Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA	Letna naročnina, Italija	Lir 35.000
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177	Letna inozemstvo	Lir 50.000
PODUREDNIŠTVO	Zračna pošta inozemstvo	Lir 80.000
34135 Trst, Vicolo d. Rose, 7 - Tel. 414646	Poštno čekovni račun:	štev. 11234499
n	
	
Leto XL. - Štev. 26 (2005)
Gorica - četrtek, 30. junija 1988 - Trst
Posamezna številka Lir 800
Pred Mirim razkolim v Cerkvi? ®“> bodo njegovo ljndstvo..
Sv. pismo nove zaveze ima za Cerkev različne in slikovite prispodobe:
Cerkev je ovčji hlev; njegova edina vrata je Kristus. Cerkev je tudi čreda, katere pastir je Kristus. »Jaz sem dobri pastir, ki dam življenje za svoje ovce.«
Cerkev je polje in božja njiva; tudi božji vinograd in v njem je Kristus prava vinska trta, ki daje življenje in rodovitnost mladikam, ki smo mi kristjani.
Pogostokrat se Cerkev primerja zgradbi, katere vogelni kamen je Kristus. Na tem temelju apostoli zidajo Cerkev in od njega Cerkev prejema stalnost in trdnost.
Najbolj živa prispodoba za Cerkev pa je tista apostola Pavla, ki Cerkev imenuje skrivnosto telo Kristusovo. Glava tega telesa je Kristus sam, vsi krščeni pa so udje tega telesa. »V enem Duhu smo bili vsi krščeni v eno telo« (1. Kor 12).
Iz vseh teh prispodob je razvidno, da je Kristus ustanovil eno Cerkev in sicer kot vidno ustanovo, katero nevidno vodi Sv. Duh, njen večni Pastir in Glava je Kristus, vodijo jo pa v njegovem imenu vidni pastirji. Saj je rekel apostolu Petru: »Pasi moje ovce, pasi moja jagnjeta!« Ob neki drugi priložnosti pa: »Ti si Peter skala in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev...« Vsem apostolom je pred odhodom v nebo naročil: »Pojdite in učite vse narode.« Zato uči zadnji koncil: »Ta Cerkev, na tem svetu ustanovljena in urejena kot družba, obstaja v katoliški Cerkvi, katero vodijo Petrov naslednik in škofje, ki so v občestvu z njim« (LG 8).
RAZKOLI V CERKVI
Člani vidne Cerkve so sicer vsi krščeni, toda tudi po krstu ostajajo ljudje. To pomeni, da so tudi kristjani podvrženi vsem človeškim slabostim. Pa tudi hudobni duh ne miruje, saj je že Kristus na to opozoril apostole, ko je pri zadnji večerji dejal: »Simon, Simon, glej, satan vas je hotel imeti, da bi vas prevejal kakor pšenico...« Človeške slabosti in satanovo prizadevanje so bili vzrok za razkole v Cerkvi.
Začelo se je že z apostoli, ko so nastopili kristjani, ki so drugače učili kot apostoli. Nastali so prvi prepiri v krščanskih skupnostih, prva nerazumevanja zlasti med kristjani iz judovstva in onimi iz poganstva. To prvo nevarnost razkola so preprečili na apostolskem zboru v Jeruzalemu leta 49. Duhovi se pa niso pomirili, saj apostol Janez piše: »Vstalo je veliko antikristov... To sem vam zapisal glede onih, ki vas zapeljujejo« (1 Jan 2).
Kasnejša zgodovina Cerkve ve poročati o vrstah krivih ver in razkolov, ki so nastali v Cerkvi do današnjih dni. Znotraj krščanskega ljudstva smo imeli in imamo številne verske skupine, ki različno razlagajo božje razodetje. Na to je že apostol Pavel opozoril učenca Timoteja: »Pride čas, ko zdravega nauka ne bodo prenesli, temveč si bodo za čehljanje ušes kopičili učitelje po svojih željah in se obračali k bajkam« (2 Tim 4).
Tako je bilo in tako je tudi danes. Ne gre samo za krive nauke, sedaj stojimo pred nevarnostjo novega razkola.
NOV RAZKOL
Razkol (shizma) je v tem, da kaka večja skupina vernikov skupaj s svojimi duhovniki in škofi odreče pokorščino papežu, se odtrga od občevanja z njim. To se je v zgodovini že dostikrat pripetilo. Prve razkole imamo v času sv. očetov (arijanci, nestorijanci in drugi). Posebno občutna sta bila dva razkola: vzhodni, ko se je vzhodna ali bizantinska Cerkev ločila od papeža, in pa Lutrov v 16, stoletju, ko se je dober del takratne krščanske Evrope odtrgal od Rima.
Sedaj grozi nov razkol, sicer manjše razsežnosti, vendar vedno zelo boleč za Kristusovo čredo, ki je katoliška Cerkev. Oporečniški škof Marcel Lefebvre je namreč napovedal, da bo 30. junija proti papeževi volji posvetil štiri škofe. Če do tega pride, potem je razkol tu: Lefebvre In njegovi bodo s tem izobčeni iz Cerkve in nastane nova razkolna skupina kristjanov.
Koliko jih bo sledilo temu upornemu škofu, ni znano. Toda ne gre za število, marveč za žalostno dejstvo ločitve. Zakaj in kako je do tega prišlo?
KORENINE NOVEGA RAZKOLA Marcel Lefebvre je francoski škof, ki se je udeležil vseh zasedanj zadnjega koncila, na koncu pa ni hotel podpisati koncilskih dokumentov, češ da se z njimi ne strinja. Umaknil se je v mesto Econe v Švici, tam ustanovil svoje bogoslovje in začel zbirati okrog sebe vse nezadovoljneže zaradi koncila. Predvsem so ohranili nekdanji način maševanja in pa latinščino. Ohranili so torej »tridentinsko« mašo.
Nato je začel oporekati veljavnost koncila samega in pravovernost papeža. Škof Ersilio Tonini takole povzema Lefebvrovo stališče: »Za tega škofa je koncil ena sama kriva vera, vredna obsodbe. Prav tako je vreden obsodbe kot krivoverec tudi sedanji sv. oče, ki se trudi, da bi se uresničili koncilski dekreti. Vsled tega je po njegovem cela Cerkev zašla na stranpota, izdala evangelij v nasprotju s Kristusom in celo tradicijo, se pravi s celotno preteklostjo. Še več: ta naša Cerkev, ki sledi Janezu Pavlu II. v udejstvovanju koncila, naj bi bila brez sv. Evharistije, kajti, po njegovem, je naša maša krivoverska maša. Mi vsi smo brez upanja na zveličanje, če se ne oklenemo njegovega, tj. Lefebvro-vega nauka.«
Mož meni torej, da je edini pravoverni kristjan in z njim tisti, ki se njegovega nauka oklepajo, vsi ostali smo heretiki, krivoverci s papežem vred, čeprav je Kristus rekel Petru in ne Lefebvru: »Jaz sem prosil zate, da ne opeša tvoja vera.« Toda tako je: vsi heretiki so bili vedno prepričani, da imajo oni prav. Človeška trma in napuh!
Kako je do tega prišlo? Zadeva je zorela počasi, tudi po krivdi kristjanov. Sprva se je francoski škof po pravici pohujševal nad nekaterimi skrajnostmi, ki so vanje zašli takoj po koncilu. Popuščanje discipline v semeniščih, popuščanje discipline v Cerkvi (izstopi duhovnikov, redovnikov, redovnic), maševanje na neprimernih krajih, ob neprimernih časih, brez spoštovanja do sv. Evharistije. Te in podobne zlorabe so po pravici rodile odpor pri tradicionalistih. Ti so pa zašli predaleč in od zlorab začeli obsojati koncil kot tak, češ da je zavrgel nauk tridentinskega cerkvenega zbora. Tega slednjega se moramo držati, ne pa vatikanskega II.
PAPEŽI NASTOPIJO
Papež Pavel VI. je sprva zaskrbljeno gledal, kaj se dogaja v mestu Econe. Ko je začel uporni škof posvečevati duhovnike, ga je papež suspendiral »a divinis«, tj. odvzel mu je pravico maševanja. Toda Lefebvre se ni vdal.
Sedanji papež je ubral bolj mile poti. Želel je doseči z njim nekak kompromis. Domenili so se, da bo lahko posvetil škofa, ki bo sprejemljiv zanj in za Vatikan. Lefebvre je na to pristal v začetku letošnjega maja. Toda kasneje se je premislil in sklenil, da 30. junija posveti štiri svoje duhovnike za škofe. Dne 17. junija je v imenu sv. očeta pisal Lefebvru kardinal Gantin in ga goreče prosil, naj tega ne naredi, ker bo sicer zapadel izobčenju, kot predvideva cerkveni zakonik. Vse kaže, da uporni škof ne bo poslušal in bo šel svojo pot.
Francoski teolog Rene Laurentin je neki svoj članek o Lefebvru zaključil: »Ko nastanejo razkoli, je krivda vedno na obeh straneh. Sedanji papež je res šel do skrajnosti v iskanju sprave, toda zlo ima korenine v preteklosti. To so zlorabe v prvi dobi po koncilu ter takratno sovražno razpoloženje do škofa Lefebvra in njegovih. To jih je še bolj utrmilo in radikaliziralo v njihovih idejah. Morda smo premalo molili,« pravi omenjeni teolog; »vendar v božjih načrtih smemo upati proti upanju.«
K. H.
(OD NAŠEGA DOSPISNIKA)
Dolgo se je Avstrija pripravljala na obisk Janeza Pavla II., zdaj pa je vse zunanje minilo in upajmo, da bo sad obilno obrodil.
Nas Slovence v zamejstvu je posebno zanimal pajpežev obisk pri sv. Emi v Krki, v soboto 25. junija. Zgodilo se je to v Marijinem letu 1988, torej 700 let po razglasitvi Eme za blaženo in 50 let po razglasitvi za svetnico (5. jan. 1938 - Pij XI.). Kljub temu pomenu naj najprej samo kratko omenimo ostala srečanja papeža po Avstriji, saj je povsod navduševal s svojo prisrčnostjo.
