Leto VI. - št. 41
KOČEVJE 7. oktobra 1961
Cena 15 din
OB TEDNU OTROKA
ROJSTVO OTROKA, NJEGOVI PRVI GLASOVI IN NJEGOVI PRVI KORAKI V ŽIVLJENJE SO PONOS IN LJUBEZEN MATER IN OČETOV. ZANJ STA PRIPRAVLJENA DATI VSE, SVOJO KRI IN SVOJE SRCE, KI GORI V LJUBEZNI DO OTROKA. MATI, KI NEGUJE NJEGOVO RAST JE POLNA LJUBEZNI IN MILINE; OTROK TO ČUTI VSE SVOJE ŽIVLJENJE. OCE ZRE S PONOSOM NA OTROKOV RAZVOJ, V NJEM VIDI SAMEGA SEBE, SVOJO PRETEKLOST IN BODOČNOST. OTROK JE BIL IN BO BODOČNOST ŽIVLJENJA, POSVETIMO VSO SKRB NJEGOVI RASTI IN NJEGOVEMU ŽIVLJENJU.
Vsako leto praznujemo teden otroka z uspehi naših skupnih prizadevanj v dobro otroku. Delo posvečeno otroku in družini zajema široko področje, ki ga ob tednu otroka pozorno pregledamo in poživljamo s svežimi družbenimi silami.
Letošnje praznovanje, ki po-
jutri« dajejo neomejene možnosti vzgoje in izobraževanje o narodnoosvobodilni borbi. Izkoristimo čimbolj te igre, da se bodo pionirji čim bolj spoznali z narodnoosvobodilno borbo in revolucijo. S takim delom bomo dostojno proslavili napore, heroi-zem in veličastne zmage naših
teka v okviru počastitve obletnice vstaje naših narodov in v okviru zelo široko organiziranih Jugoslovanskih pionirskih iger, pa naj zlasti poudari nekatere stvari, ki so za vzgojo mladega rodu izrednega pomena. Obletnica vstaje in revolucije, ki jo proslavljajo jugoslovanski narodi, nam je spet približala slavno preteklost, spodbudila pisanje kronik in spominov, da bodo mlade generacije poznale najbolj usodno, toda najbolj junaško dobo naših narodov. Jugoslovanske pionirske igre s temami »Moj kraj včeraj, danes in
Ogled Kočevja
V soboto, 30. septembra so obiskali Kočevje člani ObLO Vrhnika. Na KGP jih je sprejel tovari šlgnac Nagode, ki jim je govoril o tem, kako se je razvijalo gospodarstvo v predvojnem in povojnem času na Kočevskem. Povedal je tudi kako se je organiziralo KGP, kakšno ima organizacijo in kako gre proizvodnja po ekonomskih enotah.
Gostje so si nato ogledali kmetijske obrate Cvišlarje, Mlako, mlekarno in mesto Kočevje. Po kosilu v hotelu Pugled so nadaljevali potovanje na Rog in Bazo 20,
narodov v narodnoosvobodilnem boju in v obdobju socialistične izgradnje, ko so se ustvarjali in gradili pogoji za zdravo in srečno življenje naših otrok. S takšnim delom bomo globoko v srca vsadili otrokom željo po miru in ljubezen do domovine.
Naj ob letošnjem tednu otroka poudarimo po razširitvi materi-
alne baze varstva, vzgoje in zaposlitve otrok v prostem času.
V naši občini imamo 6 vzgoj-novarstvenih ustanov, s kapaciteto 330 otrok. Zasedba otrok je 100 odstotna, vendar ugotavljamo, da se varstva poslužujejo le otroci ekonom, močnejših staršev, domači otroci, ki bi bili varstva in vzgoje najbolj potrebni, se teh ustanov ne poslužujejo. Vzrokov je več, vsekakor pa prvenstveno materialna stran take družine. Zato so otroci prepuščeni sami sebi v času, ko sta oče in mati zaposlena. Take primere bodo morale organizacije, društva prijateljev mladine, Stanovanj. skupnost in drugi družbeni činitelji posebej reševati.
Tekom letošnjega leta bo s pomočjo družbenih organizacij v Stari cerkvi organizirano varstvo otrok v bivši stavbi gostišča »Pod lipo«, ki se preureja za te namene. Večji del sredstev je prispeval ObLO Kočevje, to je 2,000.000 din, 500.000 din je prispevalo Društvo prijateljev mladine iz Beograda, 60.000 din Tek-stilana Kočevje, 60.000 din Obč. odbor RK Kočevje, 100.000 din sklad za šolske kuhinje, nekaj sredstev pa pričakujemo od podjetja KGP Kočevje.
Na ta način bomo v prihodnjih letih organizirali varstvo tudi v Koprivniku, kjer je z anketo prijavljenih in čaka na varstvo že sedaj 32 otrok, dalje bo treba misliti na Stari log, Faro in drugje.
Za izvedbo vseh teh nalog pričakujemo pomoč vseh organizacij, staršev, delavskih svetov, skratka, od vseh činiteljev, ki so odgovorni za napredek mladega rodu.
Naj omenim še delo naših pionirjev: prav v tednu otroka pionirji letos prvič »s tajnimi volitvami« volijo predstavnike svoje organizacije. Ponosno ugotavljajo uspehe dosežene pri vključitvi raznih tekmovanj v Jugoslovanske pionirske igre I. in II. etape. Ponosni na te uspehe moramo biti tudi mi odrasli, ker stopajo naši najmlajši po pravi poti, ki jo odpira naša socialistična družba.
Občinska zveza prijateljev mladine in vsa društva, starešinski sveti in šolski odbori, naj tudi v bodoče nenehno skrbe, da se bodo v občinske proračune in proračunske sklade za šolstvo upoštevale tudi vnaprej potrebe za uspešno delo na področju otroškega varstva in pionirske organizacije. Za uresničevanje teh plemenitih ciljev, ki si jih zastavljamo ob tednu otroka, nas prešinja ponos, da delamo v organizaciji, kjer se srečujejo starši in otroci, v želji in prizadevanjih, da bi v veselju rasel mladi rod, ki bo za nami pripovedoval: »Imeli smo lepo mladost«.
Letos, ko praznujemo 20. obletnico vstaje naših narodov, se z velikim ponosom spominjamo velikega zgodovinskega dogodka, Zbora odposlancev slovenskega naroda, ki se je prav v teh dneh pred 18. leti odvijal v Kočevju. Ta veliki dogodek bo za vedno zapisan v zgodovini slovenskega naroda kot spomenik iz najsvetlejših dni njegove zgodovine.
NOB naših narodov je pokazala, kaj lahko napravi ljudstvo, če je enotno in če ve za kaj se bori. Narodno osvobodilno gibanje je od vsega začetka imelo nekaj novega. Ustanavljala se je nova ljudska oblast, ki je rasla in se krepila v boju s fašizmom in domačo reakcijo. Na osvobojenem ozemlju so se izvajale svobodne volitve v organe nove oblasti in za Zbor odposlancev v Kočevju, kot predstavnikov vsega slovenskega ljudstva.
Ta prvi slovenski parlament je dal na svojem prvem zasedanju jasno perspektivo bodoče ureditve naše domovine. Poleg vseh sklepov in odlokov je zbor izvolil tudi zastopnike za drugo zasedanje AVNOJ. Analiza boja in doseženih uspehov na bojnem polju je pokazala, da si je delavski razred pod vodstvom KPJ Pridobil pravico, da vodi naše narode h končni zmagi za osvoboditev.
Trdna enotnost narodov Jugoslavije v svobodni domovini je bila volja naših narodov, da si v skupnosti, v kateri ni vladajočih in vladanih, zagotovijo svoj svobodni razvoj. Pa ne samo to, nova Titova Jugoslavija se je morala spoprijeti tudi z vsemi tujimi silami, ki so gledale na male narode kot na drobiž za medsebojno obračunavanje. Velike sile so prezrle silo našega ljudstva, ki se je v štiriletni krvavi borbi vsak dan rajši odločalo za smrt, kot pa za suženjstvo. Pod vodstvom KPJ in Ljudske fronte je nova Jugoslavija dobivala nove oblike tudi v povojnem času. Enako važen kot je bil poziv KPJ na
Iz slavnostne seje ObLO Kočevje
SLAVNOSTNA SEJA ObLO KOČEVJE V POČASTITEV OBČINSKEGA PRAZNIKA V TOREK, 3. OKTOBRA JE BILA LETOS V DVORANI MNOŽIČNIH ORGANIZACIJ. NA SEJI JE BIL PRISOTEN MED OSTALIMI GOSTI TUDI LJUDSKI POSLANEC ŽIVKO BERNOT IN PREDSEDNIK OLO LJUBLJANA BORIS MIKOS, PREDSEDNIK ObLO
Črnomelj in Grosuplje, slavnostni govor je
PODALA UDELEŽENKA ZBORA ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA PAVLA BRADAČ, KI JE MED DRUGIM DEJALA:
oboroženo vstajo naših narodov v letu 1941, tako je bil važen tudi poziv za obnovo domovine, v kateri smo se opirali na lastne sile.
