CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CEL^ OB PRAZNIKU MLADOSTI NA CELJSKIH ULICAH VELIČASTEN POHOD MLADIH MLADINA CELJSKE OBCINE JE V NEDELJO PRIREDILA VELIČASTNO PARADO MLADOSTI PO CELJSKIH ULICAH — OKOLI 10.000 MLADINCEV IN PIONIRJEV JE NAPOLNILO TRG V. KONGRESA, KJER JE MLADIM GOVORIL PREDSEDNIK OBCINSKE SKUPŠČINE TOVARIŠ MARJAN UCAKAR — Z MLADIMI PROIZVAJALCI, DIJAKI IN ŠOLARJI SO SODELOVALI MLADI PRIPADNIKI JUGOSLO- VANSKE LJUDSKE ARMADE. - Kot po vsej naši državi, tako je tudi v Colju v nedeljo bila priredi- tev — parada mladiosti, ki jo je or- ganiziral Občinski komite ZMS. Ob deveti uri do'poldan so po pra^ nično ozaljšanih ulicah Celja zado» nele koračnice in okoli desettisoč mladih ljudi se je zvrstilo v veiličast- no-povorko mladosti. V paradni ko- loni so se zvrstili mladi ljudje iz ko- lektivov, športnih in drugih društev, mladi vojaki, dijaki srednjih in stro- kovnih šol, učenci osnovnih šol iz vse občine, iterenski mladinski aktivi itd. Mladinci in pionirji so v sprevodu nosili sinibole svoje dejavnosti, gesla, zastave, pionirji pa so se okitili v cvetje, vmes pa so biile s.kupine otrok oblečene v kostume pravljičnih ju- nakov. Paradni sprevod je potekal mimo železniške postaje po Cankar- jevi in Vodnikovi ulici na Šlandrov trg, mimo spomenika NOV in po Ljubljanski cesti na Trg V. kongre- sa, ki je bil ob deseti uri donel od prekipevajoče mladosti, veselja, pes- mi, glasbe in navdušenih vzklikov. Sodelovale so kar (tri godbe na pi- hala in jazz orkester. Na balkonu muzeja revolucije s-o bili zbrani predstavniki oblasti in po- litičnih organizacij. Med sporedom, ki so ga pripravili recitatorji in pevci celjske gimna/dje, je mladini obča- nom celjs.ke občine spregovoril pred- scdniik ol>čiinsike skupščine tovariš Marjan Učakar. Med drugim je de- jal, da mladi >rod čakajo perspektive, ki bodo hiitro uresničene, da pa soci- alistična družba čaka tudi na polet mladih, njih znanje in zavest. (Dalje na strani) PRVO MESTO ZA MLADINCE IZ CELJA v počastitev dneva mladosti je bi- lo na sam praznik 25. maja v Beo- gradu dji-žavno prvenstvo v strelja- nju z zračno puško za mladinske in pionirske ekipe. Na tem tekmovanju je vsako republiko zastopala naj- lH)ljša ekipa; Slovenijo pa strelci iz Celja, ki so osvojili tudi naslov najlM>ljše ekipe v državi. Ekipa celj- skih mladincev je zbrala 1352 kro- fiov in tako dosegla za 20 krogov bolj.ši rezultat od drugoplasirane ekipe iz Banja Luke. Zmagovalno ekipo celjskih strel- cev M) sestavljali: Brečko, Pihler, Medved in Seršen. OB ZAKLJUČKU VOLILNIH KONFERENC OSNOVNIH ORGANIZACIJ ZVEZE KOMUNISTOV Realizirajmo načela y praksi Obdobje med 20. aprilom in 20. majem, ko so povsod v celjskem okraju potekale volilne konference osnovnih organizacij Zveze komuni- stov, lahko nedvomno ocenimo kot dokaj živahen začetek poglobljenej- še in konkretnejše dejavnosti komu- uistov pred osmim kongresom ZKJ. C4?i»riav jie z'daj — ini(i|>(>sireclino po za- klj uiÖku 'kon fe romee šie Ta znieroirna težiTš-io podati siplošmo