 3.50 do 5.50. Mesne cene pa so bile sledeče: volovsko meso prve vrste 10 do 12, volovsko meso druge vrste 8 do 10, meso bikov, krav ln telic 0 do 12. te-
, lečje meso prve vrste 10 do 12, telečje
meso n. vrste 6 do 8. svinjsko meso sve*
Ze 10 do 14 din za kg.
— Mariborski pa borki. »Delavska poli* tikac poroča v štev. 18: »Občina v letu 1940-41 ne bo amortizirala posojil. Občinska uprava je imela prt sestavljanju no« vega občinskega proračun z leto 1940*41 težko delo, kako uravnovesiti proračun. Finančni minister zahteva, da se občinske doklade in davki ne povišajo, na drugi strani pa nalagajo izredne razmere, zlasti obrambne priprave, občini nova bremena. Kolikor je znano, se je občinska uprava odločila, da v prihodnjem proračunskem letu ne bo vršila nobenih odplačil na račun občinskih posojil. Na ta način bo občina precej prihranila in proračun bo uravnovešen. Taki ukrepi, ki so se jih na primer poslužile države pri odplačevanju vojnih dolgov Ameriki, imajo svojo dobro, pa tudi svojo slabo stran. S takim ukrepom se prvič zai'leče odplačilo dolgov in raztegne na daljšo dobo kot pa je bilo predviđeno. Odjekne pa tak ukrep nepovoljno pri posojilodajalcih, ki računajo z rednim odplačevanjem posojil, kajti tudi oni morajo imeti denar za izplačila hranilnih vlog, na nove naložbe itd. Posebno neugodno pa utegne vplivati ta ukrep mestne občinske uprave v sedanjih razmerah, ko bo občina prisiljena najeti ie nova posojila v obrambne svrhe. Posojilodajalci dajejo nova posojila ne samo proti garanciji, ampak tudi pod pogojem, da se v redu vrši odplačilo in obrestovan je. Za taka posojila pridejo pa sedaj v poStev samo domači denarni zavodi, ker pri Hipotekami banki, pri Narodni banki in ostalih privilegiranih zavodih ni mogoče dobiti nobenih posojil. Naši denarni zavodi pa imajo sorazmerno tako malo kapitala, da ga ne morejo posojati drugače kot proti gotovosti, da jim bo ta kapital zopet v redu pritekal nara.j. Občinska uprava je seveda morala premisliti tudi to plat vprašanj, presno se je odločila ustaviti odplačilo dolgov provizorno za dobo enega leta.« — V štev. 17 pa poroča »Delavska politika« sledeče: »Koliko zasluži tekstilni stroj? Pred okrajnim sodiščem se je vršila te dni razprava v tožbi tekstilnega delavca proti mehanični delavnici Novak & Co. v Melju. Tvrdka Novak A Co. je mod drug/mi ugovarjala, da ji je napravil delavec 120O din škode, ker je očšel brez odpovedi in tvrdka potem ni mogla dobiti namesto njega drugega izvežbsnega tkalca. Utrpela je zaradi tega pri tem stroju, ki je 12 dni stal, dnevno 100 din čistega zaslužka, torej skozi 12 dni 1200 din. Na ta način si je torej lahko izračunati čisti zaslužek tekstilnih tovarn, aeve če je ta ugovor toženo tvidke resničen.#
— Iz mestnega vojaškega urada. Razpisan je natečaj za sprejem učencev v dvomesečni pilotski tečaj za dijake, Id so '"ovršili najmanj 6 razredov srednje ali tej odgovarjajoče šole in ki niso mlajši od 18. ne starejši od 26 let. Tečaj je popolnoma brezplačen. Pojasnila se dobijo pri mestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu 11, soba štev. 3.
— Ogenj v tekstilni tovarni »Atama« Zjutraj je pričelo nenadoma goreti v stranskih objektih tekstilne tovarne > A tarna« v Košakih. kjer ima podjetje shranjene razne odpadke. Mariborski gasilci so takoj prihiteli na pomoč in preprečili širjenje požara na glavne objekte. Ob času po
iočar.ja so gasilci še na delu.
— Vreme. Davi je znašala minimalna jutrnja toplina —18.5 včerajšnja maksimalna temperatura je bila —7.7. Srkjg je 44 cm visok, količina padavin po raztopljenem snegu 6.7 mm Tezenska vremenska postaja napoveduje oblačno in nestalno pa tudi toplejše vreme.
— Slovenjegorlike novice. Naši gasilci so se v lenem številu udeležili tečaja za pasivno obrambo, ki ga je organizirala gasilska župa za srez Maribor levi breg pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. 2e-
,krb». malo boli*«
KALODONT
ZOBNEMU«*^
PROTI
. V« -»"' .    . .
leti je, da bi bilo čim več takšnih poučnih tečajev.
— Iz Studencev. Jutri v četrtek predava v tukajšnji Ljudski univerzi novinar gosp. Jarcslav Dolar o temi: »Slovenski pisatelji našemu malemu Človeku.«
— Divjaštvo. Pri Brezovici pri Polenša-ku sta navalila neznana napadalca na posestnika Josipa Simoniča. Podrla sta ga pa tla in ga zelo poškodovala. Simonič je dobil grozne peškodbe. Nezavestnega so ga prepeljali v bolnico. Orožniki poizvedujejo za storilcema.
