Štev. 45. PoSfnlns plačana T gftlnvlnl Ljubljana, dne 4. novembra 1936. KMETSKI LIST Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo, flaca in toži se * Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani t Kolodvorski nL št 1. Telefon hiter, št 32-59 Račun pri nn*+n» hranilnici St 14.194 V človečansUem sporazumu bo mefcfro rešitelj naše Icuuure V vrsti bolezni, ki bolj škodujejo organizmu kakor jetika, zavzema prvo mesto — malodušnost. Bolniku, ki sam obupa nad svojo odporno silo, ne more pomagati noben zdravnik. Zakaj to pišemo v političnem članku? Zato, ker velja enako pravilo, ki mu je podvržen organizem posameznika, tudi za skupni narodni organizem, torej za ves narod. Da je naš čas bolan, o tem nam menda ni treba izgubljati besedi. Medtem ko milijonske množice nezaposlenih in izobčenih ter izgubljenih kakor zavržene zveri tavajo po svetu in se radi bede in pomanjkanja kakor kuga širi zločinstvo in propalost, tirajo vodilni državniki velikih sil svoje narode v blazni vrtinec oboroževanja. Nihče ne misli na to, kako bi v skupnem mednarodnem sodelovanju zacelil krvavo rano na telesu človeštva, ki nam jo je zadal do skrajnosti izvedeni materializem. Mesto, da bi iskali možnosti medsebojnega sodelovanja, se obdajajo narodi z oboroženimi oklepi. Vse govori o miru, a vse je pripravljeno na strašen udar. Celo tam, kjer se narodi sporazumevajo, se sporazumevajo samo za — boj. Oblast močnejšega, zatiranje šibkejšega, to je danes klic, ki ga svet sicer taji, a se vendar po njem ravna. Nobena statistika ne izda resnične višine številk o narodnem premoženju, ki ga v sodobnem svetu pogoltne oboroževanje. In kdo ima od tega korist? Narodi? Države? Ne, pač pa tisti brezvestni kapital, ki v brezprimerni pohlepnosti spletkar! in hujska, da se lahko masti v potokih nedolžne človeške krvi. Zdrava pamet nam pravi, da to ne more iti vekomaj tako. Kakor vsemu, tako je tudi človeški požrtvovalnosti in omejenosti postavljena meja. če se bo mednarodno javno življenje še dalje razvijalo po dosedanjih smernicah, ni več daleč trenutek, ko bo mera zvrhana. Izmučeni in razočarani narodi bodo spoznali, da ne vzdrže več tolikih žrtev in da jih po nobeni ceni ne morejo več stopnjevati. V zmedo in pogin In kaj se bo zgodilo tedaj? Kdo je tako kratkoviden, da ne bi že danes videl samo dveh poti iz takega strahotnega spoznanja: Ali v brezmejno zmedo ali pa v pogin?! Pravkar smo obhajali spomin pokojnih, spomin žrtev, ki so umirale po bojnih poljanah kot žrtev človeške grabežljivosti. Kje je človek, ki bi grobove teh mučencev hotel zasuti z novimi žrtvami?. Razume se, da mi kot skoraj najmanjši v vrsti narodov, ne moremo s silo zatreti ali preusmeriti tega razvoja. Enako pa je razumljivo, da ne smemo s prekrižanimi rokami stati in brezbrižno gledati, kako se v splošnem vrtincu tudi nam kuje usoda, ki je ne želimo. Proč z malodušnosrfio I Obsodbe je vreden, kdor v teh težkih in resnih časih še drugim jemlje pogum in vero, češ: »Kaj bomo mi! Odločali bodo itak drugi!