Knjiga Slovenska XIX. veku. Vže 1. 1867 dne 19. dec. v IX seji nasvetuje književni odsek, naj si odbor pridobi poleg V. Vodnikovih tudi pesmitf. Vesela Koseskega, da jih na svetlo spravi Matica Slovenska; vso to reč pa naj s pesnikom samim vravna dr. J. B1 eiweis. To se srečno pospeši, in 16. okt. 1868 je odbor dostojno poprosil pesnika, in ta mu pošlje polovico svojih spisov 7. jul. 1869 s pismom, v kterem pravi na pr.: nNe zamerite mi, slavniga društva prečastiti gospodje, de Vam tako pozdno odgovorim na pismo Vaše prijazno 16. okt. 1868. 1. — Duh je sicer voljan, al meso sedemdesetletniga pesnika v Terstu je, žalibog! jako oslabelo. Telesnim slabostim pridružuje se v duhu plahota, pred tako častito gospodo stopiti s praznimi rokami. Tudi sedaj ne pošiljam mnogo, al »nekaj maliga vondar le", obetam pa v prihodni čas še marsikaj Vam poslati, ,,ako Bog da i sreča junačka". Pred vsem mi dovolite, da se deržfm staiih oblik; rajši omolknein, nego se poprimera uovih. ,,Vse naj tedaj ob starim ostane, tako kakor sim pisal". — Morde bi boljše bilo, z izdavo perve pošiljatve čakati druge, kajti obe daste še le vidno knjigo, tode to prepušam častitimu društvu. Vprašali ste me, koliko nagrade zahtevam za svoje dela. De se izogaem vsakimu takimu vprašanju, odgovarjam, de nič ne želim, še tnanj pa kaj zahtevatn, ampak plačilo moje je, kar pove ve- liki pesnik z besedami: ,,Ich singe, wie der Vogel singt, Der in den Zweigen wohnt, Das Lied, das aus der Kekle dringt, Ist das, was mich belohnt." Kar bi rad imcl, to sta dva ali 3 iztisi izišle knjige, zraven tega pa in to v pervi versti blagovoljnost drage Slovenije, ktero vedno nespremenjeno ljubim ves čas svojiga življenja (Novic. 1809 str. 290)." V pismu od 29. jul. 1. 1869 pa med drugim piše takole: MBodi mi v pervi versti dovoljena priserčna zahvala za vse z listom častitim 18. jul. t. 1. meni poslane knjige. Žalibog, de izreči ne morem tako dostojno, kakor bi se htelo, hvaležnosti, ki se v sercu mi snuje. Z besedo golo tega ne dosežem; taka dobrota terja znake vidljive. Nakloni mi tedaj prihodnost, kar ovira sedanjiga časa nezgoda. Pismu terau priložim doveršeno pravlico nMazepa". Dobila je v tretjem oddelku 12 novib osmerk, tedaj 96 stihov. S tem stopi za naprej ta pesem iz mojih misel. Bog daj, de vgodi in živo slovensko zadene. — Sedaj mislim najprej nvisoko pesem" do konca speJjati. V »Novicah" sta natisnjena bila le dva odlomka. Po izvirni namembi jih tedaj ostane še šest enako dolzih pesniškimu otesavanju prepušenih. . . Potem še le nastopi poglavitno moje delo, o kterem se bode govorilo, kadar bo vdarila ura namenjena, ura ugodna. V obziru izdavanja mojih pisanj prepustim sleherno vsako presodbi častitiga društva. Samo oblike imajo stare biti, kakor so jih rabili serčno in živo spoštovani učitelji moji". . . . Naštevši pesmi, ki jih še pošlje Matici, sklepa pismo z besedami. . nTo je vse, kar imam. V istini mala reč, trohica, bilčica, nič! 0 ti senčici se moja ošabnost gotovo ne bo napenjala. K temu bi se htelo bolji klaje mlade, cvetne, zelene detele" (Novic. 