— Pohorske novice, pri Ribnici se je pripetila tragična smrtna nesreča. 71etne-ga posestniškega sina Josipa Lepeda je zasul strešni plaz. Nesrečni deček je bil pri priči mrtev. Ko so ga odkopali, js bilo te prepozno.
— Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri Zamorcu v Gosposki ulici 12, telef. 28—12. ter Vaupotova lekarna pri Angelu varuhu na Aleksandrovi cesti 33, tel. 22-—13.
— Kradej°. Urarju Jakobu Mulavcu je neznan zlikovec ukradel s kolesa, ki ga je imel v veži na Kralja Petra trgu 1, dinamo luč, vredno 250 din. — Trgovskemu pomočniku Rudolfu Jeriču je izginil iz neke gostilne v Vetrhriski ulici zimski plašC. vreden 400 din. — Služkinji Mariji Koba-novl je neki žepar ukradel denarnico, v kateri je bilo nekaj gotovine.
— Veliko zanimanje se opaža za državno prvenstvo v amuški štafeti 4 x 10 km. ki bo v nedeljo 18. februarja s startom in ciljem v Radvanju. Na startu bodo najboljši dolgoprogaši iz vse države. Direkcija državnih železnic je dovolila za vse udeležence državnega prvenstva polovično voznico na podlagi tiskovine K -13 pod običajnimi pogoji.
— Rezervnim častnikom. Dne 20. februarja bo v prostorih tukajšnje Ljudske univerza s pričetkom ob 20. uri predavanje o borbah na posumijenem ozemlju. Predavanje, obvezno za rezervne častnike bo tudi 27. t m. s pričetkom ob 20. uri. Predavanje bo o opazovalni službi in sicer v dvorani Ljudske univerze.
— Iz LJmbuša. v velikem številu smo se Limbušanl in okoličani udeležili pogreba nepozabnega pokojnega uglednega in priljubljenega posestnika Julčeta Robiča ml. Pokojnik se je živahno in požrtvovalno udejstvoval v limbuškem Sokolu, v mladinskem gibanju JNS in tudi v ostalem nacionalnem življenju- Vsi. ki so ga poznali, so ga spoštovali in visoko cenili. V toplo občutenih besedah s« je poslovil od blagega pokojnika pred Sokolskim domom starosta limbuškega Sckola bi. Turnsek. Poudarjal je vrline in odlike zavednega narodnjaka in požrtvovalnega Sokola. Izpred Sokolskega doma, kjer je ležal pokojni Julče Robič ves zasut s cvetjem, se je razvil do pokopališča lep žalni sprevod, v katerem so korakali tudi zastopniki JNS ter OJNS. Pogreba se je udeležil tudi starosta mariborsko sokolske župte br. dr. MIlan Gorišek. Pekrski pevci so zapeli dragemu rajnkemu v slovo pretresljivi ža-lostTnki. Julčetu Robiču svetal spomin ža lujočim svojcem naše globoko sožalje.
K pravilniku o bana-vjiiskem proračunu
Ljubljana, 14- februaij V I 8e. ali v § 39 pravilnika o banovinskom proračunu dravske banovine za leto 1939. 40 so navedene banovinske administrativne takse m doklade k državnim taksam po zakonu o taksah. Določeno je. da se med drugim pobira tudi 50banovinska doklada k državni taksi po tarifni postavki 47 zakona o taksah.
To določilo se izvaja v vsakem primeru, pa tudi v primeru, če banovinski uslužbenec prostovoljno odstopi svoje prejemke potom cest je. V času, ko so uslužbenci radi naraščajoče draginje prisiljeni zadolževati se, ko so hvaležni vsakomur, ki jim nudi pod sprejemljivimi pogoji posojilo, se je šele opazilo, kakor krivična je ta odredba. Banovinski uslužbenci prejemajo prav tolikšne prejemke, kakor državni. Ce pa se morajo banovinski uslužbenci po siii prilik zadolžiti in v svrhe najetja posojila
j odstopiti posojilodajalcu svoje službene prejemke, da se na nje postavi prepoved in da potem na rafiun prejetega posojila odplačujejo mesečno v cesijski izjavi pogojene zneske, morajo plačati za 50Co več taks, kot njihovi kolegi, U so državni uslužbenci. Zaključitev l3tega pravnega posla jih stane torej mnogo več, kot državne uslužbence in to samo zato, ker so plačevanl Iz banovlnskega proračuna In jih radi tega zadeva to določilo zgoraj citiranega pravilnika.
Dve leti stara je ta odredba, kajti vseboval jo je tudi lan?ki pravilnik k bano-vinskem proračunu. Ko pa je padla na zasedanju sedanjega banskega sveta Izjava, da banovinski uslužbenci ne bodo dočakali zvišanja prejemkov nic prej. kot državni uslužbenci, je jasno, da se bodo morali hkrati z državnimi tudi oni Še dalje in to vedno bolj zadolževati. Radi tega pa je potrebno poskrbeti, da jih zadolžitev ne bo več stala, kot državne uslužbence.
Pravno pravilo je, da mora zakliučitev enega In Istega pravnega posla stati vsakega državljana enako.
Upamo, da smo storili s to ugotOvitvtjO" banovinskim  uehižbencem  veliko uslugo. Merodajno oblast pa naprošamo, da v bodočem pravilniku k br.novinskemu proračunu to določilo Izpusti.
Mariborsko gledališče
Sreda. 14. februarla Zap.to. (Gostovanie v Celju)
Četrtek. 15. februarja, ob 20. uri: »Stari Rimljan*. Gostovanie Mrakove družine.