« Ne, to je bolezen, ki jo moramo premagati! Kolikor smo šibki radi majhnega števila, toliko lahko postoterimo svojo moč s silo idej. Slovenci, Jugoslovani in Slovani sploh smo poklicani, da postanemo s svojo kmefcko ideologijo rešitelji evropske civilizacije in kulture. Vsak izmed nas mora v vsem svojem dejanju in nehanju postati apostol nove kmetske miselnosti. Ta se nikakor ne izživlja v golem ma-terializmu. Ne, ta miselnost je glbboko člove-čanska in priznava prostor pod soncem vsakemu človeškemu bitju. Ko poudarjamo kmetsko misleči ljudje važnost gospodarske, torej materialne plati v življenju, ne naglašamo tega zato, kakor da bi bila materialnost sama sebi smoter in naš končni cilj: Ne, v njej vidimo samo pripomoček za čim večjo in uspešnejšo idejno poglobitev. lov sve< Mi moramo biti glasniki in poborniki novega sveta. Jasno in odločno moramo povedati svetu, da ne moremo verjeti v veljavnost in odrešilno moč kulture, ki bo slonela na topovih in ekrazitu. Pokojni St. Radič je vse svoje dni nagla-* šal en sam pojem: »Sporazum« Na podlagi tega je on pojmoval narod in državo, kmetstvo in človeštvo. In vprav radi tega pojma je njegova ideologija tako globoko človečanska in plemenita, da človeka do temeljev prerodi. Samo ta misel in taka miselnost danes lahko rešita svet. Z dejanjem in besedo moramo prepričevati male in velike, bližnje in daljne, prijatelje in nasprotnike, da obstoja v življenju vsakega človeka, vsakega naroda in vsake države ena velika naloga. Ta pa je prva in poglavitna. Treba je iskati možnosti in načina, da bomo vsi imeli prostora, dela in življenjske možnosti na planetu, ki mu pravimo — Zemlja. Ker svet te vzvišene naloge ni priznal in upošteval, je moralo priti do svetovne vojne. Ker vladajoča kasta te naloge ni vršila, je moralo priti do ruske revolucije in do drugih krvavih prekucij. Ker je mednarodna diplomacija proti Italiji odrekala to nalogo, je moralo priti do pohoda v Abesinijo ... V posebno visoki meri smo mali narodi zainteresirani na tem, da začne svet gledati vsa javna vprašanja s tega vidika. Sicer nismo sanjači in ne pričakujemo čudežev. Prepričani pa smo, da naš glas ne bo ostal brez odmeva, če bomo dovolj vztrajno govorili in delali, prešinjeni z ognjem vere v zmago člo-večanske misli. V idejnem svetu namreč ne odloča število, ampak notranja moč. In kdo bi dvomil o tem, da je človečanski mir vsakemu narodu — najsvetlejši cilj? la da Sinem vzhodu: ivli ziviieme Primeroma malo vemo pri nas o tem, kaj se godi daleč na vzhodu, onkraj ruskih mej na Kitajskem. In vendar utegnejo razgovori, ki so sedaj v teku med Kitajsko in Japonsko biti odločilni za svetovni mir. V zadnjih petih, šestih letih je Kitajska vzlic trajnim notranjim pretresljajem glede civilizacije močno napredovala. Zasluge za ta napredek gredo kitajskemu maršalu čang-kajšku, ki je pravkar obhajal petdesetletnico svojega burnega, borb in dela polnega življenja. Mož ni samo spreten vojskovodja, ampak tudi velik organizator, diplomat in mislec. Povsod, kjer se na Kitajskem zgodi res kaj pomembnega, vodijo niti k temu človeku. Svojo izobrazbo si je pridobil na Japonskem, a vprav on se najbolj vneto, uspešno in dosledno bori proti — Japoncem. Maršal čangkajšek je nacionalist v najlepšem pomenu besede, že leta 1934. je organiziral mlado gibanje »Kov® žšvSjeMie«, ki naj bi notranje preporodilo vso Širno Kitajsko. Stare kitajske konfucijanske misli in nazore je prepojil z modernimi socialnimi idejami. Tako je ustvaril svojemu narodu lastno, njegovi tradiciji primerno filozofijo, ki se je zlasti mladina oklepa z velikim navdušenjem. Kaj bo dalo Kitajski in svetu to »novo življenje«, kdo naj danes to ve in pove? Izven dvoma pa je, da bo delo moža, ki je že tolikokrat odločilno posegel v usodo Kitajske, felikega pomena za Kitajsko