1869 str. 290. Ltps. Slov. Mat. 1869. II. str. 22)!" — Tako skromno je sodil Koseski o sebi in o svojih delih. V Novice je isto leto posebej poslal: Rusko-Puškinovih Petero v slovenskim jeziku svobodno petih po Ivanu Koseskim: I. Ribič in zlata riba (str. 12); II. Kavkazki vjetnik; III. Mertva carevna in sedmero vitezov; IV. Bačkisarajski vodomet; V. Car Saltan in knez Gvidon (str. 176). — »Visoka Pesem", kteri predmet je ,,Oče naš" (str. 322 — 416), zložil JovanVesel — Koseski, napr.: nUvod. I. Oče naš. II. Ki v nebesih si. III. Posvečeno bodi tvoje ime. IV. Vlada tvoja pridi nam! V. Vlada tvoja zgodi se. VI. Daj nam dnes potrebno vse. VII. Odpusti krivde nam. VIII. Skusbi ne prepušaj nas! IX. Hudiga odreši nas. X. Tvoje vse na vekomaj. Izid." Matice Slovenske V. občni zbor 2. sept. 1. 1869 izvoli si poleg Dr. L. Riegerja in Dr. Fr. Račkega za častnega uda tudi Jovana Vesela Koseskega. — ,,Živo čutim, pravi slavni pesnik v pismu 20. sept., de ima to le v dobroti Vaši koreniDe, nikakor pa v inojih zaslugah. Bog daj, de bi prihodna doba jasno pričala, de nisim bil clo do zadne trohice nevreden tega vverstenja. Ravno tistiga časa, ko ste Vi, prečastiti gospodje, se moje malenkosti spomnuti blagovolili, sim jez — molil za Vas in za nas, ne brez truda in znoja na čelu. Kaj in kako sim molil, to Vam skaže listu temu priloženo delce, Visoka pesem je imenovana. . . . Ta moja visoka pesem nima nikake zveze z drugimi tako imenovanirni pesmami. Podlaga ji je Gospodova molitev „0 5 e naš". . . . Ni tako lepa, ni tako gladka, kakor sira jo namerjal in želel. Pa tega predmet ni kriv, ampak le slaba moja glava in perhla roka pevca šibkiga. Kar je zernja v njej, to je božji dar; prab, pleva in druge minljive pevske pritikline so pa moj dodatek. Želim, de bi čitateljem toliko vgodila, kolikor je pevcu truda prizadjala, potem bo vse prav in dobro itd. (Novic. 1869 str. 431. Ltps. Slov. Mat. 1870 str. 2)." — V XVI. skupščini 23. dec. 1869 sklene MaticeSlov. odbor, dase tiskajo ,,Pesmi J. Vesela Koseskega" v 2000 delih.— Konec julija 1870 pošlje drugo polovico svojih pesniških del z naslednjim pismom (Ltps. 1870 str. 13): nSlavno društvo, visokočastiti gospodje! Dragocenemu listu Vašemu od 26. aprila 1870 odgovorim žalibog nekoliko prepozno sledeče kratke opombe: S praznima rokama stopiti pred slavno, po zaslugi visoko čislano društvo nisim hotel; evo ti vzrok, da se je odgovor zakasnil. Nadjam se, de mi to, glede na priložene dela, ne bode za zlo vzeto. Dela omenjene pak so: Uvodivna (pesem) je perva. Ta govori poveršno o tem, kar ima slediti v knjigi. Potem nastopi 6 spevov Ilijade Homerove, ki so: I. III. V. XII. XIV in XIX. spev. Zadni je bil v Novicah 1852. leta že natisnen. Nekoliko popravljen — mislim, de ne na škodo — se tu na novo prikaže. — Tretje delo je (pesem) doveršivna. S to slovo dam in vzaraem, ker dvomim, de bi še kaj prišlo. Glava moja je prestara in čez mero navadno trudna. — Ceterto delo zadnič je: zbirka 22 glos razniga zaderžaja in raznih razmer, šalive igračice, kar so glose skoro sploh. V