Papeža je v četertek, 23. junija, na dunajskem letališču pozdravil zvezni predsednik Waldheim s spremstvom in cerkveni predstavniki. Pred stolnico se je zbralo veliko ljudi, med njim' nadškof in cerkveni predstavniki. Naslednji dan je bilo srečanje z oblastmi, diplomatskim zborom in judovsko skupnostjo.
V Trausdorfu na Gradiščanskem ga je pozdravila 80.000 glava množica, med njimi številni Madžari (prvič na meji skoraj ni bilo kontrol) in Hrvati (le-ti so mu v spomin podarili v Zagrebu izdelan kelih). Maša je bila trojezična (nemško, madžarsko in hrvaško), papeža so spremljali škofje iz šestih dežel in tisočglasni zbor.
V Mauthausnu se je srečal s preživelimi zaporniki in se spomnil vseh žrtev.
V Salzburgu (Kapuzinenberg) je vrhovnega predstojnika Cerkve pričakalo 19 avstrijskih škofov.
V soboto dopoldne se je v Enns-Lorchu zbralo 80.000 vernikov, popoldne pa je bil predviden obisk Krke.
V Krki (škofija je bila ustanovljena leta 1072 in je druga najstarejša v Avstriji; papež je tu že bil leta 1967 kot Karel Woj-tyla, ko je potoval v Rim), kjer je bilo istočasno srečanje treh dežel (prvo je bilo leta 1982 pri Gospe Sveti), je papež navdušil več kot 70.000 ljudi. Sicer je bilo vreme muhasto in je celo deževalo, a ob prihodu ob 15.25 je spet posijalo sonce.
Z njim so prišli koroški in štajerski deželni glavar, celovški župan, spremljala pa sta ga krški škof Kapellari in štajerski škof Weber. Čeprav bi takoj po prihodu moral papež v kripto stolnice, na grob sv. Eme (tam je molil Emino molitev), se je proti protokolu kratko pomešal med čakajoče in jih pozdravil. Med vožnjo proti cerkvi so združeni zbori (bilo je 2.300 pevcev) peli pesem »Ti si Peter skala«. Pri vhodu je pozdravil letošnje novo- in zlato-mašnike ter pevce iz Gradca in Tazen-berga (Plešivca).
Med pripravo v zakristiji so otroci iz vseh treh dežel okrasili oltar in potresli po tleh rože. Somaševali so krški škof Kapellari, štajerski škof Weber, ljubljanski nadškof Šuštar (prisotni so bili tudi drugi slovenski škofje) in videmski nadškof Battisti. Navzoč je bil tudi goriški nadškof Bommarco.
Papeža je najprej pozdravil domači škof v treh jezikih. Berili sta bili v italijanskem
Med mašo v Krki v soboto 25. junija je papež Janez Pavel II. takole nagovoril slovenske vernike v njih materinem jeziku:
Kot romarji ste prišli v Krko k tej častitljivi Marijini cerkvi in na grob sv. Eme. Že dolgo častijo Emo tudi Slovenci in mnogo slovenskih romarjev je že priromalo v Krko. Vi to izročilo danes nadaljujete, ko se udeležujete šestega romanja treh dežel; pobudo za to romanje so dali škofje treh škofij in treh pokrajin. Zvesti ste veri, ki ste jo prejeli od svojih očetov in mater. Ta vera je stoletja dajala pečat vaši kulturi — naj jo oblikuje tudi v bodoče. Pomagajte svojim otrokom, pomagajte
mladim ljudem, da bodo spoznali, kako dragocena je ta vera, in da se je ne bodo sramovali. Bodite bratski tudi do ljudi, ki še niso bili deležni milosti krščanske vere, da bodo mogli z vašo pomočjo spoznati dobroto in ljudomilost Boga Očeta.
Naj bo Kristus srce vaših zakonov in vaših družin.
Molite, da bi Bog vašim škofijam podaril duhovnih poklicev v zadostni meri.
Bodite močni v veri, veseli v upanju in potrpežljivi v stiskah. Priprošnja božje Matere naj vas vedno spremlja.
in slovenskem jeziku, evangelij po nemško, prošnje pa so bile celo štirijezične (tudi furlansko). Zakonca iz Slovenije sta papežu prinesla kot dar sodček vina in hleb kruha.
Pridiga je trajala 40 minut, glavna vsebina pa je bila trdnost in povezanost v veri. Med drugim je papež dejal:
»Pozdravljam vse, ki ste se udeležili te evharistične daritve. S tem ste izpričali moč krščanske vere, ki zmore premagati meje: meje srca, meje jezika in kulture. Čeprav izhajate iz različnih ljudstev, govorite kot eno božje ljudstvo en jezik, jezik skupne vere. Poučujte in opominjajte se med seboj v vsej modrosti. Začnite spet govoriti o veri, vero posredovati v pogovoru z generacijami, zakonskimi partnerji, delovnimi kolegi in prijatelji. Če bodo Kristusovi učenci onemeli, bodo govorili kamni: kamni zapuščenih in razpadlih cerkva. Dobro delo je, če ohranjate vaše lepe stare cerkve. Toda še bolj važno je, da se te cerkve vsako nedeljo napolnijo z življenjem...«
V	slovenskem jeziku je nagovoril navzoče vernike kot objavljamo na drugem mestu.
Maša se je ob 18.55 zaključila s pesmijo »Je angel Gospodov«. Še dolgo v noč so se potem razhaiali romarji in vrstile kilometre dolge kolone avtomobilov ter avtobusov. Pravijo, da je bilo Slovencev čez 20.000. Vsi so bili polni najlepših vtisov, tudi tisti, ki so vse to spremljali »samo« po televiziji, saj je bil prenos res doživeto posredovan.
Papežev obisk v Krki je zelo dostojno spremljala tudi ljubljanska televizija; prav tako so o tem poročali vsi slovenski časopisi doma in v zamejstvu ter radio Trst A.
Omembe vredno je še nekaj: denarna nabirka v Krki je namenjena potrebnim v afriški državi Zimbabwe, kamor bo papež potoval septembra. Sicer pa so tudi na Gradiščanskem in v Salzburgu zbirali za socialne potrebe (med drugim za brezdomce v Rimu).
Nedeljo je paoež preživel v Salzburgu, kjer je pred stolnico maševal 25.000 vernikom. Pozdravil je mladt, navdušil 2.000 umetnikov in znanstvenikov, nazadnje pa se je prvič udeležil še ekumenskega srečanja. V ponedeljek se je visoki obisk končal v Innsbrucku.
rb
Potek in izidi nedeljskih volitev
Nedeljske volitve so za nami. Volilna kampanja je bila zadnje dni dokaj razgibana, ker so prišli v našo deželo vsi glavni voditelji vsedržavnih strank. Govorili so tajnik KD De Mita, tajnik PSI Craxi, tajnik PSDI Cariglda; prišel je tudi Marco Panella za zelene in še drugi prvaki italijanskih strank, npr. Ocohetto za PCI. Tudi SSk je imela svoje volilne govore in srečanja po vaseh in v mestu. Celotna volilna kampanja je potekla mirno, brez incidentov. Udeležba pri teh govorih pa ni bila velika. Vprašanje je tudi, koliko so ljudje gledali predstavitve politikov po televiziji in poslušali po radiu. Vendar vse to spada v politično »folkloro«, voliilci se pa najbrž odločajo tudi brez teh zunanjih nastopov.
IZIDI DEŽELNIH VOLITEV
V	torek zjutraj so bili znani izidi za deželne volitve. Splošen vtis je, da je tudi naša dežela sledila težnjam, ki vladajo v državi: porast socialistov, utrditev KD, nazadovanje PCI ter usihanje manjšiih strank. To slednje je bile v naši deželi še bolj izrazito kot drugod; zajelo je tudi SSk. Toda poglejmo izide po posameznih pokrajinah. Primerjali bomo letošnje izide z onimi (iz leta 1983.
TRŽAŠKA POKRAJINA
DC 47.924 (44.386)- PCI 32.203 (45.986); PSI 27.560 (13.527); SSk 5.541 (6.733); Lista za Trst 22.215 (45.367); MSI 17.330 (16.330). To pot so se uveljavili Zeleni, ki so zbrali
8.126 glasov. Ostale stranke so dosegle le skromne uspehe. Tudi Samo Pahor je s svojo DP-MT propadel.
GORIŠKA POKRAJINA
KD 34.397 (33 645); PCI 25.260 (29.727); PSI 13.037 (10.613); SSk 2.607 (2.766); MSI 5.506 (4.856), Tudi v goriški pokrajini so se uveljavili Zeleni (sonce), ki so zbrali 5.783 glasov.
V	videmski pokrajini so bili izidi slični onim v tržaški in goriški: KD je ohranila svoje glasove 22.407 (22.852); PCI je nazadoval 8.508 (12.028); PSI je napredoval 12.826 (8.691); MSI 4.052 (5.311). Movdmento Friuli izgublja privržence, pridobivajo jih
(nadaljevanje na str. 2)
Z molitvijo za mir in pravičnost Pomnili n Svete ne!
Metropolit Alojzij Šuštar je v sedanjih stiskah slovenske civilne družbe pozval ljudi tudi k molitvi: »Iz vere, molitve za božjo pomoč... črpamo močno upanje tudi v sedanjih trenutkih.«
Verni so sprejeli nadškofov poziv in pripravili molitvena srečanja pri frančiškanih v Ljubljani. Bili sta že dve taki srečanji, v petek 17. in v petek 24. junija. Molili so »za notranjo moč Janše, Tasiča in Boršt-nerja ter za pravičnost in mir vseh ljudi, ki jih zadevajo konflikti v naši domovini«.
17. junija se je zbralo v cerkvi okrog dva tisoč ljudi vseh starosti. Molitve so bile sestavljene iz besedil Sv. pisma ter raznih literarnih del (Kocbek, Unamuno, Mrak idr.). Sodelovala je skupina »Viharniki«.