samo in za vso grmado vprašanj na Daljnem vzhodu. V Nankingu so zdaj na vrsti pogajanja med Kitajsko in Japonsko. Pogovori se raz- pletajo v napetem ozračju in v vedni nevarnosti, da bodo brez sporazuma — prekinjeni. Odločilno besedo ima za Kitajsko tudi v teli pogajanjih maršal čangkajšek. Od njegove besede zavisi vprašanje miru med Kitajsko in Japonsko. Na izidu teh razgovorov pa nista zainteresirani samo obe neposredno prizadeti državi, ampak tudi Rusija, Anglija in Amerika, z drugo besedo — ves svet-. Ce vemo to, bomo razumeli, zakaj se Rusija tako umika evropskim problemom, ki se nam zde tako neskončno Tažni. Tu pri nas v Evropi gre za malenkosti, tam daleč v Aziji pa se tarejo sile, ki bodo prej ali slej odločale o usodi sveta. končna. rešitev vpFasanfja, L@s»&g pripa«Ia zašcšla V zadnji številki smo obravnavali kmetske dolgove pri trgovcih in obrtnikih ter obljubili članek o dopustnih obrestih pri denarnih zavodih. Ker je medtem že izšel pravilnik, ki natančno določa, koga je smatrati kmetom, bomo danes govorili o tem in pridržimo razpravljanje o obrestih drugemu članku. §4«S® ni kenetf Je več stanov, ki jim glavni življenjski polilic ni kmetija, dasi ima marsikateri od pripadnikov tudi še kmetijo. V času prejšnjih uredb so se mnogi skušali skriti pod zaščito in so tudi dobivali občinska potrdila. Da ne bo nikakih dvomov, izjavlja zadnji pravilnik, da ni smatrati za kmete: trgovce, obrtnike (z malimi izjemami), industrijce, državne in samoupravne uradnike ter pripadnike svobodnih poklicev, kakor so notarji, odvetniki, zdravniki, inženjerji, geometri in podobni. Ti so torej kar vnaprej izključeni iz zaščite. Pogoji za pvizBsasaie 1* sneta Bistveni pogoji, pod katerimi se prizna zaščita, so sledeči: da se peča dotična oseba s kmetijo kot glavnim poklicem, da ima le določeno količino obdelovalne zemije in da njeni obdavčeni dohodki pretežno izvirajo iz kmetijstva. 6l«svsii p®Si?ic je kmetski takrat, kadar lastnik obdeluje zemljo ali sam ali s člani svoje družine ali na lasten račun z najeto delovno silo. Kdor ima zemljo, pa jo daje v zakup več od polovice, ni kmet. Vendar jo sme oddati v zakup, kdor je zaradi bolezni, starosti, velike oddaljenosti ali drugih neodvratnih zaprek ne more obdelovati sam, ne da bi izgubil zaščito. Za tako zapreko se smatra tudi služba v kadru, pot za zaslužkom (krošnjarjenje) in podobno. Kdor nima svoje lastne zemlje, ima pa tujo zemljo v zakupu — najemu — ali jo poseduje kot uživalec ali spolovinar — to je da oddaja gotov del pridelka lastniku, drug del pa obdrži sam — se šteje za kmeta, če mu je kmetijstvo prvenstvena panoga dela in obdavčeni dohodek od nje največji. Pod zaščito ostanejo nedoletni otroci kmetov do polnoletnosti, zapuščine kmetov pa, če niso bile do 26. septembra 1936 izročene V posest naslednikom. Delavci, ki sami ali tudi še s člani svoje družine obdelujejo tujo zemljo, so zaščiteni, če jim je kmetsko delo glavno delo in razen uslužbenskega davka ne plačajo nobenega drugega davka. Obseg lemljišite posesti Kmet, ki naj bo zaščiten, ne sme imeti ▼eč kot 50 hektarov obdelovalne zemlje. Za obdelovalno zemljo se štejejo njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi in travniki, ki se kose. Tja spadajo tudi take parcele, ki niso obdelane, pa bi lahko bile. Pašniki ne spadajo sem. Pašnik je zemljišče, ki se stalno izkorišča le za pašo. Obseg zemljišča se dokaže s posestnim