njih sim tu in tam ktero izustil, na koje bistvo in resnico ne prisežem. Kdor jih hoče brati ali čitati, temu jih Bog blagoslovi. Prazne niso, upam, de bodo misli prebujale, in ravno to je bila moja naniera. Glavni uzrok mojimu trudu pa je bil Janežičev ncvetnik" 1868. leta. — S tim delcem sem botel djansko dokazati, de ni ravno vselej gotova resnica, kar kodkada mimogrede kak učen in zaslužen mož izreče, ker mu zna tudi spoderknuti. kakor nam drugim Evinim sirotam. To je vse, kar imam za zdaj omeniti; ako mi pozneje ktera skoči v puhlo glavo, popadeiu jo za rep in Vaši presodbi postavim v izgled. Vaš sluga ponižtri Jovan Vesel — Koseski." Po željah mnogih udov pritrdi se v XVIII. skupščini odsekovemu predlogu, da se Koseskega delom piidene njegova podoba, dela sama pa se vštejejo za 1. 1871 (Ltps. str. 2). Tako so zagledale beli dan: g) Razne dela pesniške in igrokazne Jovana Vesela — Koseskiga, finančniga svetovavca. Na svetlo dala in založila MaticaSlovenska. V Ljubljani 1870. vel. 8. str. C90. — 1. Uvodivna in pesmi vže prej razglašene; 2. Visoka pesem; 3. Rusko-Puškinovih petero; 4. Iliade spevi šesteri; 5. Mazepa; 6. Nekoliko Chamissovib; 7. Uhlandovih nekaj, Gothe, Manzoni, Korner; 8. Jugo - Evropejski g!o-;ir ali slovenski glasnik z Doveršivno; 9. Mesinska Nevesta (str. 472 — 560); 10. Divica Orleanska (str. 561—690). — Knjiga ta, tiskana v 2000 delih, pošla je celo do zadnjega zvezka. h) L. 1877 pokloni Matici »Nebeške komedije (Divina commedia) Dante Alighierija I. oddelek: Paklo, po originalu poslovenil Jovan Koseski. V skupščini XLI. se inu izreče zato iskrena zahvala, in dr. J. Bleiweis sprejame brez presojevanja kot vrednik v Letopis Mafice Slovenske 1877 z lastnim predgovorom prevoda V spevov: I. II. III. IV. XXXIV; v Letopis 1878 str. 77 — 186 pa ves oddelek: Spevi I—XXXIV. nSlavni naš Koseski, pravi v opombi, se je lotil sila težavnega prevoda Dantejeve pesmi, ki se zove nDivina commedia", katere I. del ima naslov ,,Paklo". . . Izročil ga nam je velecenjeni pesnik z odločno željo, da tudi to delo njegovo v isti pisavi na svitlo pride, kakor so od veličastne njegove nSlovenije" 1. 1844 počenši izšle vse njegove poezije. Koseski hoče ostati Koseski itd." — L. 1878 pozdravi Matica Koseskega o 80. rojstnem godu s posebno čestitko, zložil Josip Cimperman, in nato jej pošlje svoj poslednji rokopis, ki se po dr. J. Bleivveisovem nasvetu priobči: i) Raznim delom pesniškim in igrokaznim Jovana Vesela — Koseskigadodatek. Na svitlo dala in založila Matica Slovenska. V Ljubljani 1879. 8. str. 65. Prevodi: Pristna ktera je? (Lessingov Natan). Gorska pesem, Planinski lovec, Perstan Polikratov, Kasandra, Hero in Leander, Diva tujka, Romar, Tekla glas iz groba, Zmage pir, Moč dane besede, Deklice tuga, Ideali, Vitez Togenburski, Nadoveska pogrebna, Ideal in življenje (Schiller); Skakon Haras (Kornerjeva). Rožna vaza, Vernitva križarja, Spoznanje, Nezabime (Paride Zajotti). Mahado in Bajadera, Korinska nevesta, Mertvaški ples (Gothe). L. 1880 je v občnem zboru 14. apr. predsednik dr. J. Bleivreis iskreno branil Koseskega, in 1. 