Naslednji teden, 24. junija, so poleg omenjene trojice molili še za vojaka Bogataja, ki so ga prejšnje dni aretirali pod obtožbo »kontrarevolucije«. Kratko meditacijo sta imela p. Pavle Jakob in p. Edvard Kovač. Molitvena ura se je nadaljevala z branjem povečini iz Gandijevih del. Sodelo-dal je akademski zbor sv. Cecilije.
Taka srečanja naj bi postala stalna oblika molitve za mir in pravičnost, in sicer vsak petek pri frančiškanih.
TUDI DRUGAČNA POTA ZA ISTI CILJ
Dočim nekateri molijo, drugi izbirajo drugačna pota in sredstva. Predvsem delavci. Ti stavkajo. Stavkali in demonstrirali so delavci tovarne Zmaj v Zemunu pri Beogradu. Nekaj tisoč jih je 'šlo na ulice in potem pred zvezno skupščino. Prepevali so: »Draže Tito, mi se ti kune-mo. Hočemo spremembe! Izdali ste ljudstvo in Tita!« Vlada jim je obljubila, da jim poviša plače, kot so zahtevali. Kje bo tovarna vzela denar, pa nihče ne ve.
Potem so pretekli teden stavkali tri dni delavci tovarne TAM v Mariboru. Tudi oni zavoljo plač. Zastopnike partije, ki so jih hoteli pomiriti, so izžvižgali. Pravijo, da je bilo med povorko po mestu slišati tu-
Nova svetnica
Med obiskom v Messini na Siciliji je papež Janez Pavel II. 12. junija razglasil za svetnico domačinko F.vstohijo Smeral-do Calafato. Rodila se je 25. marca 1434 v Messini in pri krstu dobila ime Smeralda. Zlasti od matere je bila deležna temeljite verske vzgoje in tudi prvega uvajanja v frančiškansko duhovnost. To so tudi temelji njenega redovniškega poklica.
Prvo preizkušnjo je poklic doživel že ob očetovih načrtih, saj je hčerko obljubil v zakon nekemu vdovcu. Čeprav je nesojeni ženin umrl, pritiski z očetove strani niso prenehali in šele po njegovi smrti je Smeralda mogla v samostan Basilico blizu Mes-sine. Po enajstih mesecih je odšla iz samostana, ker ni bila zadovoljna z nerednim življenjem. S papeževim dovoljenjem je ustanovila nov samostan v prvotnem duhu sv. Klare in zlasti Frančiškovega uboštva.
Med obredom razglasitve med svetnike je papež posebej poudaril, kako je nova svetnica vzor mladim v njihovi radikalnosti. Življenjske odločitve je treba sprejemati v luči vere in v iskrenosti do Kristusa. Po drugi strani pa nam je njeno življenje zgovoren dokaz, kako se je mogoče dejavno včleniti v življenje družbe in Cerkve kljub zaprtosti in samostanski klavzuri.
Škofovska posvečenja v ČSSR
Češki katoličani so 11. junija dopoldne napolnili stolnico sv. Vida v Pragi, kajti nadškof kardinal František Tomašek je posvetil nova pomožna škofa, ki ju je pred kratkim imenoval papež. Njegova pomočnika sta 75-letni Jan Lebeda in 64-letni Antonin Liška.
Cerkev na Češkoslovaškem je ob njunem imenovanju prvič po letu 1973 dobila nova škofa. S kardinalom Tomašekom je somaševal in soposvečeval apostolski nuncij za posebne naloge nadškof F. Cola-suonno.
Praški nadškof je v pridigi poudaril, da so škofje dolžni biti zvesti Kristusu in Cerkvi. Na Češkoslovaškem je še vedno brez nadpastirja devet škofij. To stanje je primerjal z onim, ko v družini ni očeta.
Veliko veselje m praznik je bil naslednji dan tudi v Trnavi na Slovaškem. Tam je nadškof Colasuonno posvetil v škofa 54-letnega Jana Sokola, ki ga je papež imenoval za škofa skupaj z novima praškima pomožnima škofoma.
di: »Dol s komunizmom!«
Slovenski parlament pa ni mariborskim delavcem nič obljubil, ker menijo, da ni drugega izhoda iz gospodarske krize kot več in boljše delati ter pri tem, vsaj začasno, nategovati pas. To da velja tudi za delavce v tovarni TAM, kjer imajo na dvorišču kakih 500 tovornjakov slabše kakovosti, ki jih nimajo komu prodati.
Kulturniki zopet ubirajo svoja pota. V torek 21. junija so sklicali veliko zborovanje na Trgu revolucije v Ljubljani; udeležilo se ga je nad 30 tisoč ljudi. Nastopili so pisatelji, pesniki, zlasti tisti, ki so bili že zaprti; pevski zbori, godbe. Bilo je kot velik kulturni praznik, toaa ne zavoljo kulture, marveč kot protest zaradi zaprtih urednikov »Mladine« m vojakov. V bistvu ne gre samo za zaprte osebe, temveč za podporo demokratizaciji v slovenskem civilnem življenju, ki je v nevarnosti, da jo sile z juga zadušijo.
Te reakcionarne sile imajo dva centra: eden je srbska Zveza komunistov (ZK), drugi pa armada. V Beogradu so v Centralnem komiteju ZK zmagali neostalini-sti ter izključili vse oporečnike. Eden teh, dr. Vasa Milinčevič, je očital: »Ljudje se borijo za golo življenje, medtem ko komunisti v organih premlevajo prazne besede.« Zato nič čudnega, če srbska partija in srbski časopisi obsojajo vse, kar se dogaja v Sloveniji, če so obsodili kulturno zborovanje na Trgu revolucije v Ljubljani in vse ostalo, in če je Dora Janekovič, članica CK SZDL, zahtevala, naj se revija »Mladina« prepove.
V	Jugoslaviji gre torej znova za spopad med dogmatiki, stalinisti ter liberalno usmerjenimi partijci, ki hočejo bolj odprto in res napredno partijo, tj. za socializem po meri človeka. Podobno stanje je bilo na začetku sedemdesetih let, kot priča usoda Staneta Kavčiča in drugih. Takrat so zmagali stalinisti in zavrli razvoj jugoslovanske družbe za 15 let, da so sedaj dosti na slabšem kot so bili takrat. Ali se bo sedaj usoda obrnila?
Sporno škofovsko imenovanje v škofiji Cliur
Vse kaže, da sporna škofovska imenovanja niso omejena samo na Avstrijo: zdaj ima tak primer, tudi Švica, določneje škofija Chur. V tej škofiji je Rim pred nekaj tedni imenoval novega pomožnega škofa s pravico nasledstva. S tem pa je spretno obšel pravico stolnega kapitlja v Churu, da izmed treh kandidatov, ki jih potrdi Rim, izbere novega nadpastirja škofije. Razume se, da je tako ravannje povzročilo ogorčenje, in to se doslej še ni poleglo, čeprav je bil pomožni škof medtem že posvečen.
Od novoimenovanega pomožnega škofa s pravico nasledstva vsi zahtevajo, da se pravici nasledstva odpove. Če tega ne bo storil, bo stolni kapitelj zahteval svojo pravico po cerkvenopravni poti. Pa tudi parlament kantona Schwyz zahteva, da se prekliče pravica nasledstva za pomožnega škofa. Parlament je z 79 glasovi proti 3 zavrnil rimsko odločitev, češ da krši dr-žavnopogodbene dogovore.
Novi pomožni škof, po rodu iz Liechtensteina, je znan po svojem negativnem stališču do vloge žene v Cerkvi. Po njegovem bi žene v Cerkvi smele opravljati samo karitativna dela.
Znani sodelavec lista »Salzburger Nach-richten« Karl Heinz Ritschel pravi o spornem škofovskem imenovanju v škofiji Chur: »Ravnanje v Churu kaže centralistično, vladoželjno politiko kurije, in v tem ni mogoče prepoznati krščanske ljubezni in bratstva.«
Pobuda za nove cerkve v Milanu
V	Milanu potrebujejo 25 novih cerkva za mestne predele, :ki jih nimajo. Kardinal Martini in drugi z njim so prišli na originalno zamisel, kako zbrati denar za nove božje hrame: pomagajo naj bogati in manj bogati. Ustanovili so poseben mestni odbor in vanj vključili zastopnike nekaterih večjih industrijskih podjetij in bank, pa tudi nekatere politične veljake, npr. bivšega ministra Zamberlettija, kii je predsednik odbora. Poleg tega so pozvali vernike, naj v svojih bančnih računih dovolijo, da vsak mesec odpišejo od desot tisoč lir naprej za gradnjo novih cerkva za dobo enega ali dveh let. Deset tisoč lir mesečno gotovo ni veliko, toda »zrno do zrna pogača«. Ker so Milančani praktični in velikodušni, bodo v dveh letih gotovo zbrali 50 milijard, ki so potrebne za nove cerkve.
Nova žičnica je končno začela redno obratovati. V letu 1987 je pomagala le smučarjem (od 11. jan. do 20. aprila). Podobno je bilo v zimski sezoni 1987-88 (od 24. dec. do srede aprila). Potem je vozila le ob sobotah in nedeljah do konca maja; v juniju pa samo ob nedeljah. Zato smo lahko začeli z letno romarsko sezono že v nedeljo, 19. junija, ko je bilo napovedanih veliiko romarjev. Ob tej priložnosti so se povzpeli v lepem številu tudi Žabničani, da bi pozdravili svojo Kraljico, ki se je vrnila v svoj dom.
24. junija pa je žičnica začela z rednim obratovanjem. Vsak dan se lahko romarji povzpno na Sv. Višarje v času od 9.30 do 17. ure, z enournim presledkom opoldne.
Upamo, da bomo v tem letu uspeli izvesti načrte, ki so pred nami (električno zvonjenje, popravilo harmonija, ureditev zvonika, pa tudi župnijskega doma...).