Petek, 16. februarja Zaprto. Sobota.  17   feb.uaria   ob 20. uri: -Cigan baron«  Red B.
Prihodnja ponovitev   »Cigana brona«.
ki ie bil orl premieri in nedeljski predstavi v pooolnoma zasedeni hiši tako s-iamo sprejet bo v soboto. 17. t m (ab. Da ne bo navala pri večerni blaaai"ii. se priporoča Dravočasna nabava vstonnič nri dnevni blagajni.
—c Uprizoritev Straussove operete *C1-jran baron« se bo pričela drevi ob 8. v reljskem gledališču Gostovalo bo mariborsko Narodno gledališče. Predstava je z^i a bonma.
— c Nov sneif je zapadel v Celju ln celjski kotlini v noći od "ponedeljka na torek. V dolini je na novo zapadlo okrog 10 cm, na hribih pa 15 do 20 cm snega.
—c UraanUtvo cel jeke cinkarne ie darovalo moški podružnici Družbe sv. Cirila in Motoda v Celju 460 din v počastitev spomina pokojnega g. dr. Bele Stuhca, očeta kolege inž. Stuhca v Celju.
—c Nesreča. V LaSah pri Sv. Petni na Medvedovem salu se je ponesrečila 551etna preužitkarlca Marija Mahajnčeva. Ko 33 je grela pri peči. se ji je vnela obleka. Mahajnčeva Je dobila hude opek'ine po levi roki in levi strani telesa. Oddali so fo v
celjsko bolnico.
Z Jesenic
So,rolske vesti Stareš:nstvo in načelni-štvo Sokolskega drušlva Jesenice tvorijo naslednji bratje in sestre: starešina: Ogrin Rudolf, I. podslarešina: Zupan Tine II. podstsrešina: Lavresar Rado. tajnik: Ste-bih Mirko prosvetar: Gaser Verko. načelnik: Inž. - Pipan Lev. I. p:dnačč n:k: Pristov Janez. II. podnacelnik: Vari Rudolf, načelnica: Hafner Anica, podnač^-nici Pnh2r Silva in Jeram Klavdila tor več predniakov. odbornikov in namesrr». i\0v. ki so krepko prijeli za delo. — Dr^vi
ob 20. uri bo v Sokolskim domu zepet zanimivo   predavanje.    Predaval   b: naš
stari znanec brat Vekoslav Bučar iz Ljubljane o temi: »Kaj 1e nevtralnost«. Ker je snov predavanja zelo aktualna, se pričakuje velika udeležba sokolskih pripadnikov in občinstva.
— Nov val mraza: Po močni od jugi. ki je trajala kak^h 10 dni je zopat nastopil hud mraz Iz Doline brije strupsn zapadni veter. Po malem trdi sneži. Dosed^i se je naletelo okoli 25 cm izbernesa oršiča.
MALI OGLASI
Beseda 5U par  dav*»i<   n"aiPreklt«-i  t*jave oeseO« l>1n l.—
davek posebej.
Ca ptsmeoe odgovore ^'Me malin ogiaso* je tren* priložit} znamko. - fopustov zrn male ociase oe priznamo
RAzno
beseda 50 pat. iavek peeeoe Najmanj*} rneaafc s— Dto
Male oglase »Slov. Narod«
s« e.
ZA VSAKO PRILIKO
najboljša to najcenejša oblačila st nabavite pn
F B E S B E B Sv. Petre eeete i«
M)  PAR ENTl.ANJB
tlurtrasje. vezenje zaves, parila, ■ monogTamov. jnmbnie
Velike zaloga perja po 7 — din »Juhjana«, Goepoaveteka c 12
4. U
GODBO
(klavir, violina in kontra-bas) sprejme gostilna Martine, Zg.
500
KLIŠEJE
lUOCTGIMriKA
CONTINENTAL
Beseda 5C par, davek posebej. NaJmanjSi znesek a.— Din.
OREHOVA JEDRCA
sortiran cvetlični med ln medico dobite   najceneje v
MEDARM Ljubljana, Židovska ui. 6. 501
ia ugodne mesečne obroke
Ivan Legat
I ubijana, Prešernova 44 Maribor, Vetrinjaka 30
FIŽOL. ZA KUHO
dobtte poceni pri SEVER A ROMP. Gosposvetska cesta 5
13. L.
inseriraite V
SLOV. NARODU44
Makulaturni papir
proda
uprava ^Slovenskega Naroda14 LJubljana, Knafljeva ulica itev. s
Stran 4
»SLOVENSKI NAROD'
14. februarja 1940.
36
V Ycrkvilleu, nemški četrti New Yorka
Neonski tajni agentš vodijo srdito tajno in
neizprosno bortro s francoskimi in
Posebni dopisnik francoskih l;stov v New Torku Paul Bringuier je popisal, kako žive Nemci v newyorški nemški četrti, kjer je tud: središče nemških vohunov in agitatorjev, ki vodijo srdito, tajno in neizprosno berbo z zavezniškimi agenti.