Povsod v naši domovini so doseženi veliki uspehi. S skupnimi napori vlagamo veliko sredstev za razvoj našega gospodarstva tudi v naši komuni. Ogromni napori in samoprema-govanje naših delovnih ljudi je dajalo jamstvo za boljše pogoje življenja. Uspehi našega dela so vidni povsod. Naši delovni ljudje so lahko ponosni na dosežene uspehe in rezultate, ki so jih dosegli v borbi in delu.
Mi smo razvili naš gospodarski in socialistični sistem,_ razvili smo delavsko in družbeno samoupravljanje, proizvajalci so postali organizatorji in upravljavci v vsem našem življenju. Vse to je sprostilo sile ljudstva, dvignila se je njegova samozavest, ki dviga proizvodnjo in krepi našo ureditev. Milijoni ljudi danes odločajo v raznih oblikah upravljanja.
Kakor med vojno, tako so tudi v povojni graditvi naši delovni ljudje največ d oprinesli za naš napredek. Zato tudi upravičeno zahtevajo, da nadaljujemo s tako politiko, v kateri vidijo zagotovilo, da sc bo življenje še izboljšalo v skladu z večjo produktivnostjo dela. Danes neposredni proizvajalec v komuni in delavskem svetu razpolaga že z več kot polovico nacionalnega dohodka, ki ga je ustvaril. Večja proizvodnja in večji narodni dohodek bosta omogočila povečanje osebne potrošnje in dvignila družbeni standard. Isti delovni človek, ki je v NOB nosil poleg municije knjigo, isti ima danes v komuni in delavskem svetu orožje, da zagotovi, da bo humanizem in kultura resnično njegova^ last. Zavedamo se ,da nam ni bilo
ničesar podarjenega v borbi, niti ne v povojni izgradnji. Tudi danes vemo, da svoboda ni samo lepa beseda, pač pa je bistvo vsega našega razvoja, v katerem si urejamo naše življenjske pogoje sami. Svoboda je naša pravica, kakor tudi dolžnost in odgovornost za naš družbeni razvoj.
V povojnem času je bila Jugoslavija vedno v tisti vrsti dežel, ki so se borile za mir in enakopravnost vseh narodov na svetu. Ponosni smo in zadovoljni, da je bila zgodovinska konferenca neblokovskih držav ravno v Jugoslaviji. Njeni sklepi so velik doprinos vsem miroljubnim silam sveta, so osnova za mir v svetu.
Naša komuna, ki je bila med NOB dve tretjini popolnoma porušena se dviga v nov gospodarski razvoj. Iz porušenih vasi so zrasli novi socialistični kmetijski obrati, v komuni nastaja novo življenje.
Ko analiziramo uspehe, vidimo, da prizadevanja naših delovnih ljudi niso bila zaman. Uspehi so tu in prav je, da to pogledamo in sc o tem pogovorimo. Dobro se zavedamo tega, ko praznujemo občinski praznik, da so temelj vsega tega sklepi kočevskega zbora, ki nam dajejo vzpodbudo pri delu za boljšo bodočnost vseh naših delovnih ljudi.
Po slavnostnem govoru Pavle Bradač, je Ignac Karničnik v imenu občinskega odbora SZDL predlagal ObLO, da se za 20. obletnico Zbora odposlancev slovenskega naroda v letu 1963 organizira v Kočevju veličastna proslava vseh živečih odposlancev kočevskega Zbora, kar je ObLO sprejel kot svoj sklep. Na koncu so iz slavnostne seje poslali pozdravno brzojavko predsedniku IS LRS tovarišu Mihi Marinku.
Od pionirjev
organizacijo mladine
%
V počastitev praznika Občine Kočevje smo pionirji osemletne šole Jožeta Seška in Občinski komite LMS organizirali izlet na Rog. V Podstenicah nas je bilo 60 pionirjev sprejetih v mladinsko organizacijo.
Se pred osmo uro smo se zbrali pionirji na šolskem dvorišču. Nasmejanih obrazov z nageljni na prsih smo se vsedli v avtobus in se odpeljali. Zadonel je veseli živ žav iz pionirskih grl v avtobusu, ki je vozil proti Rogu. Z mislijo, da bomo kmalu sprejeti v mladinsko organizacijo, smo bili vsi veseli. Pot na vrh Roga, ki pelje po gozdu, je polna zavojev. Na vrhu smo se ustavili in se zbrali okrog dveh
citern, ki so nekoč služile za vodo lesnemu obratu, ki je obstajal na Rogu.
Tovariš Ožbolt, ki je bil naš spremljevalec, nam je orisal nastanek, delo in razpad tega lesnega obrata, kakor tudi potek Roške ofenzive v letu 1942. Povedal nam je več zgodb iz življenja in boja partizanov. Ob koncu njegovega pripovedovanja nam je še dejal:
(Nadaljevanje na 2. strani)

?■ |

Parada mladosti v Kočevju 1961
Stran 2
7. oktober dan topništva
Topniške enote JLA se letos še s posebno velikimi pripravami priključujejo jubilarni proslavi 20-letnice vstaje. To je tudi razumljivo, kajti topničarji istočasno proslavljajo tudi 20-letnico svojega obstoja.
7. oktobra 1941 je prva topniška baterija NOV zelo uspešno tolkla fašistični aerodrom v
Moralo se je napadati z hrabrim srcem in z odločno voljo. Pojava partizanskih topov je zmedla sovražne vrste. Bunkerji so postali ne-sigurni, mehki in polni strahu.
Z uspešnim razvojem narodnoosvobodilne borbe se je razvijalo tudi naše topništvo.
V Sloveniji smo prve topove dobili meseca
ga za to likvidacijo pripada našemu topništvu. V tem času je bežala bela garda z Dolenjske in Bloške planote in se zaprla v Turjaški grad v Turjak. Belogardisti so bili prepričani, da jih roka pravice ne bo dosegla. Zmotili so se. Računali so na debel zid, ki ga ima Turjaški grad. Pri napadu se v začetku z lahkim orožjem ni moglo ničesar storiti. Pripeljani so bili veliki topovi, ki so bili v Kočevju zaplenjeni. Okrog 40 granat je iz močnega zidu začelo delati razvaline. Izdajalcem je postalo jasno, da je njihova usoda zapečatena. Predali so se. Topništvo je pokazalo svojo vrednost in moč. Likvidacija bele garde v Grahovem in Črnem Vrhu je v glavnem zasluga našega topništva. Naši topovi so bili pri napadu na Kočevje, Ribnico, Velike Lašče, pri Grosupljem, Rakeku in tako dalje. Topovi so se slišali po vsej domovini in njihov glas je dospel do vseh kontinentov sveta.
Nemški topničarji so kaj kmalu občutili strah. Tako so na Rakeku Nemci imeli nekaj svojih baterij, ki so vsak dan bruhale ogenj na položaje XIV. divizije. V borbo je stopilo naše topništvo. Topništvo proti topništva. Rezultat borbe je bil: ena nemška baterija uničena, a ostale neutralizirane. Ljudje iz okoliških vasi še nekoliko dni po tem niso slišali nemškega topništva.
Tudi nemški tankisti so kaj kmalu videli, da se po naši zemlji ne smejo svobodno sprehajati. Ko so oktobra 1943. leta nemški tanki izvršili iznenadni napad na osvobojeno ozemlje v smeri Begunje, jih je na Kamni Gorici počakala ena naša protitankovska baterija in jih s svojim ognjem vrgla nazaj. Tako so se osramočeni vrnili nazaj proti Rakeku. Nekoliko dni pozneje so Nemci zvedeli, da od smeri Cerknica proti Grahovem gre v koloni topništvo XIV. divizije. V največji brzini so sc pognali za ko-
lono, z namenom, da jo razbijejo. Kolono so dohiteli na Marofu in obstali kot ukopani. Na 100 m pred njimi so stali naši topovi pripravljeni na strel. Naši topničarji ne bodo nikoli pozabili tistega trenutka in zmede, v kakršni so zbežali nemški tanki. Takih in podobnih slučajev je v času NOB bilo mnogo.
