LJUBLJANA 2000
Prednost Ijubljanski regiji
Na svoji prvi seji v tnaju so čla-ni bežigrajskega izvršnega sveta obravnavali pomemben doku-ment. ki opredeljuje razvoj naše-ga mesta, njegovih občin in širše regije vse od začetka naslednje-ga stoletja. Gre za delovno verzi-jo osnutka dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane.
Sestanka so se poleg članov bežigrajskega izvršnega sveta udeležlli  tudi  direktor Ijubljan-
skega Zavoda za družbeno plani-ranje Gregor Berkopec. njegov sodelavec in nosilec te pomemb-ne naloge Aleš Šarec in predsed-nik občinske konference sociali-stične zveze Alojz Strmole. V pri-bližno enakem času so delovno verzijo osnutka obravnavali tudi izvršni sveti ostalih Ijubljanskih občin. Na osnovi njihovih slališč bo oblikovan osnutek tega doku-menta. ki ga bodo še do začetka poletja obravnavale skupščine vseh Ijubljanskih občin in skup-ščina mesta Ljubljana, zatem pa bo sledila dolga javna razprava in sprejemanje dokumenta o dol-goročnem razvoju Ljubljane, vendar šele po sprejetju enakega dokumenta za vso Slovenijo v za-četku prihodnjega leta.
Gregor Berkopec je v kratkem očrtu dokumenta poudaril, da gre predvsem za vrsto kvantita-tivnih ocen in projekcij dolgo-iočnega razvoja. ki bodo opora delovnim organizacijam in sisom za njihove razvojne opredelifve. Dolgoročni razvoj pa temelji na prestrukturiranju Ijubljanskega gospodarstva ter podpiranju go-spodarske rasti tudi izven Ljub-Ijane, v regiji. Povečevanje števi-la delovnih mest v Ijubljanski re-
giji in večanje števila prebivalcev izven Ljubljane določa ta temelj predvidenemu policentnčnemu razvoju. Velik poudarek je v gra-divu namenjen razvoju juga in vzhoda Ljubljane (Viča in Most). Bežigrajski občinski komiteji za družbenoekonomske odnose, za družbene dejavnosti ter za ur-banizem, gradbene zadeve, ko-munalno in stanovanjsko gospo-darstvo so že oblikovali vrsto konkretnih pripomb na delovno verzijo osnntka. Bili so si edini. da bi moral dokument opredeliti dolgoročne aktivnosti tudi s fi-nančne in časovne plati, na tej podlagi pa bi lahko načrtovali in uresničili kratkoročne cilje. Tudi področje urejanja prostora je še precej nedorečeno in predvsem neusklajeno z zakonom o varo-vanju kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti in z doslej izdelanim gradivom za pripravo osnutka urbanističnega načrta mesta Ljubljane. To je še-le začetek in do končnega bese-dila je še daleč. vsekakor pa bo moralo biti bolj zgoščeno in predvsem krajše kot obravnava-no gradivo, saj je le-to dolgo tez 200 strani.
VIDA PETROVČlC