Vstopil sem v nemško restavracijo v Yorkvilleu, vse me je spominjalo na podobne lokale na Bavarskem. Orkssler je zaigral neko nemško pesem, nato pa Schu-bertovo vojaško koračnico in še >Deutsch-land iiber Alles,. katero so nemški vojaki peli, ko so naskakovali med svetovno vojno Verdun. Spremljevalec, ki me je pripeljal v lokal, je Nemec, neki bivši cf:cir, član »Jeklenih čelad«. Pobegnil je iz Nemčije pred leti. njegova dva sinova sta bla umorjena v Berlinu 30. junija lani. Sedanji režim v Nemčiji sovraži, toda končno je le Nemec, čeprav se je delal ravnodušnega, je le nekoliko pobledel ob zvokih stare cesarske himne.
Opazil sem. da me mnogi opazujejo. Govoril sem angleški, teda naglas me je izdal Slišal sem pritajeno mrmranje pri mizah naokoli. Vsi so na mah vedeli, da sem Francoz. Spremljevalec mi je pošepe-tal. da bi bilo bolje, ako odidava. Odšla sva.
V Yorkvjlleu. nemški četrti Ne\v Y~r*Ka med 85 in 90. avenijo. Lexin:rt~som in 2. avenijo živi 100.000 Nemcev kakor bi ži-veM na Pruskem ali v Vestfal:ji.
Citam imena nad trgovinami, sama nemška imena. V izložbi drržbe Hamburg Line je pod modelom ladje napis »Bremen
se je vrnila zdrava in čila domov«.
Odšla sva s spremljevalcem v 85. avenijo. Snežilo je. Svetlobna rek ama na vogalu se ie prižigala v presledkih.
— Ni bilo prav. da sva Sla v tisto pivnico, mi je rekel spremi je va'ec. To je star nemški lokal s preveč sentimentalnimi gosti. Vaša navzočnost jim je bila mučna, j Mnogi so nasprotniki sedan-ega režma, 1 toda vsi so Nemci. Vidijo svojo domovino v nevarnosti, toda vsakdo izmed nj h bi vse storil, kar bi zmogel, da bi ji kakorkoli pomagal.
Yorkville je kakor staro nemško mesto iz prejšnjih časov. Nekakšen muzej, naselje, kakor da so nanj narodni soc'al:sti pozabili in je zaradi tca chranilo vse tipičnosti nemških mest iz starih cesarskh časov. To je nemško me^to brez nemške tajne polic:je, v katerem žive junkerji, socialisti, imperialisti in Žid je. člani piv=k;h klubov in č'ani klvbov bivših borcev t°r členi pacifističnih lig. V mestu žive rudi nacisti, pa tudi vohuni. Vsi agenti tajne nemške službe imajo svoj kotiček v York-villeu. Tu se odpoč:jejo po nočrh oorezo-vania v meglenih pristaniščih, po dolgem zasledovanju nasprotnih agentov v deževnih nočeh Dobro vedo. da so varni tudi ob alarmu, ko jim preti nevarnost. Vedo, da bodo našli tovar:še. oribežališče. natakarja, k; bo uga?r.:! elektriko še ob ora-vem trenutku, in žensko, ki jim bo odprla vrata svoje sobe.
V nevtralni državi so in ni treba se jim
bati policije, ako ne delajo škandalov, toda njih borba proti francoskim in angleškim agentom in vohunom je srdita, tajna in neizprosna.
Od časa do časa izgine kdo v newyo-ški nemški četrti. Izve se, da se je izdajal za Švicarja, v resnici pa je imel dokumente na ime Wi!helma Miillerja iz Hamburga ali na ime Jchna Smitha iz Londna. Izd?jal se je za trgovca ali kaj poiobnega, v resnici je bil ulanski oficir ali oficir v bivši nemški indijski armadi.
NJ:caj časa nato najdejo Mull=rjevo ali Smithovo truplo v Hudsonu s krego v tilniku ali z nožem v srcu. Niti nemški niti angleški konzulat ne zahteva preiskave. Policija se ne muči z uradn"mi spisi o takih dDgDcflr.lt To je hazardna igra. Ig~a:o, izgubljajo, dobivajo. To so vojaki na fronti kakor oni ob Reni. Nalo?a nemških vohunov je, da iztaknejo tajnosti v tovarnah, v katerih izdelujejo vojna letala za Francijo in Anglijo, da izvohajo, kdij bo odšel transport in kie bodo letala raožena, katere vojne ladje jih bodo spremljale. Organizirati je treba tudi sabotažo v podiet-j'h. ki delajo za zaveznike in širiti v Ame-r^Ki med najširšimi sloji nemško propagando.
Francoski in angleški vohunski asentie morajo delovanje nemških agentov preprečiti ter nadzorovati zadnje nemške tovorne ladje, ki hočejo prodreti blokado. Prizadevajo se tudi izslediti oooi-šča. v katerih Se nemške oedmornice in žsone križar-
ke zalagajo z živežem in gorivom.
novljena v okviru sokolske Petrove petletke s sogasnim sklepom plenuma župne uprave in ravno takim sklepom župne giav-ne skup.čine. Pristop sokolskcga članstva, ki zmere 100 din za delež in 20 za pristopnino, je tedaj obvezen. In če bi tudi te obveznosti ne bilo, je tu nezap;sani paragrat sokolskega bratstva, ki nam narekuje to dolžnost.
C'anstvo Sokolske kreditne zadruge v Ra-; dovljici tvorijo po večini državni in za-! sebni nameščenci, delavci in kmetje. Boga-! ta'ev med njimi ni. Zadruga nima upra\-j nih svetnikov in ne generalnih ravnateljev, pač pa pet idealnih in požrtvovalnih sokol-
skih delavcev, ki vršijo vse posle popolnoma brezplačno, v zavesti, da s tem koristijo so-kolskemu bratu, kadar je v težavah in v sili.