Dejstvo je, da je od samega začetka narodnoosvobodilne borbe bilo in ostalo topništvo važen činitelj borbene moči JLA.
Topništvo JLA je še v času vojne dokazalo, da je v stanju bojevati se pod pogoji frontalnih borbo. Sremska fronta je to najbolje dokazala. Tu so topničarji razbili nemške tankovske protinapade. Organizirano in plansko so pripravili artilerijski napad in s svojim preciznim ognjem razbili nemško obrambo. Tako je zahvaljujoč se topništvu bila sremska fronta prebita.
V končnih operacijah za definitivno osvoboditev naše zemlje je naše topništvo pokazalo vse lastnosti sodobnega topništva. Znane so borbe v Dalmaciji, za osvoboditev Reke in Sušaka, Trsta in Gorice in vse tja do Koroške. Po drugi strani pa borbe za osvoboditev Podravlja, Varaždina, Zagreba, Celja in Maribora. V tem razdobju je topništvo bila važna veriga v sklopu JLA, ki je drobila sovražnika na poti narodne osvoboditve.
Topničarji se s ponosom spominjajo borb, ki jih je vodilo naše topništvo in ponosni so na izvršene naloge v graditvi naše domovine in JLA. Tudi danes topničarji z vsemi silami delajo na tem, da bodo topniške enote JLA čim bolj sposobne za eventualno obrambo svoje socialistične domovine Jugoslavije.
Naj živi Dan topništva JLA — 7. oktober.
Podpolkovnik Bombač Franc-Zorko
Topništvo na paradi
Kraljevu. Da bi se tradicija topništva obdržala, to je v spomin na tiste slavne dni Jugoslovanske revolucije, je Vrhovni komandant tov. Tito izdal nared bo, da vsako leto topništvo JLA proslavlja 7. oktober kot — Dan topništva. Ta dan ni samo praznik naših topničarjev, marveč je to praznik našega delovnega ljudstva.
Formiranje prve partizanske baterije je bilo velikega vojaškega in političnega značaja. Jugoslovansko ljudstvo je v svoje roke dobilo močno ognjeno orožje, ki je pozneje predstavljalo strah in trepet okupatorju. Tega orožja ni nihče poklonil, temveč si ga je moral naš človek priboriti v neenakopravni borbi. Da bi prišli do orožja, je mnogo naših sinov moralo dati svoje dragoceno življenje. Za ceno velikih žrtev so bili jugoslovanski narodi prisiljeni odvzeti sovražniku orožje. To so bili težki, slavni časi narodne revolucije.
Se dobro se spominjamo časov, ko narodnoosvobodilna vojska še ni imela topov. Na sovražne bunkerje se je moralo s puško in bombo.
julija 1943. Istega meseca se je formirala tudi naša prva in druga slovenska divizija (pozneje znane kot XIV. in XV). Pri vsaki diviziji se je lormirala po ena baterija. Tako je prva baterija v Sloveniji bila formirana v Beli Krajini 19. julija.
Te. dve baterije so pod skupno komando že 24. julija napadle belogardistično postojanko v Žužemberku. Vržena je bila prva topovska granata na sovražni bunker v zgodovini narodnoosvobodilne borbe Slovenije. Pri prvem strelu je bil uničen bunker. Belogardisti vse do napada niso verjeli, da partizani imajo topove. Takrat so jih na lastni koži poskusili.
S kapitulacijo italijanske vojske se je naše topništvo zelo povečalo. Kakor drugod, tako so sc tudi v Sloveniji formirale nove baterije, divizije, a leta 1944 se je na Dvoru pri Žužemberku formirala prva topniška brigada v Sloveniji.
Pristopili so takoj k likvidaciji plavogar-distične postojanke v Grčaricah. Glavna zaslu-
Elektronski aparat topništva
Prireditve y počastitev praznika občine Kočevje
Lepa proslava v Šeskovem domu
Topli so letošnji jesenski večeri. Sobota, zadnji dan septembra. Kočevje je praznično, na hišah vihrajo zastave. Ljudi je malo po mestu, doma je še vedno dovolj dela. V skupinah se zbira mladina. Ljudje gredo proti Šeškovemu domu, kjer je akademija v počastitev občinskega praznika. Dvorana se počasi polni, na žalost samo do polovice, zadnji sedeži so ostali prazni.
Ocenjevalna vožnja motornih vozil
Z malo zakasnitvijo se dvigne zastor. Pred nami je scena, ki jo je pripravila DPD Svoboda Kočevje. V poltemni osvetlitvi so ljudje kot kipi na odru. Slika kaže na nekaj, kar vzbuja v človeku nemir. V srcu vstane tisto žalostno hrepenenje, ki smo ga občutili v letih naše NOB, hrepenenje po svobodi.
"•Ne, ne! Saj to ni več resničnost, to je le scena na odru,« preleti bežna misel človeka, ki gleda na oder.
Z odra se sliši glas in človeku se zdi, da se je vrnil v življenje pred dvajsetimi leti.
"Ne več z očmi, le s srcem gledam njive in travnike, gozdove in vasice mladosti moje, zdaj so le še ptice, ki nosijo do njih pozdrave žive.«
To je glas zapornika iz ječ v letih 1941—1945, ko je okupator mučil naše ljudi. To so besede na smrt obsojenih talcev, do smrti pretepenih ljudi, ki so raje umrli kot pa da bi izdali narod in domovino.
"Pred puškami stojimo, ta smrt je velika in komaj sem jo vreden«
To je glas talcev, ki so padali po vsej naši domovini. Srce v prsih postaja nemirno kot v tistih časih, ko smo zvedeli, da so
padli naši tovariši.
"Ne, saj to ni več resnica, to je samo scena iz odra, to je le živi spomin na tisto, kar smo preživeli pred dvajsetimi leti« pravi razum.
Spet se sliši glas z odra:
"Pišem vam sedaj ob slovesu. Kmalu bo svoboda, mi odhajamo, toda vi ostanete. Pred vami je bodočnost. Nadaljujte naše ideje, kar smo mi s svojim odhodom prekinili. Ljubim življenje, posebno močno ga ljubim v tem trenutku, toda ni mi žal, ker vem, zakaj ga dajem.«
Ta točka proslave občinskega praznika, ki jo je pripravila DPD Svoboda Kočevje je segla v srce vsemu občinstvu. Človek je pozabil, da živi v sedanjosti, povrnil se je v življenje pred dvajsetimi leti.
Tovarišu Gregoriču, ki je zrežiral to delo, kakor tudi vsem nastopajočim, gre res vse priznanje. Sami se dovolj ne zavedamo, da bi nudili več moralne pomoči članom društva Svobode,
Folo razslava
Fotoklub Kočevje je v torek, 3. oktobra otvoril v dvorani podružnica Socialnega zavoda razstavo fotografij 1961, ki bo odprta do 8. oktobra. Slike so kvalitetne in pokažejo razne motive iz narave, tehnike in življenja. Ljubiteljem fotografije priporočamo, da si razstavo ogledajo, ker je kvalitetno urejena.
da bi nam še večkrat pripravili tako po vsebini in podajanju kvaliteten program.
V drugi točki proslave je tovariš Ivan Arko podal slavnostni govor, pevski zbor pod vodstvom tovariša Humeka je zapel štiri pesmi. Proslava je po vsebini in izvedbi zelo lepo uspela in v srcu je bila toplina, ko smo odhajali proti domu.
Od pionirjev v organizacijo mladine
(Nadaljevanje s 1. strani)
"Dragi pionirji, ki boste kmalu postali mladinci! Učite se in varujte to, kar smo vam priborili. Za današnjo svobodo je padlo veliko mož in fantov, mater in deklet, mladincev In pionirjev. Mnogokrat je bila naša zemlja prepojena s krvjo. Ako bi te smreke, ki so stare 20 in več let spregovorile, bi pripovedovale o življenju in trpljenju borcev za našo svobodo po gozdovih Roga in drugod,«
Zopet smo se odpravili dalje, naš cilj so bile Podstenice. Pri spomeniku mladine nas je tovariš Zvone Žigar sprejel v mladinsko organizacijo. Vsi smo bili najbolj veseli tega trenutka, ko nam je tovariš Žagar spregovoril o mladinski organizaciji in nam čestital k našemu sprejemu. Dobili smo tudi izkaznice mladinske organizacije. Tovariš Ožbolt nam je povedal več mladinskih dogodkov iz življenja mladine v času NOB. Imeli smo tudi recitacije, pionir iz naše šole pa je zaigral več partizanskih pesmi na harmoniko.