1881 dne 17. apr. Matico sarno zoper prehudo javno kritiko. BKo- seskega z blatom ometavati je princip vseh, ki ne vedo, kolik entuzijazem so njegove pesmi vzbujale od 1. 1844 počenši po vseh okrajnah slovenskih; zato je pravična bila kritika prof. Wiesthalerja v programu mariborske gimnazije. Matica tedaj le pieteto spolnuje do toliko slavljenega pesnika, če vse, kar je od njega prejela uže prejšnji čas, v natisu ohrani (Ltps. 1880 str. 348)". — Iz istega nagiba je naročil, da se k) v Letopisu 1881 ponatisnete Mdve nemški pesni Koseskega", poslani nau po Dav. Terstenjaku iz lista nDer Aufmerksame" v Gradcu, in sicer nDie Tanne auf Rauheneck", Romanze, 1820 št. 51, in 1. 1821 št. 45 Ballade nKurth von Roseck" (cf. Novic. 1845 1. 35: Rožekarjev grad pri Moravčah na Kranjskem). — ,,Pesen ta Dam kaže, da je Koseski uže nemški pesnik bil, predno je še mislil, da bode kedaj tudi slovenske skladal — nekaterim na žolč in togoto. . . Na vsak način se svetu mora naznaniti ona reliquija Koseskega", piše dr. Bleiweis, in Jos. Cimperman pristavlja: ^Nadejati se je, da ji vzprejmo Sloveni z istim veseljem, kakor je upal plemeniti naš voditelj itd. (Ltps. 1881 str. 202 — 208)". — V istem smislu pravijo o smrti J. Koseskega Novice (1884 1. 14): nNaj čuje duh Bleiweisov, duh Koseskijev tudi še dalje in dalje nad našim navodom, da vsi oni, katerim je zaupana osoda našega naroda, navdušeni pa tudi složni nadaljujejo, kar sta složno in vspešno pričela Bleiweis in Koseski!" BNi ga pesnika in sploh slovstvenika pri nas, ki bi se bilo toliko pisalo o njem že za njegovega življenja dnij, kakor o Koseskem, in to v celo nasprotnem smislu; nekteri so ga imenovali prvega pesnika slovenskega, drugi pa so ga zopet devali na nič. Ali vse skrajnosti se sčasoma poravnajo, mnenja se sčistijo, in naposled pridejo pravi nazori na dan (Kres 1884 str. 224)". — Prvi je v pesmi čestital — n v Novicah 1844 1. 45: Gospodu Koseskitu pesniku Slovenje". — Drugi je Malavašič po Novic. 1847 1. 5—9 v nDomoroduih listih" iruenoval oba naša pesnika prvaka — velikana, Prešerna pesnika ljubezni, Koseskiga pesnika resnosti in veličastnosti; tako tudi v nPravem Slovencu" 1. 1849 itd. — Nekoliko glede na ta pridevnika je Svitoslav v Zg. Danici 1851 1. 9 v čestitki ,,Komu?" zapel jo, da krilatec venec prvenstva podari pevcu MVisoke Pesmi" (Novic. 1850), in Gr. Rihar je pomenljiv napev zložil iskreni čestitki. — L. 1852 natisne dr. J. Bleiweis v Koledarčiku svojem prvo pesem Koseskega (dokaj spremenjeno), ktera se je po njem ponatisnila v Vodnikovem Spomeniku 1. 1859, in poslednjo Prešernovo. — L. 1852 1. 57 zloži v Novic. »Mojstru pevcov!" sonet Rodoljubski; 1. 1854 1. 50 po hudi bolezni nIvanu Koseskimu za god in odhod v Abbanske toplice Domovina njegova" čestita, in (cf. Novic. 1855 1. 79. 103) 1856 1. 51 zapoje za god ,,Ivanu Koseskimu" na sv. Kerstnika dan dr. L. Toman. — Jako pospešila se je Koseskega slava 1. 1862, kedar je razpisal z nekterimi rodoljubi dr. Bleiweis častno darilo za najboljši napev pesmi: Kdo je mar? in se je od 1. 