Po daljši debati so bila vsa poročila soglasno odobrena. V upravni odbor so bili izvoljeni naslednji bratje: Jakob Spicar. Franc Majhenc. Franc Cerar, Ljudevit Horvat, Ivan Bizjak in Pavel Olip. Namestni ka: Štefan Barbarino in Anton Šolar. Nadzorni odbor: dr. Zvonko Janežič, Srečko Čop, Jože Vidmar, Jože Cvar. Ciril Pogačnik in Mirko Lazar Namestnika: Frane Be-nedik in Ivan Jan.
Težko je življenje učiteljskih pripravnikov
leto že služi, pa i»a 970 čin
mesečnih
Smrt lepe francoske pustolovke
Bivša pariška kraljica lepote Gisela Chaftalova je
stara šele Z3 let, ko je umrla
V bolne' L^Lbo;s;ere v Parizu je umrla ne^pvno bivši pariška kraljica lepote Gi-se'a Chanta^ova stara šele 28 let. Z~šla je bUa v živl;e^iski vrtinec in poctVa ptl-sioJorvka. v najširšem pomenu bese 'e. Norčevala se je iz vse Francije. Leta 1029. se je pojav'la na tfvieri. kjer ?e je izdajata za nezakonsko hčerko nek^sra frrn-
ceske^a markiza in znene p" rl'ke Isrrni-ke. Rila je p-o-ienka ene^a naibo'j manih psri?Vh nen^onatov. crf ko^er je pa pobelila. V Crnnesu. Nizzl n DeaiivTu ie
vrbiuala FT^rfno po^OTio^t s svoio P*|F> post"vo in temri'mi očmi. Ko ie bila m r^-^^pna ts. pr»ri"ko k*-aJijco lepote, je kupila krpsno vilo. a bosrat be»>*fls3d nl«Mn-tažnik le rorkrbel da je debila njena vila razkošno opremo.
Kmalu ie pa v OiseVno ž4vHenie I*©r segla nesrečna ljubezen. Mlad rj^HSki acfaravirffc, ki se je bila G sela z^b'uVia vanj na pr\i pogled ni p"die<?el 5arom n"'ene ležete, temveč ie hotel ostati zve-t svo*i ženi čeprav *ra je G's~ia na vse načine za ne1 ievala. Njegova odl~č:f"ev je pognala Giselo v obuT3. Rann^ena lepot >a je regla po rrmokresu n več mes°f,'1v je 2:veTa me1 žtvfjejeiem in smrtjo. Ko te k-^n^Tio zr^n^tilv bo'nico. ie na'la s*v©-*e r?zko#no strnovpni0 z°T>1en',*no. Rta^'s'ci p1«mtaimik se ie bil ta čas ohladil, na tudi črv?* prHatelf so jo WH zamr*tHi
Gise'a je na&rwyS}a pot pust-lcvke. Naj-prei je octtftrodffa več rn^-vc ra im^na svodih bivš:h pri-pteliev. T^ko ie prMe-p?rla pre~ei denaria. da ie lahko nekal mp^ecev bre-"-Vr-bno *iveHi Pravkar fe hote1'* rapuai*tI FV^nrHr* k^er so ji pobijala tla pod nogami vroča in o-peljati se v
Južno Ameriko, a so jo aretirali. Sjedni so ž")rstn meseci v ženski kazndnlc5, toda tudi tam sd je znala lepa prebrisana Gise'a pomagati, v ječo si je d?la prrn°stl
mnogo provnške 'iterature po3 pretvezo, da hoče Studirati pravo, v resnic: je pa nameravala črpati iz teh knjig znanje, ki
bi ii lairko pozneje koristilo.
Kmalu potem, ko so izpust'Tf GtS3k> ChantaJovo iz kazniJnioe se je pojavila v Nizzi  zelo  lepa  odvetnica  Mireille Lafar-
grova. Ni trajalo dc-lgo in že je b^a v mestu plesno znana, pa tuoM priljubljena.
Vse sodnike je očarala s arvojo lepoto in <-ot za.ofovorn'ca je kmalu zaslovela, rojena lepota je premagovala vse ovire in vrzeli v njenem znnnni. Klnenti sio kar drli od vseh stran-. Nekega dne je pa prišlo presmečenje. Neki pari*k; draguljar je v lepi odvetnici spoznal rafinirano sleparko. ki ga je bila pred r^vema letoma opeharila za dragocen nakit. Tako se je končala advokatska kariera lepe Gsele v ječa.
Ko je prišTa iz ječe je nadaljevala «jvo-je burno življenie. v katerem se je vrstilo naj več ie ra*=fc.^5je z bedo in siromaštvom. Z 20 franki v žepu je kupica Gisela ol markiza La ton rova grai in ko je orsla ^epar ia na d?n. je pobegnila v inozemstvo. Toda brez Pariza ni n^g^a ž"vet'. Nek imnre^rij je odkril nien igraJ-?ki talent in kmalu je lepa Gse'a nastopala v Parizu, k^er je dosegla kot Maj*-gueritte d*Or velik uspeh Burno žrH-'enje ie pa končno onnaialo nJeno zdravje in zahrbtna bolezen je nerpravila konec n4eni umetniški karieri. V bo^Trci je končala rr-o-e ž'vlienie ena navbol^ «-.bčn^ovan'h in najjpodjetnej.sih francoskih lepotic.