Poslovili smo se od Podstenic in se odpeljali proti bolnici Je-lendol. Tam smo si ogledali barake, v katerih so živeli ranjeni partizani v vojnih letih. Iz bolnice smo odšli na grobišče 45
Avto moto društvo Kočevje je dne 1.	10. priredilo terensko
ocenjevalno vožnjo v počasitev občinskega praznika. Prireditev je potekala pod pokroviteljstvom predsednika ObLO Kočevje Draga Benčine. Prireditev je v celoti uspela in za časa tekmovanja ni prišlo do nobenih nezgod. Organizacija je bila dobra.
Tekmovanje je bilo v treh skupinah in sicer v skupini motorjev, mopedov m avtomobilov. Tekmovalci so pokazali preciznost vožnje, natančnost in na zaključku, na specialni preiz-
junakov, ki so pokopani v lepi dolinici poleg jelk v osrčju Roga. Grobovi padlih junakov so lepo negovani, pred grobiščem stoji kamnita plošča, na kateri je napisano:
"Na trdo pot ste šli za nas izkrvaveli zato naš rod živi.
In boste vi živeli spomin na vas živi za vas gori ljubezen Vaš grob je hram časti in slava sije čezenj.
Počasitili smo njihov spomin z enominutnim molkom, naš smeh je utihnil. Zamislili smo se v te grobove pred nami, ki so nastali zato, da mi živimo.
Nadaljevali smo našo pot na Bazo 20 kjer smo imeli pogostitev. Tovariš Ožbolt nam je spet pripovedoval vesele in žalostne dogodke iz življenja partizanov na Rogu in drugod. Prehitro je minil čas in morali smo se posloviti od lepega Roga. V avtobusu so zadonele partizanske pesmi in 20. september nam bo ostal v trajnem spominu, saj smo bili tega dne sprejeti v mladinsko organizacijo.
kušnji tudi preciznost in tehnično sposobnost vožnje in manevriranja.
V	skupini avtomobilov je prejel prvo nagrado in pokal Lisac Ivan, drugo mesto Kos Slavko in tretje mesto Struna Herman,
V	skupini motorjev je prejel prvo nagrado in pokal Sem-ler Janez, drugo mesto Žurga Valentin, tretje mesto Fine Anton.
V	skupini mopedov je prejel nagrado in pokal Tramte Alojz, drugo mesto je zasedel Horvat Franc in tretje mesto Senekovič Franc.
Delavske igre so se razvijale po določenem urniku in do večjih motenj ni prišlo. Letošnji način tekmovanja na izpadanje se je izkazal kot dober. One podružnice, ki so za posamezne panoge moštva prijavile, niso pa poskrbele ,da bi igralci na tekmovanja tudi prišli, so se same avtomatično izločile iz tekmovanja, ne da bi zaradi tega trpel nadaljnji razvoj tekmovanja. Ne gre pri teh igrah samo za rezultate tekmovanj, temveč tudi za splošno disciplino nastopajoči! in za zanimanje kolektivov za tekme, posebno pa onih, ki se v kolektivih prevzeli odgovornost za izvedbo programa na osnovi prijav svoje sindikalne podružnice, Prigovarjanje posameznikov tu niso na mestu, ker so za avtomatično izpadanje moštev krive same sindikalne podružnice, ker so se za same igre premalo zanimale in je veliko razpisov in vabil ostalo v predalih.
Pri balinarjih je v končni igri
Najmanj kazenskih točk je prejel Lisac Ivan, in to samo 5. Največ kazenskih točk pa je prejel Cimprič Albin, in sicer 1.810.
Istega dne popoldne ob 18. uri so bile razdeljene nagrade, pokali in diplome. Rezultate je objavil v imenu predsednika ObLO predsednik AMD Ing. Janez Trošt in jim je čestital k doseženim mestom in razdelil nagrade.
Tekmovalci so izrazili na zaključku pohvalo dobri organizaciji in prav tako mnenje, da bi tudi v bodoče izvedli tekmovanje v podobni obliki.
zmagalo moštvo "Oprema« v postavi Pahulje Franc, Marinč Jože in Novak Franc z 2:1 proti moštvu Kemične tovarne. Igra je bila zelo zanimiva, kar kažejo 'že posamezni izidi 21:19, 4:21, 21:5. Moštvo "Opreme« bo prejelo prehodni pokal za leto 1961.
V namiznem tenisu so se kot posamezniki uvrstili tudi v tem letu v glavnem lanski zmagovalci, med tem ko je prišlo med ekipami do precejšnjih sprememb. Kot posameznik je zmagal med 16 igralci Obranovič Branko iz kolektiva "Itas« in tudi ekipno je zmagal "Itas« v postavi Obranovič in Zalezina.
Odbojkarji so se zagrizeno borili. Pri vseh igrah je bilo videti precej napredka. Lanskoletni prvak moštvo sindikata prosvetnih delavcev tudi v tem letu ni imel posebnih težav za osvojitev prehodnega pokala za leto 1961.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Delavske igre
Stran s
Delavske igre
Pred pohodom patrulj
Grafičar: Borac 2:2
Za streljanje se je prijavilo -sicer največ ekip, vendar jih je nastopilo manj kot lansko leto. Letošnji prvak je podružnica »Avto«, katere strelci so dosegli -551 krogov od 750 možnih.
V finalni nogometni tekmi je zmagala kombinirana enajsterica Tekstilane' in Tiskarne proti moštvu »Itas« z 2:1 (0:1). Tekma je bila precej živahna, toda dokaj nedisciplinirana in včasih neresna, k čemur so pripomogli "tudi nekateri gledalci, ki imajo nogometne tekme za izživljanje svojih »frajerskih« nagibov. Tem bi bilo treba končno dopovedati, da nimajo kaj iskati na ^športnih igriščih, dokler se bodo •obnašali tako pobalinsko. Pri vseh tekmah ostalih športnih panog so številni gledalci živahno bodrili svoje igralce, vendar dostojno in v tovariških mejah, le pri nogometu tega ni mogoče doseči. Če bodo nekateri gledali nogomet skozi prizmo »polomi mu noge« je bolje, da se s tako igro preneha.
Nogomet:
1.	Tekstilana-tiskarna,
2.	«Itas«,
3.	KGP.
Balinanje:
1.	»Oprema«,
2.	Kemična tovarna,
3.	Tekstilana.
Odbojka:
1.	Prosvetni delavci,
2.	»Itas«,
3.	Tekstilana.
Namizni tenis — posamezni:
1.	»Itas«,
2.	Tiskarna »Urška«,
3.	Elektro.
Streljanje:
1.	»Avto« 551 krogov,
2.	Kemična tovarna 511 kr.
3.	»Itas« 499 krogov.
Igre so končane. Vsa pohvala gre tudi organizatorjem, ki nesebično žrtvujejo svoj prosti čas za razvoj športa v našem mestu. Delavske igre so velik pozitivni činitelj ne le samo na športnem polju, temveč tudi pri vzgoji tovarištva in razvoju razvedrila med delovnimi kolektivi. Pohvaliti pa je tudi vse one sindikalne podružnice, ki so se tekmovanj udeležile in tako pokazale, da jim ni samo do papirnatih prijav.
Košarka
Svoboda (Zagorje) : Ribnica 61:58 (28:22)
V predzadnjem kolu je ekipa Ribnice gostovala v Zagorju. Gostje so bili favoriti, saj so v prvi tekmi zmagali z veliko razliko. Toda že takoj v začetku so domačini presenetili. Gostom se je poznalo, da so utrujeni. V drugem polčasu pa so imeli Ribničani vseskozi iniciativo in so dve minuti pred koncem vodili za pet točk. Vendar so zaradi slabe taktike tekmo kljub temu izgubili.
V nedeljo 28. 10. je bila na stadionu v Ribnici odigrana prvenstvena nogometna tekma med Grafičar jem iz Ljubljane in domačim Borcem. Domačini so kmalu prišli v vodstvo z enajstmerovko, vendar so tudi gostje kmalu izenačili. Damači-ni so spet zabili gol in tako postavili končni rezultat prvega polčasa. Tudi v drugem delu igre so bili domači boljši, vendar niso znali izkoristiti izrednih možnosti za dosego golov. Nasprotno so pa gostje dosegli in tako izenačili rezultat, ki se do konca igre ni izpremenil. Iz-
redna priložnost za dosego obeh točk se je ponudila domačim tik pred koncem tekme, ko je sodnik zopet pokazal na enajstmetrovko. Toda strel je zgrešil vrata in s tem prikrajšal domače moštvo za eno točko.