V	načrtu so tudi nekatere slovesnosti v Marijinem svetišču in to 17. julija, 21. avgusta in 2. oktobra.
UTRIP CERKVE
Nov doktor
11.	junija je branil doktorsko tezo iz moralne teologije na Gregoriani Ivan Štuhec iz mariborske škofije. Obrambe se je udeležilo lepo število prijateljev iz Rima kot tudi iz Slovenije. Ivan Štuhec je predaval v Dragi leta 1985.
Novemu doktorju, ki se vrača domov z bogato akademsko izobrazbo, želimo veliko uspehov in božjega blagoslova.
Papež hvali kard. Casarolija
Papež Janez Pavel II. je ob obisku v Castel San Giovanniju, rojstnem kraju vatikanskega državnega tajnika kardinala Agostina Casarolija, javno pohvalil njegove zasluge in vrline in ga tako rekoč »potrdil v njegovi službi«.
Dejal je: »Kardinal Casaroli bo ostal državni tajnik, dokler mu je božja previdnost namenila, da bo mogel svoje darove uveljavljati v tej službi.« Opazovalci dogajanj v Vatikanu menijo, da bo kardinal Casaroli tudi po dopolnjenem 75. letu (prihodnje leto novembra) še naprej opravljal svojo izredno odgovorno službo.
Papež je opozoril na kardinalovo močno osebnost, karizmo, razumnost, zavest odgovornosti in uravnovešenost: »Molimo, da bi ti darovi Sv. Duha tudi v prihodnosti koristili Cerkvi, Apostolskemu sedežu in papežu.«
Pogumen predlog
Duhovnik Paul Bocklet je kot zastopnik Cerkve iv zahodno-nemškem parlamentu med razpravo o ikrizi zadolženosti držav v razvoju zahteval, da je treba itaikoj pomagati tem državami, če hočemo rešiti vprašanje njihovega nadaljnjega razvoja in vračanja dolgov. Ukrepi pa morajo biti povezani z dolgoročno gospodarsko in družbeno prenovo v državah Tretjega sveta. Razivite države naj prevzamejo na svoja ramena večji del bremena zadolženosti teh držav. Vse družbene skupine naj se bolj zavedajo težavnosti tega vprašanja in zares pomagajo pri njihovem učinkovitem reševanju.
Kip višarske Matere božje
17. julija bo vodil romarsko slovesnost koprski škof Metod Pirih; 21. avgusta bo na Sv. Višarje poromal krajevni nadškof in metropolit Alfredo Battisti in bo slovesno zaključil Marijino leto. 2. oktobra pa svečani zaključek letošnje romarske sezone. Kakor na praznik Vnebovzetja, tako bo tudi 21. avgusta prepeval žabniški moški zbor v italijanščini, slovenščini in nemščini, verjetno tudi v furlanščini, kakor je njegova navada in kakor za zbor, tudi za poslušalce, izredna obogatitev.
Priljubljeno Marijino svetišče na Svetih Višarjah v žabniški župniji je kraj, kjer se srečujejo različni narodi in to: slovanski (Slovenci iz domovine in zamejstva), romanski (Italijani, predvsem Furlani) in germanski (Avstrijci).
Želimo, da bi se vsi pri Mariji počutili doma, zato je maša v jeziku večine romarjev; pozdrav, berilo, evangelij, očenaš pa v jeziku vseh romarjev.
V	romarski sezoni, od kresa (bolje: nedelje po sv. Janeizu Krstniku) do rožno-venske nedelje (prve v oktobru) je v svetišču maša ob nedeljah in praznikih ob 9. uri, 10.30, 12. in ob 15. uri; Ob delavnikih pa ob 11. uri, oz. po dogovoru z romarskimi skupinami. Od prve nedelje v oktobru do kresa (v zimski sezoni) pa ob 12. uri, kolikor žičnica obratuje.
Prejšnja žičnica je v eni uri prepeljala na Sv. Višarje do 150 oseb; zdajšnja pa zmore 800 oseb na uro. V vsaki kabini je šest sedežev. Vožnja je udobna in omogoča tudi starejšim osebam, da brez težav pridejo na goro. Vozovnica za obe smeri stane 10.000 lir <100 šilingov); za romarske skupine pa je popust (8.500 lir je cena za osebo).
Da bodo romarji hitreje in lažje postreženi na vrhu (v gostilnah, pri nabavi spominkov...), je najbolje, da zamenjajo denar v poslovalnicah: Cassa rurale, Via Alpi Giulie, na poti iz Trbiža proti žičnici, vsak dan od ponedeljka do petka od 8.20 do 13.30; od torka do petka pa tudi na ul. V. Veneto v istem času; le da je tu mogoče menjati denar tudi v sboto od 10. do 15. ure.
Ljubitelji višarske božje poti, prisrčno dobrodošli pri Mariji, ki se je že »vrnila« na svoj dom in vas pričakuje!
Vodstvo svetišča
Nedeljske volitue
(nadaljevanje s 1. strani)
zeleni. Za SSk je volile, le 71 volivcev (115).
Na podlagi izidov bodo v novem deželnem svetu imeli demokristjani 24 svetovalcev, socialisti 12, komunisti 11, Msi 3 SSk 1 (Brezigar), zeleni 3, ostali se razdelijo med manjše stranke.
★
Do tu številke. Komentarji k volitvam so različni. Zelo so zadovoljni socialisti, ki so prvič v zgodovini dobili več glasov kot komunisti in bodo imeli enega svetovalca več kot partija. Nekdo je zapisal, da so sedaj v modi Craxijevi socialisti, kot so bili pred desetimi leti komunisti. Izidi kažejo, da to drži tudi za slovenske volilce. Zvesto se držijo Craxia.
Na Tržaškem je značilen padec Liste za Trst. Izgubila je deset odstotkov in pokazala, da njen zagon usiha. Njeni uspehi so bili sad trenutnih nacionalističnih strasti. ki pa sedaj upadajo; njeni volivci se vračajo k tradicionalnim strankam. MSI tu na meji ohranja svoje volilce. V novem deželnem svetu bosta DC in PSI imela dokaj trdno večino, če bosta hotela sama skupaj vladati.
Kaj pa slovenski volivci? Ti so nepoboljšljivi huzarji; vedno pripravljeni služiti tujim gospodarjem, na volitvah vedno voliti za neslovenske stranke. Tako tudi to pot. Res je, da bodo v deželnem svetu sedeli štirje svetovalci po rodu Slovenci, toda med njimi je samo eden, ki ne bo »huzar«, tj., ki bo lahko samostojno zagovarjal koristi svojih slovenskih volivcev. Pa še zanj smo bili v negotovosti, saj je SSk izgubila od leta 1983 v deželnem merilu 1.750 glasov.
Poglejmo k tistim, ki so v podobnem položaju kot mi, Tirolci in Valdostanci. Tam volivci kompaktno glasujejo za svoje domače stranke. Tudi pri nedeljskih volitvah so v Dolini Aosta glasovali za svoji dve domači stranki in dosegli vidne uspehe. Le naši volilci se r.e naučijo ničesar. •
V torek v popoldanskih urah so bili znani tudi volilni rezultati za pokrajinski zbornici v Trstu in Gorici ter za tržaški občinski svet.
V goriški pokrajinski svel je bil ponovno izvoljen na listi SSk dr. Mirko Špacapan, prav tako Aleksandra Devetak na listi PCI, izpadel pa ie socialist arh. Jože Cej. Svet, ki ima 24 svetovalcev, sestavlja 8 od DC, 7 od PCI, 3 od PSI, dva od liste zelenih, po eden od SSk, PSDI, PRI in MSI.
Pokrajinski svet v Trstu bo imel tudi dva Slovenca. SSk bo še naprej zastopal prof. Zorko Harej, na listi PCI je bila izvoljena Nives Košuta, slovenskemu socialistu Marcelu Coku pa je izvolitev spodletela. Izvoljenih je bilo 6 od DC, 5 od PCI, po trije od PSI in Liste za Trst, po dva od MSI in od zelenih, po eden pa od SSk, PRI in PLI.
Izidi občinskih volitev v Trstu pa so naslednji: SSk bo še naprej predstavljal prof. Aleš Lokar; DC si je osvojila 18 mest, PCI 10 (eno je pripadlo Slovencu Ravelu Kodriču), PSI 9, Lista za Trst 9, MSI 6, zeleni (obe listi) 4, po eno mesto pa PSDI, PRI in PLI.
Porast duhovnih poklicev
Iz statističnih podatkov Letopisa katoliške Cerkve za leto 1987 je razvidno, da se število novih duhovnih poklicev po kritični točki leta 1973 dviga predvsem zaradi večjega odziva v Afriki, Južni Ameriki in Indiji. V zahodnoevropskih državah in ZDA pa to število še vedno pada. Leta 1986 je umrlo več duho\nikov, kot je bilo posvečenih, vendar je upanje, da se bodo duhovniške vrste pomlajale.
Cerkev v Krki na Koroškem, ki jo je obiskal papež Janez Pavel II. v soboto 25. junija
OKNO V DANAŠNJI SVET
Diakonsko posvečenje v Gorici
Nedelja 26. junija 1988 nam Ibo ostala v spominu kot velik praznik slovenskih in vseh vernih ljudi. Posvečenje diakona Karla Bolčine je bilo namreč res velik praznik za vse, zanj, ki je postal diakon, za škofa posvečevalca, ki je posvetil edinega diakona goriške Cerkve, za njegove domače, očeta Ivota, brata Andreja pa sestro Mvriam. Prav gotovo tudi za pokojno mamo Ireno. In seveda za vse vernike, ki so se zbrali v goriški stolnici in jo napolnili kot za najbolj izredne priložnosti. Tudi duhovnikov je bilo dosti in bogoslovcev, kolegov novega diakona. Prišli so ljubljanski in videmski, saj je študiral tako v Ljubljani kot v Vidmu.