Sskclska kreditna zdruga v Radovljici
Razveseljiv napredek — Lep uspeh retorice Idealnih
sokolskih delavcev
Radovlj'ca. H februarja
V nedeljo popoldne se je v Soko'skem domu v Radovljici vršila III. g'avna skupščina Sokolske kreditne zadruge, katere se je udeležilo zelo lepo število zadružnikov. Na g'avni skup'ć.ni so se zbra'i stari sokolski, narodni, ku'turni delavci iz raznih krajev Gorenjske, ki jih vedno in povsod vidimo pri delu, povsod, kjer ni koristi, hvaležnosti in p'aćila.
Skup'ćino je otvorP predsednik upravnega odbora br Jaktb Špicar, ki je ugotovil sklepčnost, pozdravil navzečne in podal zelo obzirno in pregedno poročilo o poslovanju zadruge za leto 1939.
V letu 1939 je zadruga dovolila 15 članom 72.820 din  in 4 edimcam  59.300 din
posojil P« sojPa so bi*a dana v časih, ko skoro noben drug denarni zavod posojil ni dajal. Stanje posojil se je od lanskega leta dvignilo skoro za sto odstotkov in zna a ob koncu leta 1939 281.886 dtn.
Tadi vloge so se napram lanskemu 'etu dvignile in sicer na knjižice za 72.969.08 din in znašajo 265.461.93 din, v tekočem računu pa za 4.533 din in zna-'ajo 107.833 dm. S ponosom pa !ahko rečemo, da je naš« zadruga vse vloge brez zadržka vedno takoj z-p.ača a, ker drži v pripravljenosti vedno I rimercn znesek, ki je zna al ob koncu leta 1939 173.846.75 din, na'ožen deloma pri Zvezi s'ovenskih zadrug, deloma pn P stri hrani'nici in deloma pri Posojilnici v Radovljici. Vloge so obrestovali na neve-
zanem računu po 4^r. na vezanem pa po 5°/«. Ce se postavijo proti temu 6% rbre-sti posoiil, se pokaže, da noben drug denarni zavod ne more nuditi take ugodnosti. To pa ima svoj vzrok v dejstvu, da zadruga nima pTačanega osebja ker de'ajo člani upravnega odbora vse sami brezp'ačno. Denarni promet je bil naslednji: Prejemki: Gotovina 1 jan. 1939, hranime vloge, tekoči račun, na'ožen denar, deleži, pnstopnme. obresti naloženega denarja in upravnina 611.546.63 din. Izdatki: Gotovina dne 31. dec. 1939. hran^ne vloge, tekoči račun, naloženi denar, obresti hrim'nih vlog. davki, upravni stroiki — skupaj 611.546.63 din.
Bilanca dne 31   dec  1039 pa izleaze tako:
Aktiva- Gotovina 31. dec. 1939. posoiila v tek. računu, na'ožen denar — skupaj din
459.673 Pasiva: De!eži, vloge na knjižice, j vloge na tele. račun, rezervni sklad, bilanc-
ni prebitek — skupaj 459.673 din.
Dr Zvonimir Janežič z B'eda je poročal, da je nadzorni odbor na seji z dne 25. januarja 1940 preizkusil pravilnost in točnost sklepnega  računa  za  upravno  leto   1939 in izjavlja, da je pravilen in se ujemajo posamezne postavke z izvlečki iz knjig. Nad zorni odbor se strinja s predlogom uprav nega odbora, da se ves prebitek v znesku 7.958.90 din pripiše rezervnemu skladu. Da Ije je pred'agal razre^nico upravnemu od boru, ki je bila sog'asno sprejeta
Sokolska kreditna zadruga je bila usta
Ljubljana, 14. februarja Učitelj pripravnik na deželi ima mesečno 970 din kosmatih dohodkov. Plača mu ne zadostuje niti za najskromnejše življenje, kulturnim potrebam, ki naj bi jim zadostil kot inteligent, se mora pa povsem odpovedati. Položaj našega učiteljstva je nevzdržen, zato je njegov pokret za zboljšanje plač več nego upravičen. Učitelji pripravniki naravnost obupujejo in naslavljajo na učiteljsko udruženje pisma, ki slikajo vso njihovo bedo. Kako živi učiteljski pripravnik na deželi, naj kaže pismo, ki ga je prejelo ljubljansko udruženje te dni:
Na meji službujem že šesto leto in sem imel v tem času poleg težkega življenja tudi velike skrbi za zdravje svoje žene. žena je bolehala na posledicah poroda, zato sem moral lani januarja meseca v najhujšem mrazu odrediti prevoz žene v bolnico. Obolel sem tudi sam, za ženo pa so mi zdravniki radi dveh zelo nevarnih operacij svetovali boljšo oskrbo. Prevoz z zdravniškim pregledom je v enem samem dnevu znašal 1000 din. Za ženo sem do-plačeval bolnici 30 din dnevno, čeravno znaša moia plpča za tričlansko družino dnevno din 32. In kje so Izdatki, ki sem jih imel pred prevozom žene v bolnico, ki
sem jih imel z dvojnim gospodinjstvom, ker žena po odpustu iz bolnice ni smela takoi v hribe, kjer službujem0 Ostati je
morala še dva meseca v mestu z otrokom Po vm'tvj se je m>no zdravstveno stanje
zopet obračalo na sl^^še. V tem času sva z ž*»no n<Hhala knko hi poravnala vsaj -e-
katere dolgove NoW ppm meseca aveusta posojilo v znesku 3000 din in sem nameraval o^t"1 ' ni^fvnti rnppp^no oH nrf Vmk nv 150 din   Eni npsr^Či r»a slo^li rada Se Hru-
era. Žena mi ie ponovno 7bolpla niso na ie uppM zdraviti rtiwače kakor z in^ek-ciiami Po enomes^^em ^riraviipniii v bolnici ie M**« moja žena rešena smrti, ki je bila že blizu.