Igra je bila dinamična, ki je pa prehajala proti koncu v grobost, tako da je bil sodnik prisiljen izključiti nekatere igralce obeh moštev in se je igra nadaljevala okrnjeno. Odločitve sodnika so bile slabe in je večkrat oškodoval obe moštvi. NK Borac bo igral prihodnjo nedeljo v Grosupljem.
Jxdiod pobudi
Tudi za letošnji občinski praznik je bil že petič pohod patrulj »Po kurirskih stezah okupiranega Kočevja. »V tem letu je bil program nekoliko izpremenjen, tako da so imeli pionirji samo simbolični pohod na 4 km, starejši oddelki pa na daljše proge, ostali so pa imeli tekmovalni pohod za prehodne pokale ObLO Kočevje.
Organizacijo tekmovanja je izvajala Občinska zveza za telesno vzgojo. Pred pohodom patrulj je imel kratek nagovor na tekmovalce in patrulje, kakor tudi na veliko število gledalcev član občinskega odbora SZDL
leženci tega poahoda so prejeli številke, ki bodo žrebane za praktična darila, ki jih je prispeval občinski odbor SZDL Kočevje. V simboličnem pohodu so se najbolj odrezali uslužbenci ObLO Kočevje, ki so postavili največ patrol j. V eni izmed teh je bil skupni seštevek let udeležencev 164.
Ostale patrulje so se poprijele na tekmovalnih progah, ženske na 6 km in moški na 15 km.
Prehodne pokale za leto 1961 so prejele patrulje:
Skupina mladink: Gimnazija;
Skupina ZB: Kočevska Reka;
. ' 1

1.	Obranovič Branko — »Itas«, V nedeljo bo v Ribnici na spo-
2.	Konte Benči — Elektro, redu še zadnja tekma z Novim 3 —4. Zalezina Alojz — »Itas«, mestom, ki bo odločala o tret-
Luder Jože — Rudnik, jem mestu v ljubljanski pod-ekipno:	zvezi.
Rokometno prvenstvo Dolenjske
Ekipa osemletne šole J. Šeška po pohodu
Ocenjevalna vožnja motornih vozil po Kočevski
Tekmovanje v Dolenjski rokometni ligi poteka v redu. Začetne težave so mimo in letošnje tekmovanje je še bolj zanimivo kot lansko leto. Letos nastopata dve novi ekipi: Kočevje in Dobrepolje. Izidi tekmovanja so pričakovani, preseneča le slab start ekipe Stične, ki je lansko leto zasedla drugo mesto. Favorit za prvo mesto je ekipa Ribnice, ki je tudi lansko leto zmagala. Lestvica po treh kolih je naslednja:
POPRAVEK
V zadnji številki »Novic« Smo v članku »Gostje so bili boljši« na tretji strani objavili nepravilni rezultat med Ribnico in Kočevjem. Pravilni rezultat se glasi 18:8 in ne 9:8 kot so objavile »Novice«.

Qiianlt prebivalcev Zahvale Jkodam JdquUleno JxeMid
KOČEVJE
Poročili so se: Maček Viljem šofer iz Livolda št. 54, star 23 fot in Kapele Angela iz Livolda 54 delavska stara 23 let, Iva-Matija, kurjač iz Kočevja Roška cesta št. 72, star 20 let in yrrn Veronika, delavka iz Kočevja, Roška cesta št. 72, stara 34 let, Sunta Vincenc, vodovodni inštalater iz Kočevja Seškova Olica 20, star 23 let in Zbašnik Marija, natakarica iz Ravnega dola št. 10, stara 18 let.
V Novem mestu je rodila Furman roj. Grah Gizela, gospodinja iz Starega loga št. 9, deklico Nado, v Spodnjih Ključarevcih je rodila Kotar r. Voglar Marija, kuharska pomočnica iz Dolge Vasi št. 1, deklico Dragico.
VAS-FARA
Umrl je: Malnar Franc, upokojenec iz Brige št. 5, star 85 let.
DOLENJA VAS
Rodila je: Levstek Marija, gospodinja iz Dolenje vasi št. 50, deklico Nevenko.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi moža, • očeta 1,1 starega očeta
Martina mavroviCa
iz Slavskega laza št. 16
v iskreno zahvaljujemo vsem hstim, ki so nam v tem težkem casu pristopili na pomoč in so-
05PVICE« — glasilo Občinskega r ,b°ra SZDL Kočevje in Ribnica, ■jdaja in tiska CZP »KOČEVSKI hiši- v Kočeviu. Urejuje ured-Ppt 1 ?dbor. Odgovorni urednik va er Sobar. Uredništvo in upra-l4-aV ^Ro^evju, Ljubljanska cesta
čustvovali z nami - to je sosedom in sorodnikom.
Zahvaljujemo se tudi organizaciji občinskega odbora ZB Kočevje za podarjeni venec in vsem tistim, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena, sin Jože, hčerka Ivanka, vnuki Verica in Tinček, sin Martin z družino.
ČESTITAJO
Dragemu svaku in sestri Meri
Zeletovi iz Euclida 19 želimo za 35. obletnico skupnega življenja veliko sreče in zadovljstva ter vama kličemo še na mnoga leta. Naj bo Vaše življenje brez skrbi in trpljenja.
Iskrene čestitke pošiljamo svaku in sinku Karlu za god. Ljubitovim pa pošiljamo iskrene pozdrave.
Sestra Ivana z družino, sestra Karla in Nežka z družino ter ostalo sorodstvo iz Kočevja.
3gqa’ jhlcfon uredništva in uprave 250Vv r?^nina ie 500 din, polletna
hanrli1 4n .jo je treba Pečati " 3 arv, .fja inozemstvo 1000 din "“'ške
-265 pri Komunalni banki
v
oz.
e dolarje. Tekoči račun: Linhi- 65 pri Komunalni bank’" Dana, podružnica Kočevje
JADRAN, KOČEVJE: od 6. do 8. oktobra ameriški barvni ci-nemascopski film »Drevo za obešanje«, 8. in 9. oktobra ameriški barvni cinemascop-ski film »Bela divjina«, od 10. do 12. oktobra ameriški film »Vznemirjeni Zorroa«, od 13. do 15. oktobra italijanski cinemascopski film »Pekel v mestu«, 15. oktobra matineja jugoslovanskega barvnega filma »Čarobni meč«.
SVOBODA, RUDNIK: 7. in 8. oktobra ameriški barvni film «Darbi O’ Gil«, 14, in 15. oktobra japonski film »Poslednje žene otoka Sajpan«.
RIBNICA: 7. in 8. oktobra ameriški barvni cinemascopski film »Ni imena na naboju«, 14. in 15. oktobra gruzinski film »Tuji otroci«.
SODRAŽICA: 7. in 8. oktobra jugosiovansko-italijanski cinemascopski flim »Beli vrag«, 14. in 15. oktobra jugoslovanski cinemascopski film »Vojna«.
LOŠKI POTOK: 8. oktobra madžarski film »Nedeljska romanca«, 15, septembra fran-
coski film »Tatovi draguljev«.
VELIKE LAŠČE: 7. in 8. oktobra ameriški film »Zaznamovan«, 14. in 15. oktobra italijanski film »Precep«.
DOBREPOLJE: 7. in 8. oktobra ameriški barvni vistavision film »Ponos in strast«, 11. oktobra ameriški film »Pesek Iwo Jime«, 14, in 15. oktobra ameriški barvni cinemascopski film »Zbogom orožje«.
PONIKVE: 12. oktobra ameriški film »Pesek Iwo Jime«.
KOČEVSKA REKA:	7, in 8.
oktobra ameriški barvni film »Štirje jahači«, 11. oktobra jugoslovanski film »Skozi veje nebo«, 14. in 15. oktobra ameriški film »Dvanajst jeznih mož«.
PREDGRAD: 7. in 8. oktobra italijanski barvi film »Kruh, ljubezen in...«,	14. in 15.
oktobra nemško-poljski barvni film »Planet smrti«.
BROD NA KOLPI: 7. in 8. oktobra zahodnone riški :,lm -Dane« se- ženi moj mož« 14. in 15. oktobra angleški film »Želja po nebu«.
1.	Ribnica
2.	Dobre polje
3.	Grosuplje
4.	Polž
5.	Sent Vid
6.	Ig
7.	Kočevje
8.	Stična
točk
6
4
4
4
4
2
0
0
prvoborec tov. Karničnik Ignac. Za tem se je začel ob zvokih partizanskih koračnic razvijati program pohoda.