listom, ki ga izda katastrska uprava. Podatki katastrske uprave se ne dajo izpodbijati glede površine, pač pa glede vrste obdelave. Kakšna parcela je vpisana pri katastru kot pašnik, je pa že zdavnaj spremenjena v njivo, če ima kdo interes, da se taka sprememba vpošteva, lahko zahteva pri občini potrdilo. Potrdilo občine se more izpodbijati pri sreskem načelstvu, toda stroške tega postopka trpi, kdor ni zadovoljen s potrdilom. Ako živi kmet skupaj z ženo in otroci, se tudi njihova zemlja prišteje kmetovi in je skupen obseg merodajen za priznanje ali odklonitev zaščite. #i>aiaveeni cf^isodiSci Ni dosti, da se kdo v glavnem peča s poljedelstvom, pa bi bil že zaščiten. Od postranskih poslov utegne imeti več dohodkov. Le, če je dohodek od zemljišč večji kot vsi drugi obdavčeni dohodki, pripada zaščita. O davkih govori zakon iz leta 1928., ki pozna zemljari-no, zgradarino, pridobnino, rentnino in usluž-benski davek. Davčna osnova za zemljiški davek mora presegati vse druge osnove; čim je osnova za pridobninski davek večja, že zaščite ni. Kakšna je davčna osnova, ugotovite pri občinah in davčnih upravah. če živi kmet s svojo ženo in otroci v skupnem gospodinjstvu, se vzamejo v poštev dohodki vseh, ne samo gospodarjevi. Na ta način more kdo izgubiti zaščito, če ima v svoji družini ženo, ki je recimo trgovka, ali otroke, ki so uradniki, delavci in podobno. Dohodek od hiše, v kateri stanuje kmet sam, se ne prišteva kmetovim dohodkom. Kolikor so prostori oddani v najem, pa je najemnino šteti v dohodek. Kdo Ezfe isn preizkuša p©tfr«fiiia o zaščiti Potrdilo sme zahtevati vsak, ki ima glede kake osebe interes vedeti, ali je zaščitena ali ne. V prvi vrsti so to dolžniki in upniki, potem poroki. Zglasitl se je treba pri občini, kjer dolžnik prebiva. Mora se vložiti pismena prošnja ali prošnjo dati na zapisnik. Občina zahteva podatke o višini zemljiškega davka pri katastrski upravi, glede ostalih davkov pa ji da pojasnilo pristojna davčna uprava. Te oblasti morajo dati občini podatke v teku 8 dni po prejemu zaprosila. Občine pa morajo Izdati ali zavrniti potrdilo v 14 dneh po prejemu prošnje prizadete osebe, če občina ne izda rešitve, se sme potom okrajnega načelstva zahtevati v nadaljnjih 14 dneh. Tako rešitev dostavi pritožniku neposredno načelstvo samo. Kdor je nezadovoljen s potrdilom, ki priznava zaščito, se sme obrniti na okrajno sodišče. Tam lahko z vsemi dokaznimi sredstvi skuša ovreči potrdilo. Odločba sodišča prve stopnje je dokončna in ni pritGŽbe na okrožno sodišče. Obrani Sedanja potrdila izgube veljavo, ker so predpisana nova in uredba glede starih potrdil ukazuje, da veljajo le toliko časa, dokler ne bodo predpisani drugi obrazci. Sedaj je nov obrazec že predpisan. Vsebuje odgovore na vsa vprašanja, ki se tičejo površine zemlje, veličine dohodka, glavnega poklica' in drugih manj važnih podrobnosti. Kdor se hoče še naprej posluževati zaščite, mora torej nanovo zaprositi za potrdilo, ki bo ustrezalo sedanjemu pravilniku. Kakor vidite, je temeljno pravilo: zaščiten je načeloma le ta, kdor je res kmet po svojem glavnem zaposlenju, je tudi največ obdavčen od kmetijstva in nima več kot 50 ha obdelovalne zemlje. Dr. Srečko Goljar. ZaLajj bi morali fsjšcaraslki socialisti glasovati za jlfZ? Krščanski socialisti hočejo tvoriti okrog 10 let sem posebno in ločeno grupo tudi v političnem oziru. V tem oziru so že pisali in sprejemali