V času takih živi jen iskih pretresljajev človek sploh ne more in ne sme misliti ia posledice. Se močnejše je stopilo v ospredje vprašanje, kje dobiti sredstva za loravnavo dolgov, za vodenje dvojneera go-podinjstva in za bodoče gospodinjstvo, ki uaj bi bilo stanu primerno Temu dodajam
dejstva, da žena nI v službi ln da nima premoženja. Vsa tričlanska družina je odvisna od moje plače, ki je znašala 1. novembra 878 din 75 par, ker so mi ta mesec prvikrat odtrgali 150 din. na račun posojila. Šesto leto že služim, uspešno delujem, dobesedno se borim za obstanek ter prejemam Se vedno pripravniško plačo, na katero Imam še prepovedi. Kljub neznosnemu stanju, kljub skrbem za goli obstanek, ne trpi moje Šolsko ln izven šoirko delo. Nočem, da bi mladina ln narod, ki nista kriva mojim razmeram, trpela radi mojega položaja. Zato z nezmanišano vnemo pripravljam drei tudi letos šolsko kuhinjo in čim lepšo božičnico. Istočasno pa se vestno pripravliam na ustanovitev kmet skega in gospodinjskega nadaljevalnega tečaia, čigar vodstvo bcm prevzel, človek, ki živi v takih razmerah in kMub temu vztraja pri delu. mora tmeti jeklene živce.
Ob takem premišljevanju se vsiliujcjo gotova vnrpšpnia* č*emu nimamo ml na meji nosrhnih obmelnlh. višinskih in dra-ginjskih dokiad? Vse te tri dohrote nam-r^č uživa uč'teUstvo na dru^i strani meie. Pri nas se o tem na žalost samo govori, ničesar pa se ne stori. Prav zato želi večina rplnrifh delovnih moči čimnreie v nižino, nroč od mele. k*er so JUvffr*nf<Ka no«
trobS^'np cenejše in kVr ie v b"-^;ni zr»r**v-nik   Moi primer ni edincfven. M"r>«"o *e že
bilo in bo še t^kih v nebo kričočih nrime-
rov lTno§tov>ti pa moramo da se S tolrim npčirom t~t i Si *n ii-»~*«*ti1e 'spalno usmerjanje mladih učiteljskih moči . . .
Iz Krenil
— Koncert Prelovfevih «klf»dh bodo iz-valaii solisti ter Ženski, mo*kl in meSani
zbor ^Ljubljanskega Zvona« 21. t. m. V dvorani  Narodnega  doma v Kranju.
104-n
Zelje z dobrin okusron
Zelju ni težko ohraniti lepo. belo barvo in dober okus. Gospodinji pri kuhanju ni treba drugega, nego da kane nanj nekoliko kapljic cltronovega soka.
L notn-nim drugin -eklainnim «rr«lMtVtHi
ie morel«- do*«**! ena •iega ijClnka. KMkm aHopiHniro     Og lanom Mgar delokrog |r a* »mejen   Ca*<i|>i> prid« v vaakii niAo in govor lnevno de»«*ltit»oCt*ii ■italHjev  K«-dno ucih •»nje * velikem dne v ilku je najiiapeanejA} nvestlcija. ki p rinem aorist trgovca kupca
ZAHVALA
Vsem, ki so ob smrti nase ljubljene mame, gospe
Lee Potočnik
učiteljeve soproge
z nami sočustvovali, se iskreno zahvaljujemo.
Posebno se zahvaljujemo gospodu docentu dr. Matku, ce". sestram ter pokojničini dobri prijateljici gospe Mileni Kiferletovi za njih požrtvovalnost, darovalcem cvetja ter vsem, ki so pokojnlco spremili na zadnji poti.
Maša zadušnica bo v četrtek, dne 15. februarja ob 8. uri v Križankah.
V LJUBLJANI, dne 13. februarja 1940.
ŽALUJOČI
Daniel Lesueur
10
Krinka c= ljubezni
B o m a n
Smilila se mu je. kajti cenil je njeno nedolžno mikavnost in njeno udanost, kljubujočo vsaki preizkušnji. Sicer je pa upal, da se bo vsa zadeva končala s sentimentalnim izbruhom in njegova prva groza se je bila že polegla.
— Ne smeli bi se bili tako razburjati, uboga Laurence. Mar je na svetu kaj nepopravljivega?
— Kako bi mogli popraviti zlo, prizadejano tema nesrečnima otrokoma?
Renaud se je ozil na svojo ženo, ne da bi odgovoril.
— Kam ste torej zašli? — je spregovorila po kratkem presledku znova. — Cemu bi jo puščali v tako nevarni iluziji ? Kdaj ste hoteli uničiti njune krasne sanje? Na kaj ste torej čakali?
Valcor je še vedno molčal. Ni odvrnil pogleda od Laurencinih usten, kakor da bi hotel prestreči tam neizgovorjene besede.