Pohoda pionirjev in pionirk se je udeležilo skupno 384 (201 pionirka in 183 pionirjev) iz dveh osemletk. Sola »Jože Šeška« je postavila 67 patrolj, šola »Mirko Bračič« pa 61. Ude-
Skupina množičnih organizacij — ženske: Tekstilana;
Skupina množičnih organizacij — moški: Trgopromet;
Najboljši čas moške proge: Trgopromet;
Najboljši čas ženske proge: Gimnazija.
Pohodu patrulj sta prisostvovala tudi predsednik občine Benčina Drago ter sekretar občinskega komiteja ZK tov. Golob Ludvik poleg ostalih predstavnikov raznih organizacij in delovnih kolektivov.
Sam pohod je bil dobro pripravljen in se je hitro razvijal. Senčna stran bi bila samo ta* da se ni pohoda udeležila niti ena patrulja skupine mladincev kljub prijavam. Pričakovati bi bilo, da bo ta skupina najmočnejša, pa je morala celo odpasti zaradi neudeležbe.
!1
Ekipa »Kočevskega tiska«, ki je dve leti branila pokal IZGUBLJENO
VREME
V prihodnjih dneh je pričakovati padavine z ohladitvijo, t ostalem lepo vreme.
Dne 1. oktobra sem v avtobusu od Broda do Kočevja izgubila očala. Poštenega najditelja prosim. da jih odda na upravi »Novic« proti nagradi.
OBJAVA
Ugodno prodam dobro ohranjene ročne statve za tkanje žičnih mrež in brda.
Pojasnilo pri Janezu Arku, Docnlje Laze 39, Ribnica.
OBVESTILO
Delavska univerza Kočevje vabi na javno predavanje o AKTUALNIH ZUNANJEPOLITIČNIH DOGAJANJIH (ZAR, Sirija, Berlin), ki bo v torek, 10. X. ob 20. uri v dvorani družbenih organizacij.
Prodamo
PODJETJE »KLJUČAVNIČARSTVO« PRODAJA NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA:
1 vodna krilna sesalka 3 razvijalce za acetilenski plin 1 tehtnica do 1000 kg 1 kotel za žganjekuho 1 ojačevalec 50 W 1 poljska telefonska centrala
1	radio aparat za avto
2	moška dvokolesa
1 motorno kolo — moped 1 peč za gretje vode — kap. 1001
9 elektro motorjev, trofazni, raznih veličin, obratov in moči od 2,7 - 5,9 kW 1 elektro brusilni stroj 1 elektro motor z dinamo za niklanje 5 dinam raznih jakosti za galvanizirajnje 1 električna sušilna peč
več bazenov in z polivinilom obloženih kadi, uporabne za galvaniziranje
Prednost imajo gospodarske organizacije socialističnega sektorja. Interesenti naj se zglasijo v sekretariatu podjetja.
SOBOTA, 7. OKTOBRA
5.00 do 8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) — 5.30 Nekaj domačih — 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni oddaji — 8.30 Plesni zvoki — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.25 Serenada za godalni orkester 10.15 Ali vam ugaja? — 11.00 Melodije za sobotno dopoldne — 12.00 Nastopa vaški kvintet — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Slovenske narodne — 12.45 Zabavni orkester Alfred Scholz — 13.30 Nekaj domače razpoloženjske glasbe — 14.00 Za razvedrilo in oddih — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Tri epizode za klavir in godala — 16.00 Humoreska tega tedna
—	16.20 Zabavni orkester Raphael e — 16.40 Moški komorni zbor iz Celja — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Majhni ansambli — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 4. dejanje opere Carmen — 18.20 Vedri zvoki — 18.45 Okno v svet
—	20.00 Zabavne melodije »Opatija 1961« — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Zabavne melodije »Opatija 1961«.
NEDELJA, 8. OKTOBRA
6.00 do 6.30 Nedeljski jutranji pozdrav — 6.40 Vedri zvoki — 7.15 Dalmatinske uverture — 7.35 Popevke za nedeljsko jutro
—	8.00 Mladinska radijska igra
—	8.26 Iz albuma skladb za otroke — 8.41 Orkester Manto-
vani — 9.05 V novi teden z zabavno glasbo — 9.45 Pet malih skladb za klavir —	10.15 Se
pomnite, tovariši...	10.30 Slo-
venske narodne v raznih izvedbah za razne okuse — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Povest o generacijah — 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Za našo vas — 13.50 Lepe melodije z velikimi zabavnimi orkestri — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	15.30 Majhen operni mozaik
—	16.00 Igramo za vas — 17.00 Športno popoldne — 20.00 Zabavne melodije za vse — 21.00 Športna poročila — 21.00 Simfonija št. 4 v C-duru — 22.15 Plesna glasba — 23.00 Trije veliki operni odlomki.
Rezultati tekmovanja pri olepšavi mesta
Predgrad
Do nedavnega je v Predgradu v sklopu mesarskega podjetja iz Kočevja sekal meso Peter Sterk, ki je zelo dobro vodil to delo. Pred kratkim je zbolel in sedaj prihaja vsako soboto ali pa nedeljo v Predgrad mesar iz Kočevja, ki pripelje meso s seboj. Dokler je to delo opravljal Sterk, je živino ubijal sam v Predgradu in smo imeli vedno dobro in sveže meso, ljudje so bili zadovoljni. Sedaj pa je med ljudmi
kritika in predlagajo, da bi podjetje iz Kočevja uvedlo isti način preskrbe kot je bil prej.
Iz sredstev gozdnega sklada občine Kočevje so v Predgradu popravili cesto od Izgona do Verda. Sedaj je iz Predgrada do Verda 4 km. Po tej popravljeni cesti lahko vozijo sedaj tudi avtomobili.
Iz Livolda
Ugodno vreme je letos omogočilo, da je po kmetijskih obratih pripravljeno dovolj sena in si-laže dobre kvalitete. Zelo pa po-manjkuje nastilja, kar je eden izmed glavnih pogojev za uspešno rejo živine, posebno v odprtih hlevih.
Že drugo leto je Kmetijska uprava Livold organizirala udarniško košnjo nastilja. Letošnje akcije se je udeležilo preko štirideset koscev. Poleg delavcev iz Kmetijske uprave so se v največjem številu odzvali tovariši iz Grozdne uprave Mozelj, upokojenci in ostali. Taka akcija je
zelo koristna, saj je bilo pripravljeno cca 20.000 kg nastilja.
Zadnje dni v Livoldu zelo primanjkuje vode, česar se ni zgodilo, kot pravijo najstarejši, še nikoli. Res je, da je poraba vode zelo velika. Večina stanovalcev ima vodo napeljano v stanovanje, pa tudi živina porabi mnogo. Sedaj je poraba omejena, za živino bo še za nekaj dni vode na Rinži. Težko pa bo, če ne bo v kratkem izdatnejšega dežja.	J
80 le! Aleksandra lillewalda
1. oktobra je slavil 80-letnico rojstva Aleksander Villewald iz Ortneka. Rodil se je 1. oktobra 1881. leta v Novgorodu v Rusiji.
V	letu 1920 je prišel v Jugoslavijo in se zaposlil kot strojnik na parni žagi takratnega lastnika Koslerja v Ortneku. V delu je bil marljiv in tovariški.
Kmalu po prihodu v Ortnek si je poiskal življenjsko družico Frančiško in si ustanovil dom.
V	zakonu se je rodilo sedem otrok, katere je lepo vzgojil.
Sedaj uživa zasluženi pokoj. Največje razvedrilo mu je branje »Novic« in drugih časopisov. K njegovemu visokemu življenjskemu jubileju mu iskreno čestitamo in želimo, da bi bila jesen njegovega življenja še polna vedrine. Še na mnoga leta.
V skladu z razpisom Turistično olepševalnega društva Kočevje o nagradnem tekmovanju olepšave mesta Kočevje, je 29. septembra posebna komisija zadnjič izvršila ogled z namenom, da ugotovi uspeh tega tekmovanja in razdeli razpisane nagrade.
Glavna ugotovitev je, da je bilo v pogledu olepšave hiš, ureditve njihove okolice, popravila posameznih hiš in podobno storjeno na splošno precej. Številni hišni sveti, zasebniki in ustanove so z raznimi popravili znatno spremenili estetski videz. Dalje je pri mnogih hišah urejeno redno okraševanje oken in balkonov. K zboljšavi so zelo pripomogle številne nove zelenice in nasadi, na novo urejeni ali preurejeni parki ter boljše vzdrževanje. Škoda je, da so vmes tudi izjeme, ki zaradi neurejanja svojih hiš in okolice zmanjšujejo ugoden efekt vseh tistih, ki so veliko vložili za ureditev svojih hiš in okolice. Neugodno je tudi preslabo čiščenje in vzdrževanje precejšnjega števila cest, nabiranje smeti in razne navlake na nekaterih mestih in podobno. To dejstvo je treba gra-
jati. Večja doslednost »Komunale« bi te nedostatke kaj lahko odpravila.