resolucije. Naivneži med nami so mislili in se tolažili, da je vse to le igračkanje z besedami. Pretekle občinske volitve so pa pokazale, da so te tolažbe zelo slabe. Sedanje občinske volitve imajo skoro da bolj političen kot pa gospodarski pomen, čeprav je občina gospodarska edinica, to pa vsled tega, ker so to prve volitve pod novim režimom, ki trdi o sebi, da hoče postopoma uvajati demokracijo. Zato gre pri teh volitvah zato, da do-kažemo, da smo res enotno za to smer, ki jo predstavlja JRZ vlada in če zaupamo svojima predstavnikoma dr. Korošču in dr. Kreku, ki nas zastopata v vladi. Gre dalje v splošnem za to, če potrjujemo program, ki ga zastopa dr. Korošec. Glede na to, bi morali vsi, ki govore, da krščansko mislijo, čutijo in delajo, pokazati svoje mišljenje tudi v dejanju. To velja v enaki meri za kmečke kot za delavske volivce, med katere so spadali doslej tudi krščanski socialisti. Enotnost nastopa je bila toliko bolj utemeljena, ker volivni red ni proporcionalen, temveč dobi skupina, ki ima številčno premoč ali vsaj relativno premoč, v svoje reke absolutno večino občinske uprave. Tako piše »Slovenec« 1. novembra. Zoper to pa so se kršč. socialisti zlasti na Jesenicah hudo pregrešili. Značilna iz|ava »Politika« javlja, da je g. minister Gjura Jankovič rekel na javnem shodu v Podravski Slatini med ostalim tudi sledeče besede: »Potrebno je, da se začnemo deliti po strankarskih programih, pa ne po plemenih in verah, kajti to ni cilj državne politike. Naš program je, da bodo vsi državljani v vsej državi popolnoma izenačeni in zato smo mi za edinstveno državo. Ko bi bili za federacijo, potem bi bili istočasno tudi zoper ravnopravnost. Kadar bratje Hrvati govore o ravnopravnost! na eni strani, a na drugi o federaciji, potem govore ono, kar je nemogoče. Pri federativni ureditvi države živi vsak kraj svoje življenje, pa je zato možnost, da živi ena pokrajina boljše, a druga slabše. Mi smo za edinstveno ureditev; Doma in drugod države, smo pa istočasno za to, da se mnogo stvari preda v kompetenco lokalnim oblastem. Ni potrebno, da ima vse v svojih rokah centralna vlada, nego treba je, da mnogo stvari rešuje občina, srez, banovina. Toda dirigirati se more samo iz ene roke in ta roka mora biti odgovorna vlada.« — Te besede je »Politika« debelo podčrtala, in to znači, da jim daje velik pomen. G. minister Jankovič je znan kot eden ideologov JRZ, je med najagilnejšimi ministri sedanje vlade in kar je glavno 1 ni bil za te svoje besede še od nikogar demantiran. Iz tega mora vsa javnost zaključiti, da je to oficielno gledanje JRZ in sedanje vlade. Zato pa je ta izjava silno značilna tudi za vse tiste agitatorje v Sloveniji, ki vsak dan napovedujejo federativno preureditev države in kar naj bi značilo za težko gospodarsko stanje zlasti pri nas čez noč samo mleko in med. Cilji dr. HačLovega kmetskega pokreta V Splitu je imel prejšnji teden zanimivo programatično predavanje Ivo Culič, mlad ideolog v taboru dr. Mačka in ožji zaupnik Seljačke sloge za Dalmacijo. V svojem predavanju o ciljih dr. Mačkovega kmetskega pokreta je postavil kot načelo štiri glavne točke: 1. Kmet mora biti subjekt javnega mišljenja in ne njegov objekt. 2. Vsa zemlja mora preiti v kmetovo last. Država mora biti kmetska in mora gledati, da se bogastvo ne zbira v rokah poedincev, marveč v rokah vseh. To se bo doseglo po zadružnem delu Gospodarske sloge. 