oóemo teh po- ineinibniih, visebimislko taiko zainiimiivih razigovorov — zlaisti še zavoljo ieiga, iki'ir anaJil^ luiciii :po ollxiinah še miiso 7;aikilljiiči;lii — in čepraiv so kianferen- œ na raizilLčinith področjiiih, razuimlji- vo, ze'lo raziličn o u sipe le — ialh ko venidairle z gotov4)S(tjo itrdiuno, da po- menijo ti razgovori komunistov ven- darle odločen napredek. Temeljite priprave in številni odlični materi- ali — predkongresne smernice, skle- pi vodstev Zveze komunistov v ob- činah, okrajih in republikah — ki so služili konferencam kot temeljno izhodišče tako pri poročilih kot v razpravah, so pt)vzročile, da so pro- blemi delovnega človeka, pa nagra- jevanje, standard itd. vendarle našli svoje odgovarjajoče mesto. Voliilne ikon feran oe 'so ise talko т giliavnneim ome j lile le nia lolbriivinavo mieikaiterih vlpraišaiij. ki jih je 'bi-LO N« tii ПЈКМИ 'miožiiiio 't(>imix!jiioje lin [Kiifrlablj'oiiio obra'rnaivíy;i. V nekaterih delovnih organizaci- jah je konference odlikovala tudi izredna odkritost in kritičnost, ki pa je bila še vedno premalo usmerjena v obravnavo slabosti dela komuni- stov samih. Taiko torej žaJ no лпоте- ni'o zajpiisićiltii. dia veljajo razvc-sctl ji ve uigrotoviitve o liis'pehLh (коп^егепс za vsia voMlina zborovainja. Ponekod so bile konference zgolj formalnost, ki jo je »treba opraviti pred oWinsko konferenco«, drugod spet so bile mnogo preveč splošne, odtrgane od notranje problematike delovnega kolektiva itd. Tudii iaitn. kjer so o »'ktua'l.iiili ivipraš>a'n',jiih idt^liitve, ¡samo- iiipiravljiainjia. '.stiaimííairdla im d.ni'ge^a. raz.i>ravlja;li isčumo zalto, iker rtalko iria- retkuje tireimitiia ; LLnija«, niso МФ па pravi poti. Po navadi se je v takih primerih pripetilo, da se je ta iz- redno načelna ra/prava presenetlji- vo razlikovala od njihove delovne praksti — pa tudi od sklepov za na- daljnje delovanje. Ena od slabosti, ki je značilna skoraj za vse volilne konference, pa je tale: veliko je bilo ugotavljanjii določenih nepravilnosti in napak, dokaj malo pa analiz vzrokov teh pojavov in — na drugi strani — tudi dogovarjanja o ukrepih, ki naj te slabosti odpravijo. Ponekod so ko- muinisti iposveitili ipromalo i|>()ziornositii tudi Tiiotranjeimii pairtijiskcimii delu in so i> idopajain jii v koíeikiti'vii govo- riili prev(4' s stroikovinih. i>a [>reinal() z iidejini.li i/.hodiiišić. V prihodnjem mesecu IkkIo v celj- skem okraju nadaljevali s predkon- gresno dejavnostjo. Taiko se 'Imdo H'aj;pirej zivTstúle obči'ms'ke voliiikie kionf(iroMra tovari sica Olga Vrabič. O pirizaidiovaiinjih, maporih ¡kolekti- va, Ikot ivse naiše diružbe, .pri tej. leipi delovmi znTaigi sta govorila ipredsed- nàlk uipra'vmejga adllx>ra kolöktiva to- variš dr. Cetina in upravnik bolniš- nice dr. Kopač. Na isveoainiositi je na- sitopiil г vrsto mmetnih in nairoduih [>eis(mi celijisiki ikomorni ^bor pod vod- stviom prof. Egona Kuneja. (>1) kon- cu svečanega idieila otvoritve je govo- ril še ipredsfxlnii'k akiraj.ne siku'pščine Peter Šprajc, ki je naito iprereza'! tratk, s čimer je bil nov tralkt ibolni-š- пјсч» oidiprt. Gostje lin oliairiii kok-lkltiva «¡o s'è ma- to i|>oda'li ma ogled ínovih prostorov. V poznej.