Že sedanji rezultat bi bil veliko uspešnejši, če bi bila pri teh naporih vsklajena dela, ki so dolžnost »Komunale« ter vseh tistih, ki so s prizadevanjem in trudom dosegli omenjene uspehe. Prav tako bo nujno izvršiti administrativne ukrepe za vse, ki malo ali nič ne skrbijo za ureditev svojih zgradb in okolja, še zlasti ker teh ni malo.
Komisija je bila pred težko nalogo, ko je bilo treba odločiti nagrade. Tistih, ki jih je bilo treba obravnavati je bilo veliko. Skoraj vsi lastniki hiš v Prešernovi ulici so vložili dosti truda za olepšavo ob svojih hišah, podobno velja za stanovalce v Rožni ulici. Le-ti imajo urejene in okrašene vrtove in hiše, je pa slabši efekt zaradi neurejene ce-
Lep umetniški večer v Kočevju
V torek, 3. oktobra zvečer je v okviru občinskega praznika gostovalo Mestno gledališče iz Ljubljane z dramo Vinka Strgarja »Heroica«. Dvorana je bila polna občinstva, ki je igralce za kvalitetno izvedbo toplo pozdravilo.
IZ RIBNICE
»Blagajna odprta pol ure pred odhodom vlaka,« tako piše na oknih potniških blagajn na železniških postajah. Vendar se to zelo slabo izvaja na železniški postaji v Ribnici.
2. oktobra je bilo treba zamenjati nove mesečne karte za mesec oktober. Prispel sem na postajo ob šesti uri zjutraj v prepričanju, da sem prišel pravočasno, da si nabavim karto. Pred menoj je bilo že več drugih potnikov, pri blagajni pa še nikogar. Vrsta se je daljšala in nestrpno smo gledali na uro. Uslužbenec je prišel k blagajni dve minuti pred odhodom vlaka. V tem času ni bilo mogoče prodati toliko voznih listkov, čeprav je čakal vlak zaradi prodaje deset minut. Tako nas je ostalo ca. 15 potnikov brez voznih listkov, prepuščeni svoji lastni odločitvi, da plačajo kazen na vlaku, ali pa počakajo prihoda drugega vlaka.
Potniki so vprašujemo, če je m g(>č tak odnos do poviitov o.i strani železniških uslužbencev? Saj je tudi na železnici delavsko samoupravljanje, ne pa samovolja posameznih uslužbencev. Tudi za redni potniški vlak je začel uslužbenec prodajati vozne listke šele deset minut pred odhodom vlaka.
Taki postopki in odnosi železniških uslužbencev ne dajejo pozitivne ocene samoupravljanja na naši železnici.
M. G.
»Heroica« je delo, ki zajema družino v času NOB pod nemško okupacijo. Moralnopolitično zavedna družina zdravnika živi v sreči in zadovoljstvu. Oče in mati, kakor tudi otroci so neizmerno srečni v svoji ljubezni. Pred hišo pade zadet od naših borcev nemški vojak. Nemci obkolijo hišo in nemški oficir s sadizmom nadute nemške oholosti izbira in določa talce. To nalogo potem prenese na očeta zdravnika, da izmed dvanajstih družin, ki stanujejo v hiši, izbere v določenem roku potrebno število talcev, ki morajo biti iz vrst otrok in mladine v starosti do 19 let.
V tem trenutku se pokaže vsa tista moralna vrednost naše slovenske družine, ki pokaže naš
narod kot celoto v teku našega narodnoosvobodilnega boja. Trije otroci, Sonja, Frenč in mali Lukec gredo sami v smrt, da zadostijo fašistične zveri. Oče in mati odstaneta sama, mitraljezi fašistov pred hišo končajo dramo.
Kvalitetno izvajanje vseh nastopajočih igralcev brez izjeme, je privabilo solze na oči vsem gledalcem. Umetniško podaiun* prizori, mimika in moč podajanja je bila prepričljiva in globoka, da je človeka v celoti osvojila. Za lep kulturno umetniški večer, ki smo ga doživeli ob proslavi našega praznika se je nastopajočim zahvalil v imenu DPD Svobode Kočevje in občinstva tovariš Plut.
Proslava pionirjev
ste. Pohvaliti je lastnike hiš v Cankarjevi ulici št. 7 in 9, kjer se je izgled neverjetno spremenil z odstranitvijo ograj in ureditvijo zelenic. Celotna Cankarjeva ulica bi lahko služila za zgled, vendar je škoda, da kazijo ta izgled gospodarske zgradbe ob tapetniški delavnici in še neurejena hiša št. 10. Podobnih; primerov je še več in ni bila lahko odločitev za določitev najboljših. Prav zato se je komisija odločila, da upošteva predvsem tiste, kjer je bilo pri urejanju hiš in okolice angažirano večje število ljudi oziroma stanovalcev, dalje tam, kjer se je delo1 opravljalo trajno in kjer je ureditev takšna, da ima trajnejši značaj. Z upoštevanjem teh in še drugih okolnosti je dodeljena prva nagrada v višini
20.000	dinarjev hišnim svetom; v Cankarjevi ulici št. 1, 3 in 5. Ti hišni sveti v povezavi urejajo in vzdržujejo zelenico ob cesti in temi hišami. Druga nagrada, 15.000 din je dodeljena šoli Mirka Bračiča, ki ima redno' okrašena okna in sama organizira, da šolski otroci vzdržujejo celotno okolico šole. Tudi park ureja sama šola. Tretja nagrada,
10.000	din prejme »Ključavničarstvo«, ki ureja in vzdržuje park. Četrta nagrada, 5000 din pripada hišnemu svetu v Kolodvorski ulici št. 11, ki skrbi za zelenico in ima okrašena okna. Težko je trditi, da je bila odločitev pravilna in je prav gotovo, da bodo posamezniki lahko smatrali, da so prizadeti. Pri tem bi radi povedali ,da ni bil namen tekmovanja v nagradi, ampak v tem, da bi zainteresirali prebivalce mesta za to obliko olepšave mesta, ki naj postane stalna oblika dela. Če se bo delo v tej smeri nadaljevalo, bo naše mesto postalo vzor in bo nudilo ugodno bivanje tako za tujce, kakor za vsakega domačina.
Tekmovanje je bilo posvečeno 20. letnici vstaje. Vsi, ki so pri delih olepševanja mesta sodelovali, so se tudi na ta način lepo uvrstili med vse, ki so se v tem letu za delovnimi uspehi spominjali naporov naših narodov, V počasitev jubilejnega leta.
Srečanje z medvedom
V ponedeljek 2. oktobra smo tudi pionirji osemletke Jože Šeško praznovali praznik občine Kočevje. Vsi pionirji, mlajši in starejši, smo se zbrali v Seško-vem domu, kjer je bila naša
Partizanski kurir Tonček je poleti 1944 nosil čez Medvedjek pošto na okrožje, ki se je tedaj nahajalo na Travi. Ko se je vračal nazaj v enoto je začel obirati maline, ki jih je bilo na Medvedjeku na pretek. Ko je
Razpis
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju »KOVINAR« Kočevje,
razpisuje delovno mesto TEHNIČNEGA VODJE
Pogoji: gradbeni ali strojni tehnik. Pismene ali ustmene ponudbe na naslov: Podjetje storitvenih obrti »KOVINAR« Kočevje. Družinsko stanovanje zagotovljeno v letu 1962.
OBVESTILO
Obveščamo cenjene potrošnike, da smo začeli s prodajo blaga naših izdelkov po lastnih cenah. Prodajamo direktno iz skladišča v naši tovarni vsak dan od 7. do 12. ure.
Vsem odjemalcem in potrošnikom se priporočamo!
»TEKSTILANA« KOČEVJE
Tonček že nekaj časa obiral maline, je začel na drugi strani grma nekdo godrnjati. Tonček pogleda, posluša in vpraša:
»Kdo pa je tam?«
Namesto odgovora se pokaže na drugi strani grma kosmata medvedja glava, ki z drobnimi očmi gleda Tončka. Tonček zavpije in jo s torbo in puško jadrno popiha čez drn in strn v enoto, kamor je pritekel ves preplašen. Ko je tovarišem pripovedoval o tem srečanju s kosmatincem, ga je vodnik mirno poslušal, nazadnje pa vprašal:
»Tonček! Kdo ga je imel več v hlačah, ti ali medved?«
Tonček ga grdo pogleda in pravi.