3. V kulturnem pogledu mora biti cilj samobitna narodna kultura, ki je edina garancija, da se bo narod v mednarodni zajed-nici priznaval in obravnaval kot posebna narodna individualnost. 4. Kmet mora biti čuvar suverene narodove volje, ki je najboljša garancija za oču-vanje svobode in demokracije. UJmera zgra^arinskegga davka za L 1936. velja tudi za I. 1937 Na podlagi čl. 125. zakona o neposrednih davkih je finančni minister odredil, da se podaljša pravomočna odmera zgradarine za leto 1936. na leto 1937. Prijav za zgradarino zaradi tega ne bo treba vlagati. Z zakonom o proračunskih dvanajstinah od 29. junija 1935 so bile členu 125. zakona o neposrednih davkih dodane naslednje določbe: če se razmere v prihodnjem letu znatneje ne spremenijo, sme finančni minister pravo-močno odmero pridobnine in zgradarine podaljšati tudi na prihodnje leto. Tako podaljšanje je dopustno največ za 2 leti, ki prideta za letom, za katerega se je davek redno odmeril. V takem primeru smejo vložiti davčni zavezanci, pri katerih se je dohodek v minulem letu bistveno zmanjšal, davčno prijavo v občem roku za vložitev davčnih prijav (po čl. 105.). V tej prijavi morajo verodostojno dokazati, da so se jim zmanjšali dohodki, in zaprositi, naj jim davčno oblastvo znova oceni dohodek za prihodnje davčno leto. Prav tako sme tudi davčno oblastvo pozvati davčne zavezance, pri katerih se uradno ugotovi, da se jim je dohodek povečal, da vlože redno davčno prijavo zaradi nove odmere davka. Volitve v TOI Glavni odbor za volitve v zbornico za trgovino, obrt in industrijo je potrdil do sedaj kandidatne liste v obrtni in gostinski e&sek. Tec!en domače politike Beograjska združena opozicija V nedeljo so se sestali v Beogradu prvaki srbijanske združene opozicije. Prestolniško časopisje poroča, da so razpravljali o političnem položaju in poslušali poročilo g. Miše Trifuno-viča o njegovem nedavnem obisku v Zagrebu ter o razgovoru z g. dr. Vladimirjem Mačkom. Čeda Iiokanovič, zemljoradniški prvak iz Bosne, je izjavil na shodu v Vladimirovcih, da se je beograjska združena opozicija sporazumela med seboj o onih vprašanjih, ki naj jo združujejo z zagrebško opozicijo. Po Kokanovičevi izjavi naj bi bila beograjska opozicija edina v tem, kaj hoče in kaj misli o zahtevah dr. Mačka. Če se je srbi-janska izvenparlamentarna skupina res med seboj sporazumela, tedaj je pričakovati skorajšnjih važnejših dogodkov v našem političnem življenju. Zaradi stavke pred sodiščem V Novem Sadu se je pričel pretekli teden velik proces proti 31 obtožencem, banatskim kmetom in kmetskim delavcem, ki so hoteli vdreti v sresko sodišče v Starem Bečeui in iz zaporov osvoboditi večje število svojih tovarišev, ki so bili aretirani zaradi kmetske stavke. Obtožence zagovarja 20 odvetnikov. Med branilci sta tudi znana prvaka kmetsVo demokratske koalicije gg. Boškovič in dr. Ivostič. Kerestinski proces V kerestinskem procesu so bili zaslišani že vsi obtoženi in vse priče. Sedaj so na vrsti govori branilcev. Predsednik vlade se je vrnil Predsednik jugoslovanske vlade g. dr. Milan Stojadinovič se je vrnil z obiska v Turčiji. Predsednik vlade je bil v prestolnici mlade turške države izredno toplo sprejet. Turški narod mu je izkazoval na vsej poti iskrene simpatije in dajal izraza prijateljstva med turškim in našim narodom. G. dr. Stojadinovič je bil sprejet tudi pri predsedniku turške države g. Kemal Ataturku. Ob tej priliki je bila