Celotni obred je bil večjezičen: slovenski, italijanski, latinski. Petje latinsko, slovensko, italijansko. Prav tako molitve in berila: ob novem diakonu je bila nekako zbrana oglejska Cerkev takšna, kot je danes, jezikovno in kulturno pisana, edina pa v veni očetov ter svetih oglejskih patrfiarhov in mučencev.
Posebej moramo omeniti polnoštevilno prisotnost skavtov in skavtinj, kii so pri maši sodelovali z berili, petjem in so na oltar prinesli darove; bili so čudovit špalir pri sprevodu sredi cerkvene ladje, ko je k oltarju prihajal njihov nekdanji brat-skavt, zadnja leta pa tudi njihov uspešen kuhar na taborih.
Že dve leti je Karel Bolčina nedeljski pomočnik v Števerjanu, zato ga štever-janci imajo nekako za svojega. To so pokazali tudi v nedeljo, ko je njihov cerkveni pevski zbor pel na koru latinsko GniesbaCherjevo mašo »Stella maris«. Delo je zahtevno, glasovi se prepletajo, a zbor je častno izpolnil svojo nalogo pod vodstvom Tomaža Tozona m ob spremljavi na orgle Hermana Sreberniča.
Da so mogli vsi slediti svetim obredom, je pomagala spremna beseda v obeh jezikih in pa priložnostna knjižica s pesmimi in berili. Diakona je nadškofu predstavil msgr. Fr. Močnik, ker novi diakon
Novi diakon Karlo Bolčina
spada v duhovnijo sv. Ivana. Tam je namreč začel svojo »službo« kot ministrant, potem kot vodja ministrantov, sedaj pa kot diakon, ki bo lahko obhajal, pel evangelij in oznanjal božjo besedo. Te so namreč glavne naloge diakonov.
Liturgija v cerkvi se je zavlekla, toda med ljudmi ni bilo opaziti utrujenosti, saj se je vse hitro in v redu odvijalo in so ljudje razumeli, kaj se pred oltarjem dogaja; pri tem so živo sodelovali z molitvami, petjem, poslušanjem, saj je bilo tudi dovolj ljudskega petja in prav tako paše za oči ob pogledu na polni prezbiterij mladih bogoslovcev, strežnikov, duhovnikov. Marsikdo se je pri tem spomnil na nekdanje čase, ko je bi! prezbiterij stolne cerkve prav tako poln, toda naših številnih bogoslovcev, v tem času tudi naših diakonov. Letos je stal pred škofom samo eden. Vendar hvala Bogu tudi za tega, ki naj bo upanje .za še druge.
Po končanih slovesnostih je novi diakon povabil vse v bogoslovno semenišče, da se je srečal z ljudmi tudi izven cerkve in oni z njim. Pri maši je že služil za diakona, zunaj cerkve pa je začel opravljati še tisto službo diakonov, o katerih pravi sv. Luka, da so »oskrbovali mize«.
Dragemu diakonu želimo, da bi se čez leto dni znova srečali in doživeli še lepši dan mašniškega posvečenja.
Kard. Casaroli o svojem poslanstvu v Moskvi
časnikarji italijanske televizije so kardinala Casarolija ob vrnitvi iz Moskve v Rim že na letališču vpraševali za pomen njegovega potovanja. Kardinal je pojasnil: »Postavljen je most preko 70 let naše zgodovine. Mostu nisem gradil sam, sodelovali so tudi na drugi strani. Potrebni sta pa previdnost in upanje. Previdnost je potrebna vedno in je ena izmed človeških kreposti. Potrebno pa je tudi upanje, ki je celo višja krepost. Zdi se, da je utemeljeno upanje, da bo most vzdržal.«
Kardinal je povedal, da so ga v Moskvi izredno toplo sprejeli in da so bili srečanja in razgovori prijateljski. Do srečanja z Gorbačovom je prišlo 13. junija. Trajalo je uro in pol v prisrčnem in sproščenem razpoloženju. Kardinal pravi, da je k takemu vzdušju pripomogel značaj Gorbačova, a tudi njegov. V takih okoliščinah je lahko povedal marsikaj, česar bi v drugačnih ne mogel.
Gorbačov je skuša! razložiti potek obnove v državi, ki ne sega samo na gospodarsko in družbeno področje, ampak tudi na versko. Obnova zadeva vsa področja javnega življenja in zagotavlja svobodo vesti.
Državni tajnik Casaroli je razložil časnikarjem, da je bila glavna naloga njegovega obiska v Mokvi, da Gorbačovu izroči osebno pismo sv. očeta. Pismo je precej obširno in mu je priložen memorandum, v katerem so našteta konkretna vprašanja.
■. ,v .
• 1
~ £
ssaKislsssSIsa
Papež v pismu izraža željo, da bi se vzpostavili redni stiki med Vatikanom in sovjetsko vlado. To bi omogočilo neposredne razgovore o skupnih vprašanjih. Gorbačov je prebral pismo v ruskem prevodu in dejal, da ga bodo skrbno proučili in nanj odgovorili po primerni poti. Do diskusije o posameznih zadevah ni prišlo, ker bi to med drugim zahtevalo veliko časa.
Kardinal Casaroli je ob srečanju z Gorbačovom opazil, da je pozoren na ideje, ki jih papež stalno ponavlja: osrednje mesto za človeka; oblast mora biti v službi človeka in družbe. Znano je da sv. oče strogo loči med državo in družbo in poudarja, da je država v službi ljudstva.
Sovjetska uradna agencija Tass je o srečanju obširno poročala in navajala izjave Gorbačova: »Imamo različne filozofske o-snove, a vendar velike možnosti za skupno delovanje za mir. Do sodelovanja pa lahko pride le v primeru, da se spoštu jejo osnovne izbire vsake strani. Skrbno smo proučili poslanico papeža iz Rima, vključno vprašanje redmh stikov. Ustvarjena je podlaga za razgovor.«
PODPIRAJTE »KATOLIŠKI GLAS«! DARUJTE V NJEGOV TISKOVNI SKLAD!
Opčine
Za nami je vzitacija ali škofov pastirski obisk naše župnije. Od IS. do 22. junija je škof Bellomi potrjeval v veri, upanju in ljubezni do božjega kraljestva. Kot znamenje tega kraljestva je pokazal na Cerkev, kjer se delijo zakramenti, se moli, vršijo dela usmiljenja. Dejansko je v birmi in prvem sv. obhajilu to tudi sam delal.
A hotel je biti bolj stvaren. Pokazal je namreč na pravo šolo podajanja vere. Vera se namreč deli po Besedi in po besedi, tj. po Jezusu in po organiziranem in sistematičnem oznanjevanju (katehezi).
Kot vrhovni učitelj vere v škofiji je to g. škof pokazal pri vseh srečanjih: pri evharističnem in samo besednem bogoslužju, z družinami, organizacijami ter vsemi, ki delujejo v tem smislu v župniji. Sprejel je tudi nekatere posameznike. Bil je na voljo tudi v spovednici. Tokrat se je udeležil celo družabnosti, posebno pri Banih in na Ferlugih, kjer ga je sprejela domala cela vas v enem in drugem kraju.
Ker je vse navdušil za tako sistematično delo za božje kraljestvo v Cerkvi in po Cerkvi, smo prepričani, da bomo odslej tudi še bolj načrtno delali.
Ljudje so bili naravnost prevzeti nad pastirskim obiskom. Zato so izrazili srčno hvaležnost, tudi zato, kei dobro poznajo velike težave, s katerimi je njegova služba stalno združena. Začutili so, da jih ima škof rad in jih brani. Saj taka kateheza ljubezni govori sama po sebi. G. škofa si še želijo, da jih pride obiskat tudi ob drugih priložnostih. - žpk
Gledališče na prostem
Gledališka sezona 1987-88 SSG v Trstu se bo zaključila s predstavami na prostem. Upravni svet je odločil, da se bo delo zimske sezone zaključilo 30. aprila, poletna sezona pa se bo začela 4. julija in zaključila 4. avgusta.
Za to poletno sezono, prvo po tolikih letih molka, je ansambel SSG pripravil Moličrovo komedijo »George Dandin ali kaznovani soprog«. Komedija je nastala leta 1668, torej pred 320 leti. V slovenskih poklicnih gledališčih je bila igrana v sezonah 1923 in 1939, dovolj dolg premor, da jo lahko predstavimo našemu občinstvu kot povsem neizrabljeno gledališko delo.
Star komad — bo kdo pomislil — in vendar je v vsem tem času ohranil svežino svojega časa. No, morda ibi se komedijski dogodki danes drugače odvijali, a kaznovanih mož je tudi dandanes veliko in v krutejši obliki, kot to prikazuje Molierova komedija.
Umetninam ne more zob časa ničesar odvzeti. Dandinova zgodba je skrbno obdelana. Vanjo je vlil Moliere vso skrb vestnega opazovalca družbe in njenih pregreh. Avtorja zanima tisto, kar se godi v človekovi duši, zanimajo ga vzroki, motivi, gonilne silnice. Tembolj so opazovanja trpka, tembolj jih skuša avtor popestriti 7 elementi smeha, ki pa je vseskozi rahel, blag, odpuščajoč, tak, da nas na koncu gane, ker smo tudi mi prav taki, čeprav se dandanes ne odevamo več z rokokoj-skimi oblekami.
Vsi ti izvirni tipi iz 17. stoletja so, čeprav zelo individualizirani, hkrati tudi osebe, ki živijo med nami. Take jih bomo srečali čez kdo ve koliko let in bodo se pojavljali v nedogled v človekovi zgodovini. - A. R.
Mavhinje
Blagoslovitev novega zvona v Cerovljah
bo v soboto 2. julija ob 19. uri; blagoslovil ga bo škofov vikar dr. Oskar Simčič. Po obredu bo somaševanje v kapeli.
Nova kapela svetih bratov Cirila in Metoda v Cerovljah je skoro nared za bogoslužno uporabo. Sedaj bomo v njej začasno maševali, kasneje jo bo posvetil g. nadškof, ko bo še to in ono končano. Vabimo vse k sobotni svečanosti!