»Pojdi pa premeri.«
PRETIRAVANJE
Nekega dne je mož presenetil ženo z njenim ljubčkom. Bil je besen: »Že več let sem dvomil o tvoji poštenosti.«
»Kaj boš lagal« se je branila žena: »Tale je tukaj komaj eno
Paslir
V hlevu lesenem živinco redim, na pašo jo gonim, veselo živim.
Na paši veselje, s piščalko imam in pesmi vesele prepevati znam.
Radujem se, pojem pri čredi vse dni, kot ptica v goščavi živim brez skrbi.
Moja mamica
Jaz pa mamico imam, prav nikomur je ne dam, mi pere in šiva, nikoli ne počiva.
Jaz pa mamico imam, mamico ljubečo, ki prinaša meni, meni zlato srečo.
Iz prvih korakov šole J. Šeška
proslava. Pevski zbor je pod vodstvom profesorja Miloša Hu-meka zapel partizansko pesem. O zasedanju Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju je govoril tovariš Turk, ki nam je tudi povedal, koliko so morali pretrpeti na Kočevskem delovni ljudje v času NOB, ki so se pod vodstvom KP borili za našo svobodo.
Po govoru je spet zapel pevski zbor, nato so pionirke in. pionirji zaplesali kolo. V zboru in po- \ samezno so izvajali tudi recita' cije. Proslavo so zaključili pio* nirji IV. razreda s pesmijo. P<* končani proslavi smo odšli spet v šolo in nadaljevali s poukom-
B. Š.
Pionirji iz Kočevske Reke na oddaji »Spoznavajmo Kočevsko*
28. maja 1961
I
Gray je vzel cigareto in položil zavojček pred Herricka. Obema je prižgal, potem pa je zamišljeno pihnil dim.
»Če bom storil vse, kar morem ...« je rekel. »Hm, ali boste tudi vi meni pomagali?«
»Vse, kar bo v moji moči,« je rekel Herrick. »Za kaj gre?«
»Mislim, da bi nam bilo marsikaj bolj jasno,« je začel Gray, »če bi vsi, ki so tako ali drugače prizadeti pri Beverlyni smrti, pristali na nekaj psiholoških poskusov. Ali vi bi?«
V trenutku je postal Herrick bled kot stena. »Ne,« je rekel. »Ne vprašujte, zakaj. Ne morem!«
Gray ga je gledal v obraz. Pollard je bil reagiral takoj, Herrick pa je preudarjal vsaj nekaj trenutkov. Vendar je ta kakor oni rekel ne. Seveda s tem še ni rečeno, da imata oba kaj opraviti z umorom, saj je mnogo ljudi, ki ne marajo, da bi prišle na dan reči, ki jih skrivajo nekje v svoji notranjosti.
Skoraj proseče je zvenel Herrickov glas: »Žal mi je, Gray, ne morem. Ce pa je kaj drugega...«
»Prav, videl bom, kaj se da storiti,« je rekel. »Kaj je Bond povedal vaši ženi?«
»Za slike gre. Rekel je, da ima slike in tudi pisma. Pisem nisem nikoli pisal. Vselej sem bil previden, zdaj pa imajo slike!«
»Ali je vaša žena videla katero izmed tistih slik?« ga je vprašal Gray.
»Hvala bogu, nobene ni videla...« Potem se je Herrick naglo ozrl h Grayu: »Kaj mislite s tem? Ali hočete reči, da je ta vrag lagal?«
»Ne vem,« je odvrnil Gray. »Kaj menite vi?«
Herrick se je s silo zbral. »Težko je reči,« je začel. »Beverly ni bila taka, precej dobro sem jo poznal. Ne bi počela takih reči, da bi si zagotovila več denarja. Kar dobro sva se razumela. Zaupal sem ji, to je vedela. Prav tako je vedela, da bi ji bil dal denar, če bi bila kdaj v zadregi. Nikoli jima nisem rekel, da hočeta preveč. Obe sta bili dobri, pošteni dekleti, po svoje seveda. No, kdaj pa kdaj je katera kaj izmaknila. To sem tudi pričakoval. Mogoče sta kdaj izsiljevali, če jima je trda predla. Vendar — ne verjamem te zgodbe o slikah. Beverly bi ne počela takih reči. Obe sem dobro poznal.«
Gray, ki zadnjih nekaj sekund sploh ni dihal, je zajel sapo in pohitel:
»Obe? Kdo sta ti obe?«
Herrick ga je presenečeno pogledal. Odprl je usta in jih spet zaprl. Za trenutek se mu je tresla brada, potem pa je odmahnil z roko in sklonil glavo.
»Obe ste poznali, kajne?« ga je prijazno vprašal Gray. »Obe ste imeli, Beverly in Melisso, kajne?« Baržunast je bil njegov glas. Vsaj nekaj, je pomislil, zakaj do tistega trenutka sta le
Me Creery in Chris Bond priznala, da sta poznala obe dekleti. Toda Herrick ...
»Povejte mi kaj o Mclissi,« mu jc rekel na vso moč prijazno.
Herrick je počasi dvignil glavo. »To ni v zvezi z Bcverlyno smrtjo,« je rekel.	i
»Povejte mi,« je ponovil Gray.
Herrick si je ogledoval roke. »Melissa je bila prva,« jc rekel. »Hočem reči, prva izmed obeh. Pred njima so bile druge. Saj razumete, moja žena je že vrsto let hroma. Navsezadnje sem človeško bitje. Nekje sem moral... Mislil sem, da ne bo Zoe nikoli izvedela.«
Umolknil je in pogledal Graya, potem pa nadaljeval: »Melisso sem spoznal po naključju. Nekaj, hm, ne vem, nekaj tako svežega, prijaznega je bilo na njej. Lepa je bila! Pravzaprav obe. Lepi in leni, praznoverni, morda ne preveč pošteni v določenih rečeh, vendar dobrega srca in velikodušni do prijateljev. Ne verjamem, da bi skrili kamero in ... Navsezadnje bi moral vedeti, kajne? Saj bi se zabliskalo! Ne, Bond laže.«
Potem se je spet zgrbil. »Zdaj pa Zoe ve! Rana je tu.« Proseče je pogledal Graya »Tega ne boste nikomur pripovedovali, kajne da ne? Zoe je že dovolj huda zaradi Beverly. Ce bi vedela, da je bila Melissa pred njo...«
»Ne bom govoril o tem, če ne bo treba,« je rekel Gray. »Lahko pa bi bilo nujno. Kaj veste o Melissini smrti?«
»Vlom,« je rekel Herrick. »Znano je, da je presenetila vlomilca. Saj so ga dobili, ali ne? Le po naključju sta obe dekleti...« Herrick se je skremžil in utihnil.
Gray ga je prijazno potrepljal po roki. »Al* res mislite, da je bilo naključje?«
Herrick je sunkovito vstal. Spet je bil n® njegovem obrazu tisti strah. Drgetajoče roke J® vtaknil v žepe na dežnem plašču in se obrni* proti oknu.
»Ne vem, ne vem,« je rekel. »Da, seveda i~ bilo naključje. Nič drugega bi ne moglo biti' Kaj menite?«
»Včasih ste najbrž pomislili, ali ni kdo oprc' zoval za vami,« je rekel Gray. »Najprej cn*j potem še druga vaša prijateljica. Kdo bi se va*1* hotel tako maščevati?«
Herrick je otrpnil, potem pa se je zasukal j® omahnil na stol. Z drgetajočo roko si je šel če* obraz, ki je bil nenadoma ves poten.
»Ne razumem, kaj imate v mislih,« je šepetal.	.c
»Mislim na vašo hčer,« je rekel Gray. "A1* pa na vašo ženo.«
Silna jeza je preletela Herrickov obraz. »Pre' kleto, saj boste...« Vendar se je trenutek kasn®' jc spet umiril. »Zoe bi tega ne mogla storiti, je vedno v vozičku, Eileen pa... Nemogoče!«
Gray ga je gledal in ugibal, ali misli žare® ali pa le igra. Ce igra, si je rekel, je presnet*’ dober igralec ...
Nenadoma se je Herrick ozrl k njemu. »P*6 mislil sem se,« se je trudno oglasil. »Kakšni s . tisti poskusi?« Vzdihnil je. »Ce bo to kakork** pomagalo Eileen... Ce bo pomagalo pojasniti vS reč, sem — pripravljen na poskuse.«
»Zakaj ste se premislili?« ga je Gray i*a& vprašal.
(Se nadaljuje)