1863 po veličastnih dveh napevih (Mašek i Ipavec) preslavljal tudi pesnik sam. — Nasprotna kritika se je izprožila po »Klasji z dotuačega polja" 1. 1866, kjer se je pisal ozir na našo mlado literaturo, a se je preziral mojster, ki je bil vrstnik Prešernov — Koseski (Novic. str. 151). — Kedar izide Mazepa 1. 1868, oglasi se Jos. Stritar v Slov. Glasniku o tem delu in o Koseskega poezijah sploh v nKritičnih pismih'1 (V); na to resnobno odgovori v Novicab 1. 16 Cigale in v Danici 1. 19 Jeran, kar je ranjkega Janežiča pripravilo dotlej, da je ponatisnil ,,Noviški in Daničin glas" o omenjenem pismu, sprejel še VI. Kritično pismo in kos Byronove pesmi v prevodu Stritarjevem, pa — ustavil izdavo Slov. Glasnika itd. (str. 236). — L. 1874 priobči v gimnazijskein izvestju Mariborskem prof. Wiesthaler kritično estetično razpravo nJovan Vesel Koseski i njegova ela" uekoliko glede na prenapete protivnike (str. 26) kažoč poleg poiuanjkljivosti tudi izvrstnosti poezije njegove. — Kedar se prikaže Koseskega nPaklo** in naposled _Dodatek", poprijemati so ga jeli v Narodu 1878 in 1880 (— b i Slavomil), v Zvonu 1. 1879 S. Rutar, in 1. 1881 Fr. Levstik itd. tako da je prikipela kritika do ogrozne trditve na pr.: ,,Brez okoliša je treba povedati: Koseski nij pesnik — nikoli pesnik bil nij. — Koseski ne piše slovanski, ne piše ni slovenski, v katerem jezici niti vrstice ne more naravno in prosto misliti. Njega jezik je kombinacija samoglavega, v slovanstvu o vsem nevednega pedanta itd. (Slov. Nar. XI. 26. 27)!" — Proti raznim napadom branil ga je verno vsa leta Dr. J. Bleiweis ter je ono nepravedno početje srdit imenoval -literarni bašibožukizem itd 1" Z mladega se Koseski slovenščine dobro ni mogel naučiti, pozneje pa je živel skoro vedno v tujih, nemških in laških družbah, nikoli v sredi med narodom slovenskim; ni čudo, ako je naposled svojini mislim iskal besed največ po slovarjih! — nNoviška, Cigaletova in Wiesthalerjeva hvala, kakor Stritarjeva, Levstikova, Rutarjeva in Žvabova graja, posebno pa živi vzgledi večnolepih poezij drugih pesnikov slovenskih, dali so Slovencein priliko pravično soditi Koseskega: hvaliti na njem, kar je hvale, a grajati, kar je graje vrednega. In ako tudi dan danes Koseski ne stoji več na vrhunci slovenskega Parnasa, vender slovenski narod na veke v svojem srci ohrani hvaležen sporoin vsein mnogovrstnim ia pravim zaslugam njegovim (Zvon 1884 str. 252)." Človcštva blag izgled zasramovati,Alj, kakor ti, priprostiga iz krila, Je vergla te v smeti posmeha sla.Selanka tud pobožna, kakor ti, Lepoti zmir smeMn pravico krati,Mogočno da ti roko pevska Vila, Ne verje ne v svetnika, ne v Boga;Na svitli tron te v zvezde posadi, Razrušiti zaklade sercu kani. Ovije te z blišečim žarki tečno, Preganja dim — in sveto vdro rani.In, serca plod, živela boš na večno. Černiti scer je vajen svet, kar sije, Podreti v prah visoko mu je mar; Pa se ne boj! Še serc veliko bije, Ki vnete so za svit in čisto stvar, Zijavni terg življenje v kvantah gubi, Blagejši duh podobe višji Ijubi. (Divica Orleanska.)