šiam rayjgovoru je o usipehn gONTonila tuidi tiorairiisiica Caliga Vra- bič, Iki je jK^irdarila zgledtio vred- nosit uisipedia. iki je v item, da je ko- Idkitiv z razmeroma majhinimiii IST^KI- stvi. toda olb monehni sikrhi in pri- zadevanju uisltviajriil toliik'3n:i .парте- dek. Rekila je, dia J>o priimer Celja služil za iprimer viseim, ,kii SK) mtiemja, dia izigraidinja v Ziciravistvii oidiviisma le od velikih in neomejenih in vesti- ci jisk ili sred;sitev. Naimesito iporsbjavljamja ipotdatikov iz poročili na otwriitjveiii svecaii'osti, bomo Olb iprv:i ipriJožnosti raje obja- vili rei[>oirta'žo o priididbitvii celjske bolnišmijice, s kaitere ofvoriivijo so •talko «večamo }K>t-aNtili dam miladoisiti in 72. roj.s;tini idam ipr<4liseilitiiika Ti'ta. —ec. POVPREČNA IGRA NAJBOLJŠIH V nadaljevanju tekmovanja v štajerski ro- kometni coni sta favorita za naslov prvaka, ekipi iz Brežic in 2RK Celje, prikazali po- vprečno igro. Brežice so sicer visoko pre- magale celjskega Partizana 16:8, toda igra samá je bila povprečna, saj so po vodstvu 12:1 za Brežice pobudo prevzeli Celjani in bili boljši v drugem polčasu. Drugo moštvo, ŽRK Celje, je moralo v Ve- lenje. Domači igralci so tokrat igrali na vse. Zlasti v prvem polčasu so bili ostri in so nekateri igralci Celja dobili lažje poškodbe. Igralci Celja so bili kljub temu boljši in so zmagali z rezultatom 25:18. In še ostali rezultat: Radeče : Krmelj 18:14. Na lestvici vodi ŽRK Celje pred Brežicami- Radečam, Partizanom Celje, ki je peti in Ve- lenjem na šestem mestu. OD 28. V. DO 7. VI. 1964 Med 28. in 30. majem ter med 3. in 5. junijem deževje z ohladitvijo. V ostalem po večini lepo, vendar včasih krajevne nevihte, zlasti okrog 1. in 7 ¡unija. POKONGRESNE RAZPRAVE sindikata v Koniicah Občinski sindikalni svet v Sloven- skih Konjicah je-skupaj z občinskim odborom Socialistične zveze pripravil V teh dneh že drügo pos'vetovanje o gradivu, ki ga je obravnaval peti kongres Zveze sindikatov Jugoslaiije. Medtem ko so na prvem obravnavali nekatera vprašanja osebnih dohod- kov in standarda zaposlenih delav- cev, so na drugem več raz;pravljali o proiziv^dnji v prvem tromesečj^u le- tr:i.šnjega leta in o kadrovskih proble- m''h s podobnim poudarkom na šti- pendiranje. V DANAi^NJI .ŠTEVILKI: Ф Jože Marolt: SZDL pred kongresom # Celjski vodovod v novem- bru Ф Plafoni rana storilnost Ф »(iorenje« selitev jih pe- sti Ф Mladini več pozornosti Ф Okrajna razstava »tehnič- na knitnra mladih« Ф Še enkrat nešportno ob- naša nje # Roman — hninot-eska # Smeh pri nps v gosteh V PRIHODNJI .ŠTEVILKI: O Težave v šoštanjski tisnjar- "i # Problem v žarišču CELJE, 29. M A J A št. 21 CENA 20 Leto \VI Glavni urednik T O N K M Л S O Odgovorni urednik JllRK KRASOVKC List izhiijii ob (»r.lkili. Izdaju in tiska^ Č»4opisno i)o(i]<'tje >CeIjski tisk». Ured- ništvo in uprava: Celje, Trg V. konpre- sn "), poštni pre