_Saj vendar niste imeli namena pustiti ju pasti
v to peklensko past. Oh! Renaud! Govorite. Ugovarjajte ! Meni se vrti v glavi...
— Tako, — je dejal. — Nimate se povsem v oblasti. Ta hip vam ne morem odgovoriti.
Stokala je pod težo druge strašnejše misli, kakor da se zvija v kleščal telesnih muk.
— O, bože!... Ce bi morala Michelina od tega umreti!
Tudi markiz se je zdrznil, kakor da se ga je dotaknilo razbeljeno železo, čeprav se je mojstrsko obvladal, so se poteze na n.iegovem obrazu znova izpremenile. Zakaj naj bi MichcMna umrla? Njegova Michelina, njegova oboževana hči, njegov ponos, njegova radost! ...
— Pojdiva, — je dejal s strtim glasom. — dovolj je rekriminacij in nejasnih besed. Kje so ti papirji? Dajte mi jih. da jih prečitam. Odgovorim vam. ko pretehtam vse okolnosti položaja,
— Vse okolnosti! Saj je samo ena, ki odloča, in ta ni mogla niti za hip ugasniti v vašem spominu. Mar mislite, da trpim kot ponižana in osramočena zakonska žena... Mar je vam treba znova prebirati svoja stara ljubavna pisma, da bi mogli premeriti globino meni prizadejane žalitve in najti sredstvo, da jo ublažite? Malo mi je do tega, če se je končala vaša pustolovščina pred najino poroko ali če ste pozneje izdali mojo nežno ljubezen. To, kar bi me ubilo, če bi bila edina žrtev, se me ob strašnem odkritju malone sploh ne dotika.
— O kakšnem odkritju pa govorite? — je kriknil Renaud in jo malone brutalno prijel za ramo.
— Herve je vaš sin!
— Moj sin! ...
Odskočil je. Na obrazu je imel tisti hip začrtane poteze največje in najiskrenejše groze.
— Kakšen človek ste torej, da igrate tako komedijo pred menoj, ki sem videla? — je zašepetala Laurence. — Tako sem vam zaupala.
— Kaj ste videli? — je vprašal njen mož s hitrostjo duelanta, ki odbiia smrten udarec. — Vidim, da ste tako neprevidni, da se mi zdi, kakor da imam pred seboj človeka, ki je iznil drugemu namenjeni strun. CHaM ste to, kar naj bi bilo preslepilo druge oči. Past ni bila nastavljena vam. Va*e odkritje je zmotno. Herve ni moj sin. Nikoli ni bilo nobenega ljubavnega razmerja med madame de Ferneuse in menoj.
2arck olajšanja, komaj viden nasmeh je zaigral na obrazu te žene, odkrivajoč tem bolje vso njeno bolest. Ganljiv je bil pogled na njo.
— Ah, Renaud, svojo kri bi dala za to, če bi vam mogla verjeti.
— Govorim vso resnico, Laurence. Prisegam vam to pri Michelinini glavi.
Zopet je upala. Prisega je zvenela v takem navdušenju resnice. Valcor, smeli in pogumni duh, je imel samo eno slabo stran — svojo hčer. Ne bil bi se spozabil do krive prisege na to svojo največjo svetinjo.
Laurence je končno sedla na stolček med lestvicami in zidarskim orodjem. Ni imela moči. da bi mogla verjeti, da je ta malo verjetna rešitev ne
vara. Bala se je, da je ne bo mogoče prepričati o tem.
Svojemu možu se je zdela bolj bleda od bližnje stene, na kateri se je sušil svež mavec. Nesrečnica je drhtela od mraza v sinjem jutru v globoko dekoltirani obleki, ki so se iz nje videla njena šibka ramena. Globoko sočutje je zrlo iz potez in odmevalo iz glasu tega moža, čeprav nikoli ni resnično ljubil nje, ki je tako strašno trpela pred njim.
— Pojdite v mojo sobo, uboga moja Laurence. Tu vlada strupen mraz. Vzemite šal. Kaj bi ne mogla pokramljati drugod?
Ozrla se je v kot, kjer je bila delavčeva motika odkrila skrivališče. Tam je še stala odprta pločevinasta škatla za prepečence, v kateri so bili nedvomno skriti papirji, zavarovani pred vlago.
— Oh, — je nadaljevala, kakor da besed o toploti in mrazu sploh ni slišala. — 2e tako davno se je zgodilo to... Vi se sploh ne spominjate več, kakšne dokaze ste nevede nakupičili tu. Ko jih zagledate, boste presenečeni...
— Ali ste prepričani, da sem bil jaz tisti, ki jih je tu nakupičil ? Ali ste prepričani, da so pravi ?
— Kdo drugi nego ljubček, ki se pripravlja na odhod iz domovine, kakor ste se pripravljali takrat vi,
i bi zazidal v steno priče svoje grešne sreče in nezakonskega očetovstva ter tako skrbno zabrisal vse sledove? Ce bi se živi vrnili, bi mogli najti te spomine. Ce bi pa našli smrt v daljni tujini, bi lahko zaupali svojo tajno prijateljem ali pa jo pustili pokopano za vedno. Bilo je toliko možnosti, da je n?hče ne najde, razen morda čez več sto let, ko bi se grad sesul v ruševine.
Urejuje Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jeran // Za upravo in inseratni del Osla Oton Christof // Vsi v Ljubljani