PRAZNOVANJE SV. CIRILA IN METODA NA VEJNI
v znamenju tisočletnice pokristjanjenja ruskega naroda
Torek 5. julija ob 18. uri: maša ob oltarju svetih bratov (za pok. g. Franca štu-heca - pobudnika tega praznika).
Nedelja 10. julija ob 17.30: slovesno somaševanje novomašnika g. Ervina Mozetiča iz Hrenovic, srebrnomašnika g. Franca Vončine iz Boljunca, jubilanta g. Rudija Bogatca iz Doline ob 40-letniei mašniškega posvečenja. Sodelujeta združena pevska zbora Hrenovice-Pivka.
Ob sklepu: novomašniški blagoslov in zahvalna pesem za krščanstvo v Rusiji. Sledi še ekumenska pobožnost ob oltarju svetih bratov.
Na to izredno slovesnost vljudno vabi svoje člane in prijatelje Apostolstvo sv. Cirila in Metoda v Trstu. Še posebno dobrodošle skavtinje in skavti ter naše narodne noše.
Čestitke k življenjskemu jubileju
Župnijski pastoralni svet sv. ap. Jerneja na Opčinah skupaj z župnikom prisrčno čestita svojemu uglednemu članu dr. Lojzetu Bercetu k visokemu življenjskemu jubileju. Veseli se z njegovo ženo Viktorijo, hčerkama Ljubico in Vlasto z družinama, ko slavijo častitljivo krono 90 let žlahtne korenine. Želi zdravja, veselja ter še veliko let plemenitega pisanja in dela!
Nepravična jeza se ne more opravičiti, zakaj silovitost jeze vodi v padec. Potrpežljivi prenaša do pravega časa in potem mu vzklije radost. (Modri Sirah)
Proti očitkom separatizma
Prof. Jakob šolar je zapisal v času Živ-kovičeve diktature v predvojni Jugoslaviji, ker so Slovencem očitali separatizem: »Ko bi ne bili dolga leta branili slovenstva na tej zemlji, bi Slovenija danes ne pripadala Jugoslaviji, marveč bi se po njej šopirili tujci. Tudi danes je močno slovenstvo obramba vsake močne Jugoslavije.«
Zadnja »Družina« prinaša spominski članek ob 20-letnici smrti prof. Jakoba Šolarja, ki ga je napisal Stane Gabrovec. V članku je zanimiv podatek, da je bil profesor na dachauskem procesu krivično obsojen na 9 let zapora. Presedel je polovico kazni v zaporu v Škofji Loki. Ko je prestajal zapor, je pripravljal na gimnazijski izpit uslužbenca jelnišnice. Ko je dobil obvestilo o pomilostitvi, je prostovoljno ostal še en dan v zaporu, da je z gojencem predelal še zadnjo lekcijo iz slovenščine. Tako je bilo Šolarjevo maščevanje.
Slovenci po svetn
Izročitev slike brezjanske Matere božje svetišču Divino Amore pri Rimu
12.	maja je skupina rimskih Slovencev, med njimi lepo število slovenskih sester, romalo k rimski Marijini božji poti Divino Amore. V kapeli čudodelne podobe so položiili brezjansko podobo pred oltar in zapeli lavretanske litanije. Nato so jo prenesli v procesiji v kapelo Sv. Duha, kjer sta maševala p. Bruno Korošak in rektor Slovenika. Po peti sveti maši so vsi skupaj med petjem v procesiji nesli Marijo v galerijo in jo izročil' rektorju svetišča.
Sliko brezjanske Marije je rektor božje poti na Brezjah 25. marca položil na oltar pred Marijino sliko in jo blagoslovil. Pater Viktor Papež jo je prinesel v Rim, a zaradi prehlada ni mogel voditi romanja, ki ga je rimska skupnost načrtovala v okviru Marijinega jubileja. Okvir za sliko so priskrbeli rimski Slovenci. Vsi romarji so se — v spomin na dogodek — na hrbtni strani slike med navdušenim petjem podpisali.
Pobožni rimski romar bo mogel med drugimi slikami opaziti tudi slovensko sled Marijinega jubileja:
Slovenija
Santuario Mariano tiaztonale a Brezje Marija Pomagaj Narodna Marijina božja pot na Brezjah Z zdravo Marijo se spomni pobožnih romarjev.
Pojasnilo: Divino Amore je najbolj obiskovana božja pot v rimski »campagni«. Velja za rimsko božjo pot.
Srebrna maša g. Franca Vončine na praznik sv. Janeza Krstnika 24. junija v Boljuncu
ItllllltIHIItlllllllllllllllltllUlllllilllllllll  ............................................................................................................................................................................................................    lilllllllllll.......
0 baziliki Mariie Vnebovzete v Starih Miliah
NASTANEK PRAKRŠCANSKE BAZILIKE
Prvotno svetišče je bilo zgrajeno po padcu rimskega cesarstva. Prvi podatki so iz leta 931 kot za trdnjavo. Bazilika je bila posvečena sv. Mohorju in Fortunatu, trdnjava s cerkvijo pa je bila pod oblastjo oglejskih patriarhov in je leta 1420 prešla pod suverenost beneške republike.
Iz rimske dobe so našli kovanec, sončno uro, poganski daritveni oltar, ki danes služi za bogoslužje.
Mestece je 'imelo takrat dvojno obzidje; danes pričajo o njem le razvaline, ki segajo skoro do jugoslovanske meje, nad vasmi Kolomban in Sv. Brigita.
In tukaj se dviga med zelenjem svetišče Marije Vnebovzete. Sem se zgrinjajo številni verniki italijanske narodnosti, a med njimi so tudi neslišni in ponižni slovenski romarji, saj so v Miljskih hribih od dav-
nine tukaj doma. Da so bili v preteklosti romarji naši, potrjujejo .grafiti, ki so jih urezali na stene po običaju .glagoljašev.
V kasnejših bojiih med Benečani in Genovo (drugi vir pa pravi, da so se vršile bitke s Trstom), so v letu 1353 uničili ce-
lotno naselje v utrdbi. Rešila se je samo cerkvica, a močno je bila poškodovana. Zgorel je strop, ki ima danes leseno ostrešje.
Ta edina, žalostna pniča nekdanje utrdbe je začela privabljati vernike in tako je v teku stoletij postala Marijino božje-potno svetišče.
Bazilika je bila takrat ena najstarejših župnij v tržaški škofiji. Tukaj je bila matična Cerkev. Vernike je oskrbovalo več duhovnikov in skupno s plebanom tudi kapitelj.
Ta prakrščanska bazilika je bila kasneje popravljena in je doživela več dozidav. Vendar ohranja najstarejša .pričevanja o vernosti ljudstev, ki so tod prebivala. Moremo trditi, da so to bili predvsem naši predniki, ki so sedaj iz župnije popolnoma izrinjeni. Njih število je padlo !n živijo razkropljeni po raznih naseljih. Izpod obokov male bazilike ne odmeva več naša molitev in še manj se slišijo priljubljeni odpevi Marijinih litanij, s kate-
rimi se našii romarji na božjih poteh z zaupanjem obračajo k Njej.
Zavoljo razdejanja, ki so ga doživele Stare Milje, je bilo nujno, da si mesto Milje zgradi novo in večje svetišče, za ugled, ki ga je dobivalo, saj je matična cerkev začela pešati.
Iz prvih dokumentov, ki govorijo o baziliki sv. Marije Vnebovzete na Starih Miljah ali Castrum Muglae, zvemo, da so po razdejanju leta 1263 Stare Milje odstopile svojo suverenost Borgu Lauru-Miljam in to na prošnjo škofa Arlonga dei Visgoni in mestnega župana Mulj Duhovščina se je iz Starih Milj preselila k morju, v mestu, kjer je dobila dostojnejšo cerkev in pozneje stolnico sv. Ivana in Pavla.
Bazilika na Starih Miljah pa je ohranila vsa nadaljnja stoletja le značaj romarske cerkve. Ta je nastala po želji vernikov, leta 1982 pa je sedanji škof Belloma odločil, da so Stare Milje spet postale župnija.
(Konec prihodnjič)
Uspel orgelski koncert na Trauniku
V soboto 25. junija zvečer je bil v travniški baročni cerkvi sv. Ignacija napovedani koncert ameriško-slovenskega organista Paula Šiflerja. In prav baročna arhitektura te najlepše goriške prostorne cerkve je imela tu še poseben poudarek, saj je bil koncert tudi namenjen akciji za obnovo Tauschove oltarne freske. Zato sta si tu likovna in glasbena umetnost še posebej podali roko. Med soprireditelji sta bili s SKPD »M. Filej«, odbor za obnovo te freske in župnija sv. Ignacija, celotni koncert pa je bil še v sodelovanju z deželnim sedežem RAI v Trstu.
Organist Paul Šifler je predstavil na razkošnih goriških orglah izbran in obenem pester ter zanimiv program. S tem je tudi nudil goriškemu občinstvu dela raznih ameriških orgelskih skladateljev, ki so nam v glavnem nepoznani Posebej pa je še izvajal vrsto svojih skladb, ki so tako razodele finega in tenkočutnega komponista z dokaj moderno, a ne avantgardno glasbeno govorico in pomenijo dragocen skladateljski prispevek tudi v širšo orgelsko produkcijo, v ožjem smislu pa tudi kot originalen doprinos slovenski zadevni glasbeni literaturi.