podpisana med našo državo in Turčijo mednarodna pogodba, ki bo še tesneje povezala med seboj obe državi. Na poti skozi Sofijo v Turčijo se je predsednik jugoslovanske vlade razjjovaral s predhodnikom bolgarske vlade g. Kjoseivanovim. Zunanje - politični pregled Za nas najbolj važno je trenutno vprašanje, kako se bo razvijalo v bližnji bodočnosti razmerje med nami in Italijo Italija namreč kaže v zadnjem času veliko diplomatsko delavnost, ki nas mora kot laške sosede vsekakor zanimati. Mussolini je imel pri slavnostih o priliki 15-letnice fašizma v Milanu velik govor, kjer se je med drugim dotaknil tudi vprašanja našega sosedstva. Dejal je, da so sedaj dani vsi pogoji, moralni, politični in gospodarski, da se postavi resnično in stvarno prijateljstvo med nami in Italijo na nove temelje. Taka izjava šefa italijanske vlade nas mora vsekakor razveseliti. Kot demokratsko in kmetsko misleči ljudje sodimo, da je edino trajen sporazum mogoč po načelu resničnega sosedstva in z upoštevanjem človečanstva na obeh straneh. Pet važnih vprašanj je češkoslovaški poslanik Srajkovski stavil v Rimu laškemu zunanjemu ministru grofu Cianu glede odnosov do Male antante: 1. Glede sporazuma med Italijo in Nemčijo; 2. glede nedotakljivosti meja, oziroma revizijonizma pri po« Bojeviti agitator proti Rooseveltu Charles Coughlin je vzkliknil na nekem volilnem shodu v mestu Cincinatti: »Ko bo v doglednih letih v Ameriki samo ena stranka, namreč republikanska, bom jaz eden od onih, ki vas bodo pozvali, da odložite glasovnice in sežete po strelnem orožju.« Dosedanji ameriški prezident Roosevelt, ki ima baje največ zgledov za ponovno izvolitev. gajanjih med državami Male antante in rimskega bloka; 3. glede enakopravnosti zgoraj omenjenih držav; 4. kak« si Italija misli način teh pogajanj in 5. ali misli italijanska vlada povabiti k pogajanjem Malo antanto kot politično enoto, ki se bo pogajala z rimskim blokom kot z enoto, ali pa naj bi se vsaka posamezna država pogajala s posameznimi državami ločeno in posebej? Kakšen je bil odgovor na ta vprašanja, ki so zlasti za nas silno važna, o tem ni doslej še nobenih poročil. Važen razgovor Kakor znano, je predsednik naše vlade, dr. Stojadinovič, obiskal predsednika Turčije. Pred odhodom iz turške prestolice Ankare je imel daljši razgovor z italijanskim veleposlanikom v Turčiji, vendar o vsebini tega razgovora ni bilo izdano nobeno uradno poročilo." Vsi taki sestanki in razgovori pa dokazu- Turški ministrski predsednik Izmet 111 eni, ki je predsedoval pri jugoslovansko-turških razgovorih za Pasa obiska min. preds. Stojadinoviča v Ankari. jejo, da se pripravljajo koraki, ki utegnejo vsaj v nekaterih ozirih razčistiti megleno ozračje. V Španiji se nadaljujejo boji za Madrid. Pri letalskem napadu, ki so ga izvršili nacijonalisti na Madrid prejšnji petek, je bilo 125 ljudi ubitih, 300 pa ranjenih. Baje je prevzel poveljstvo nad vladnimi četami .ieki ruski general in je v kratkem pričakovati odločilne bitke. V Iraku je izbruhnil docela nepričakovano vojaški prevrat, ki je zahteval eno samo človeško žrtev, namreč dosedanjega vojnega ministra Jafar pašo. Imenovana je nova vlada, ki ji predseduje Tikmet Sulejman. Trije prejšnji ministri so morali v izgnanstvo. -Kralj Gazi je razpustil parlament in so že razpisane nove volitve. Po reorganizaciji države hoče Irak sodelovati z ostalimi arabskimi državami. Tako je izjavil novi