Najprej je izvedel dve svoji skladbi, Intrada in Countryside and Birds (slednja je lep glasbeni opis naravnega razpoloženja in ptičjega petja). Sledila je Američana Peetersa Toccata on a Hymn, v bistvu igra na temo zahvalne pesmi. V baročno obdobje je Šifler nato posegel z dvema velikima avtorjema, Bachom in Scarlat-tijem. Prvega je predstavil monumentalno Fantazijo v G-duru in koral Erbham’dioh mein, o Herre Gott. Drugega pa lahkotno Sonato v C-duru. Sledila jt Regerjeva Toccata v D-molu, briljantne in virtuozistične vsebine in oblike. Iz slovenske orgelske ustvarjalnosti smo lahko slišali Premrlovo Pastoralo v Es-duru. Ameriška orgelska glasba je bila spet prisotna s Sowerbyje-vim Preludijem on a Hymn (Malabar). Sodobna orgelska produkcija pa je mistično in obenem veličastno zazvenela iz dveh del Oliviera Messiaena. Zadnji del je spet, kot že v začetku, predstavil dve skladbi samega nastopajočega organista: prva je v temačni in muzikalno dramatični govorici opisovala zgodbo Heroda in nedolžnih otrok. Zadnja skladba pa je bila slavnostno obarvana Toocata na temo božične pesmi Glej zvezdice božje, bogato grajena in obenem slikovita skladba z močnim glasbenim efektom. Paul Šifler je ob koncu dodal še par svojih skladb na slovenske znane nabožne pesmi. Prav številno občinstvo je ob koncu nastopajočega ameriško-slovenskega glasbenika nagradilo z zasluženim aplavzom.
Šiflerjeva orgelska igra je bila gotova in dognana. Uspel je primerno uporabljati orgelske kombinacije in vdahniti predvajanim skladbam ustrezno muzikalno barvitost.
S tem koncertom so organizatorji, posebej SKPD »M. Filej« ponovno potrdili veljavnost svoje kulturne politike in nedvomno obogatili goriško glasbeno dejavnost nasploh.	ab
Na svoji seji 21. oktobra 1980 je sovo-denjski občinski svet uvedel občinski praznik, ki se je letos vršil že osmič, organizacijo praznika pa je to pot prevzelo KŠD Danica z Vrha. Praznovanje se je začelo v petek 17. junija z razstavo in pokušnjo domačih vin, končalo pa 26. junija.
Letošnji program je bil pester in raznolik. Vključeval je razne turnirje kot v šahu, tenisu, balincanju, nogometu in odbojki. Pri zadnjih dveh so sodelovale tudi ekipe iz pobratene Škofje Loke.
Jamarski klub »Kraški krti« je že prvi dan praznika predstavil brošuro o svojem nastanku in delovanju. Dvojezično besedilo sta uredila prof. Slavko Rebec in dr. Karlo Devetak, knjigo pa je predstavil V. Klemše. Predstavnik kluba Stanko Košič se je pa zahvalil za podporo pri objavi knjige raznim ustanovam, Kmečki banki ter posojilnicam v Sovodnjah, Doberdobu in na Opčinah.
V soboto, 18. junija, program zavoljo slabega vremena ni bil izveden v celoti. Tako je tudi odpadla slovesnost ob desetletnici pobratenja občin Sovodnje in Škofja Loka, na kateri naj bi nastopili kotalkarji KŠD Vipava s Peči na prireditvenem
prostoru na Vrhu. Delno se je izvršilo v občinski telovadnici v Sovodnjah, ko je nastopila folklorna skupina iz Stare Loke. Oba župana, Primožič in Albreht, sta potrdila v svojih nagovorih pomen kulture in športa pri utrjevanju medsebojnega prijateljstva.
V nedeljo 19. junija je bil avtorally Sovodnje-Škofja Loka. Odhod je bil v Sovodnjah, zaključek pa na Vrhu. Zvečer so Kraški krti prikazali spust v podzemne jame.
Osrednja točka tega praznika je bila slavnostna seja v občinski telovadnici 24. junija, tj. prav na dan. ko je leta 1951 sovodenjska občma spet postala samostojna. Točke sporeda sta v obeh jezikih predstavila Irene Cecutta in Luka Berlot z Vrha.
Seje so se udeležili predstavniki raznih kulturnih in športnih organizacij. Med gosti so bili predstavniki Škofje Loke, Smederevske Palanke, Nove Gorice, nadalje predstavniki civilnih in vojaških oblasti ter Artpi. Ti so tudi položili venec pred spomenikom padlim ob občinski hiši.
V svojem govoru je župan Primožič prikazal opravljeno delo in omenil razne načrte, ki jih namerava občinska uprava izvesti. Omenil je tudi varstvo okolja ter se dotaknil gradnje novega upepeljevalni-ka ter načrtovane gradnje tovarne aluminija v Štandrežu.
Sledila je podelitev priznanj. Za uspešno dejavnost na področju kamnoseštva jo je prejel Livio Furlani, na športnem področju je bila uspešna odbojkarska ekipa Under 16 s trenerjem ŠZ Soča, ki je osvojila deželno prvenstvo in si tako zaslužila priznanje; vojaško odličje obrambnega ministrstva pa je v zvezi z odporništvom prejel iz rok goriškega prefekta Garsie Vilko Tomšič. Priznanja so prejeli tudi vinogradniki razstavljenih vin.
Gledališka skupina KŠD Danica je v priredbi Stena Vilarja uprizorila igro »Povsod je lepo, doma najlepše«, v kateri je bilo na šaljiv način povedano, kako na Vrhu pojmujejo turizem.
Program se je zaključi1 s prikazom dokumentarnega filma in diapozitivov o starih in današnjih navadah vasi Vrh. Delo je izvršil Zdenko Vogrič, spremno besedo pa je pripravil prof. Leopold Devetak.
R.D.
Novi grobovi
V ponedeljek 13. junija smo spremili k zadnjemu počitku Jožico Matelič, vdovo Šturm. Doma je bila z Livka pri Kobaridu, a je kot mlada vdova prišla v Gorico in skupno s svojo sestro pok. Nežko vzdrževala družino, zadnje čase s trgovino na Travniku blizu Katoliške knjigarne. Verna žena je lepo vzgojila svoja otroka, zadnje čase pa je veliko trpela zaradi bolezni. Sinu ravnatelju Mirku in prof. Anici por. Žabkar iskreno sožalje. Pokojni mami naj Bog nakloni svoj mir.
* * *
V torek 21. junija pa je nenadoma umrla Marica Toroš, vdova po pok. prof. risanja Rudiju Saksidi. V trgovini, kamor je šla po kruh, jo je zadela kap in med potjo v bolnišnico je izdihnila. Doma je bila iz Medane. Njenim sorodnikom naše sožalje.
* * *
V četrtek 23. junija smo pa pokopali Nandota Zuljana, doma iz Kozane, ki se je bil priženil na Rudolfovo domačijo v ul. Duca d'Aosta. Tu je kmetoval in skrbel za vinograd v Kozani.
Rudolfova družina pa je po rodu iz Lomov pri Črnem vrhu nad Idrijo; v svoji rodovini ima dva živeča duhovnika in dve redovnici. Naj pokojni Nando počiva v miru. Ženi Mici, hčerki Vidi in vsem sorodnikom naše krščansko sožalje.
SKPD »F. B. SEDEJ« IN ANSAMBEL LOJZETA HLEDETA
vabita na
18. festival »Števerjan 88«
ki bo med Borovci v Števerjanu v soboto 2. julija ob 20.30 in v nedeljo 3. julija ob 18. uri (nastopilo bo 8 ansamblov). V nedeljo bo naš gost znani slovenski humorist Vinko Šimek (Jaka Šraufciger). Po nagrajevanju bo prosta zabava ob zvokih nagrajenih ansamblov.
DC 78 (76), Zeleni-sonce 35, GL 3 (0), PLI 4. Belih glasovnic je bilo 33, neveljavnih 41, skupno 74.
Sovodnje
Vpisanih volivcev je bile 1.448. Na volišča jih je šlo 1.358 (93 96).
Rezultati deželnih volitev so bili naslednji: PCI 375 (4121, MSI 23 (11), DP 36 (11), LpT 2 (5), PSDI 28 (39), SSk 323 (393), PRI 14 (18), PSI 210 (209), MF 4 (10), Zeleni-marjetica 20, GL 2, PLI 10 (9). Belih in neveljavnih glasovnic je skupno bilo 99.
Števerjan
Vpisanih volivcev je bile 678, volilo jih je 620 (91,44%).
Rezultati deželnih volitev so bili naslednji: PCI 144 (177), MSI 17 (8), DP 3 (4), LpT 0 ,(21), PSDI 8 (18), SSk 236 (240), FRI 5 (3), PSI 60 (32), MF 2 (3), Zeleni-mar-jetica 2, DC 91 (80), Zeleni-sonce 10, PLI 5 (1). Belih glasovnic je bilo 19, neveljavnih 18, skupno 37.
giroi organizacijami v sklopu SKGZ. Te prireditve bodo dopolnjevale filmske večere, ki jih navadno organizira goriška občina.
Šport
13. turnir »Peter Špacapan«
Zaključil se je zelo uspešno. Med ženskimi ekipami je zmagala Libertas iz Kr-mina, za njo sta se uvrstili 01ympia in Azzurra iz Gorice.
Od devetih moških ekip so si priborile vstop v finale Asfir, 01ympia in Pav. Prvo mesto je zasedlo moštvo Asfira, ki je izgubilo z 01ympio z 1 : 2, premagalo pa je Pav z 2 : 0; drugo uvrščeni Pav je zmagal nato proti 01ympii z 2 : 0; tretje mesto je pripadlo Olvmpii.
Po nagrajevanju, kjer sta spregovorila prof. Martin Kranner in dr. Mirko Špacapan, so se vsi atleti še dolgo zadržali v prijetnem razpoloženju ob pogrnjenih mizah.
Deželne volitve v treh slovenskih občinah
Doberdob
Vpisanih volivcev je bilo 1.153. Na volišča jih je šlo 1.070 (92.8%).
Rezultati deželnih volitev so bili naslednji: PCI 486 (prejšnje deželne volitve 530), MSI 16 (13), DP 33 (16), Lpt 3 (4), PSDI 17 (10), SSk 242 (243), PRI 9 (13), PSI 57 (63), MOF 2 (5), Zeleni-marjetica 11 (0),
DAROVI
Udeležencem romarskega izleta v Fatimo
Vse udeležence opozarjamo, da 10. julija zapade rok za vplačilo celokupne vsote 1.100.000 lir. Kdor odpove potovanje po tem datumu, se mu bo vrnilo le del vplačane vsote (izgubi 10 %). Ob dokončnem vplačilu je treba poravnati tudi doplačilo za posamezno sobo (10x21.000 lir) in za izlet v Lizbono (33.000 lir), kdor se je zanj javil.
Odhod iz Gorice je v ponedeljek 25. julija ob 5. uri zjutraj s Travnika. Avtobus vozi skozi Štandrež, Sovodnje in Gabrje v Doberdob, kjer se priključijo udeleženci s Tržaškega. Povratek v petek 5. avgusta proti polnoči, številke sedežev so tako označene, kot se je kdo prijavil. Od naslednjega tedna so na upravi Katoliškega glasa od 9. do II. ure (razen ob sobotah) na voljo potovalni programi, turistično gradivo in potovalka, dar agencije IOT.
OBVESTILA
Udeleženci romanja v Don Boskove kraje in v Oropo naj dvignejo romarsko knjižico pri dušnem pastirju, pri katerem so se vpisali.
V župnijski cerkvi v Rojanu bo v nedeljo maševal g. Franc Vončina ob 25-letnici nove maše. Sv. maša bo ob 9. uri s prenosom po radiu.
ACM - Trst vabi svoje člane in prijatelje na mesečno mašo za edinost med kristjani, ki bo v Marijinem domu v Trstu (ul. Risorta, 3) v ponedeljek 4. julija ob 17.30. Sledi razgovor ob diapozitivih.
Za Katoliški glas: N. N. 50.000; Kristina Mazora v spomin Sturmove mame 100.000; Mara Tabaj 15.000 lir.
Za slovensko duhovnijo v Gorici: M. B. ob smrti Nandeta Zuljar.a 50.000; C. K. v isti namen 25.000 lir.
Za Katoliški dom: M. K. v spomin Jožefe Šturm 100.000 lir (popravek).
Za Slovensko skupnost: M. in V. Kogoj 20.000; Pavla Drašček 20.000; Marija Žigon 35.000; N. N., Gorica 50.000 lir.
Za popravila v cerkvi v Štandrežu: v spomin na Pino Marušič sc darovali: druž. Marušič 100.000, Milica Brajnik 30.000, Flo-riana Bortoli 50.000, Milka Paulin 50.000, Rudi Rijavec 50.000; v spomin Maksa Lutmana so darovali: sorodniki 100.000, Lilijana dn Danilo Nanut 100.000, Irena Beltram 50.000, druž. Lutman 50.000 lir.
Za sekcijo krvodajalcev v Sovodnjah: druž. Rudolfa Maliča s Peči namesto cvetja na grob Serafina Petejana iz Sovodenj
50.000 lir.
Ob obletnici slovenskih tragedij poklanja v počastitev vseh teh žrtev v tiskovni sklad Katol. glasa 100.000 Vinko Levstik.
Za Sv. goro: N. N., Jazbine namesto cvetja na grob Marije Simčič 50.000 lir.
Za sklad Mitja Čuk: druž. Bratuž v počastitev spomina dr. Dorčeta Sardoča
100.000 lir.
Za obnovitev cerkve na Opčinah: Livija Sosič v spomin na očeta Slavka 300.000; Lojzka škerlavaj ob rojstnem dnevu 50.000; sosedje iz Doberdobske ulice v spomin na Slavka Sosiča 50.000; Umberta Žerjal in Anton Auber ob srebrni poroki 10.000; Danila Vidau v spomin na moža in tasta Petra ob njunem godu 50.000; družina Marzetti-Sosič v spomin na očeta Viktorja Sosiča 50.000 lir.
Za cerkveni zbor Sv. Jernej - Opčine: Valerija Gombač v spomin na Vojka Vičiča 15.000; v isti namen Anica in Jušta Daneu 15.000 lir.
Za stroške ob prihodnjem misijonu v Trstu: Nada Susič, Opčine 10.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Sonja Štubel naimesto cvetja na grob svakinje Danice Kršul vd. Dorčič 50.000 lir.
Za kapelo p. Leopolda - Domjo: N. N. p. Leopoldu v zahvalo 50.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Dorina Komar, Ricmanje v spomin pok. Grozdane Hrvatič 20.000; Marcela Vatovec, Ricmanje v spomin iste 20.000; Bernarda Kuret, Ricmanje za obnovljeni tabernakelj 15.000; Milka Luis, Ricmanje v spomin Grozdane Hrvatič 20.000; Milka Kuret, Ricmanje v spomin iste 10.000; Erminio Kuret, Ricmanje v spomin na svoje starše 5.000 lir.
Za misijon p. V. Kosa SJ: N. N., Opčine v spomin na Slavka Sosiča 25.000; Tončka Sosič 15.000; sosedje iz Doberdobske ulice v spomin na Slavka Sosiča 45.000 lir.
Vsem podpornikom našega Usta Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
KdlBt TntU
Spored od 3. do 9. julija 1988
Nedelja: 8.30 Kmetijski tednik. 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 9.45 Pregled slovenskega tiska v Italiji. 10.00 Mladinški oder: »Kralj Oh iin kraljestvo Joj«. Prvi del. 10.50 Filmi na ekranih. 11.00 V svetu valčka. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Veliki svet malih domovin. 14.10 Poletni minikabaret. 14.20 Z nedeljami v olimpijske ligre. 17JO J. Tavčar: »Človek brez avtomobila«. 18.00 Neposreden prenos 18. festivala domače iglasbe v Števerjanu. Ponedeljek: 7.20 Dobro jutro po naše.
8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji. 10.10 Koncert v repentaborski cerkvi. 11.30 Poldnevniški program. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Popoldanski zbornik. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klasični album. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 7.20 Dobro jutro po naše. 8.10 Dopoldanski zbornik. 10.10 Koncert v Tržiču. 11.40 Poldnevniški program 13.20 Glasba po željah. 14.10 Popoldanski zbornik. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Klasični album.
Sreda: 7.20 Dobro jutro po naše. 8.10 Dopoldanski zbornik. 10.10 Koncert v gori-škem Avditoriju. 11.30 Poldnevniški program. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Popoldanski zbornik. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Klasični album. 18.00 Slovensko slovstvo v filmu.
Četrtek: 7.20 Dobro jutro po naše. 8.10 Dopoldanski zbornik. 10.10 Trio Lorenz v Kult. domu v Trstu. 11.30 Poldnevniški program. 13.20 Glasba pc željah. 14.10 Popoldanski zbornik. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Klasični album. 18.00 Četrtkova srečanja.
Petek: 7.20 Dobro jutro po naše. 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji.
10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani. 11.30 Poldnevniški program. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Popoldanski zbornik. 17.10 Klasični album. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 7.20 Dobro jutro po naše. 8.10 Kulturni dogodki. 9.00 Prehrana in zdravje. 10.10 Koncert. 12.00 Na počitnice. 13.20 Glasba po željah. 14.30 Od literarnega prvenca do operne arije. 16.00 Filmi na ekranih. 17.10 Klasični album. 18.00 Ne morem jih pozabiti.
★
Za Sv. goro: Hilarija Kuzmin 100.000 lir (popravek).
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 500 lir, k temu dodati 18 % IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega moža in očeta
Serafina Petejana
Posebno zahvalo izrekamo g. župniku, sorodnikom in vokalni skupini Sovodenjska dekleta. Hvala vsem, ki ste ga spremili k večnemu počitku ali na kateri koli način počastili njegov spomin.
Svojci
Sovodnje, 26. junija 198S
Poletne prireditve na goriškem gradu (Teatro tenda)
Sreda, 29. junija ob 20.30: koncert ansambla «Agropop» iz Ljubljane.
Petek 8. julija ob 20.30: nastop plesne skupine »Kazina« iz Ljubljane.
Torek 26. julija ob 20.30: gledališka predstava »George Dandin« (Moličre). Slovensko gledališče iz Trsta. Režija: Dušan Mlakar.
Pobudo za omenjene prireditve je dal Kulturni dom v Gorici z nekaterimi dru-
Moja žalost pa je večia od obredov žalnih...
Za tisoče mrtvih ljudi potočil bom solzo nocoj...
(Karlo Destovnik-Kajuh, slovenski pesnik)
OB OBLETNICI SLOVENSKIH TRAGEDIJ
Poteka 48 let od časa, ko je bilo na nerazumljiv, nehuman in necivilizacijski način pretrgano življenje kakih deset tisoč Slovencev, vojnih ujetnikovjdomobrancev, v Kočevskem Rogu pa tudi drugod na Štajerskem in Kranjskem. Boljševizem jih ni vprašal za njih dejansko krivdo proti slovenskemu narodu.
Minevajo tudi obletnice drugih tragičnih dogodkov med zadnjo vojno in po njej, zgodnjih »vojvodskih« žrtev na partizanskem osvobojenem ozemlju na Dolenjskem, turjaških mučenikov na eni in drugi bojujoči se strani in ostalih podobnih žrtev, ustreljenih in zažganih Izmišljenih pohorskih »plavogardistov«, taboriščnih dachauskih trpinov, pokončanih neznanokdaj in neznanokje ter končno mučenih, ponižanih, pobitih iin potopljenih na Golem otoku zaradi svoje vere v neslovenski boljševizem.
Spomnimo se vseh žrtev, mož, žena in otrok. Vsi so bili del slovenskega, tisoč let mučenega in preganjanega naroda. Vsi so vanj verovali. Naj počivajo v miru in v Bogu v nezaznamovanih grobovih v naši slovenski zemlji!
VEČNA VAM SLAVA — BOJEVNIKI SLOVENCI!
* # *
V nedeljo 3. julija ob 12. uri bo v cerkvi sv. Ivana v Gorici maša zadušntea za padle in pobite slovenske vojake-domobrance ter vse druge žrtve vojne in revolucije med Slovenci. Vabimo vse rojake, da se udeležijo žalnega obreda.