predsednik iraške vlade in ta izjava bo bržkone angleškim diplomatom povzročila še marsikaj sivih las. Na Irskem bo parlament ta teden razpravljal o novi ustavi. Po tej bo Irska v okviru Angleškega imperija popolnoma svobodna država, združena z Ul-strom. Kakor hitro bo dosežen sporazum z ul-stersko vlado glede združitve, se bo irska vlada začela pogajati o novi ureditvi položaja Irske v sestavu britanske skupnosti z angleško vlado. Kako se bo razvijala borba proti boljševizmu, razmerje Rusije do Evrope in zlasti do Nemčije, bomo poročali, kakor hitro bodo obrisi v tem pogledu dovolj jasni. Vsekakor je v kratkem pričakovati važnih dogodkov na evropskem političnem odru. Kmet, ki se zaveda svoje moči, ki ve, kaj pomeni zanj lasten dobro urejevan tednik, ta ve tudi to, da je treba naročnino pravočasno plačati in pridobivati listu novih naročnikov. Kmetje, obrtniki in podeželski delavci! Zahtevajte v vsakem gostilniškem lokalu, kamor zahajate in dajete zaslužka, , Kmetski lisiuJ Francosko oboroževanje Splošna razorožitev je popolnoma propadla. Vsi poskusi v okviru Društva narodov in potom posebnih razorožitvenih konferenc doseči razorožitev narodov so se končali brez uspeha. Ostalo je le pri besedah in konferencah, doma so se pa narodi do zob oboroževali. Italija, Nemčija, Rusija niso imele še nikdar tako močnih in dobro oboroženih armad kot jih imajo sedaj. Angleži, Francozi, Belgijci in vsi drugi narodi hite za njimi in skušajo nadoknaditi, kar so zamudili zadnja leta. Francija je določila za prvo leto 5 milijard frankov za oborožitev. Najprej bodo povečali in zboljšali letalstvo. Težke bombar-derje bodo povečali za 50% in letalsko osob-je za 10.000 ljudi. Mussolini je govoril nedavno v Milanu, da nudi Evropi mir, toda oborožen mir. V Davosu v Švici je umrl abesinski knez in vojskovodja ras N a s i b u. Bil je med najboljšimi abesinskimi poveljniki. Proti koncu vojne se je zastrupil s strupenim plinom in je zdaj po dolgem trpljenju podlegel poškodbam. ilničugoči tanki Na južnem delu madridske fronte, kjer so se nacionalisti najbolj približali glavnemu mestu, so pričele vladne čete s protiofenzivo in potisnile sovražnika za kakih 15 km nazaj. Pri teh protinapadih so se vladine čete posluževale težkih tankov, ki so se izkazali kot strahovito bojno orožje. Tanki so oboroženi z več srednje težkimi topovi in strojnicami. V njih je prostora za celo četo vojakov. Tanki brze s 50 km brzine. Gazijo preko vseh ovir in podirajo pred seboj plotove, hiše, zidove in največje barikade. Cele sovražne baterije so zdrobili tanki v prah in pobili njihove posadke. Za tanki prodira pehota in topništvo, ki zasede in očisti zavzete kraje, v katerih so bili sovražniki uničeni ali prepodeni po tankih. Izvoz živine v Nemčijo Izvoznikom goveje živine. Urad za kontrolo izvoza živine zunanje trgovine opozarja vse izvoznike živine, živinskih proizvodov in mesnih izdelkov, da se morajo, če hočejo te predmete izvažati v Italijo, nemčijo in za Levant, registrirati pri tem uradu. Interesenti se pozivajo, da takoj predložijo Uradu za kontrolo izvoza živine v Beogradu nekolekovane prošnje z naslednjimi dokumenti: 1. dokaz o protokolaciji izvozniške firme (v overovljenem prepisu); 2. dovoljenje za izvoz po zakonu o obrtih (v overovljenem prepisu); 3. dokaz, da se je prosilec najmanj tri leta bavil z izvozom živinex živinskih proizvodov in mesnih izdelkov v inozemstvu na lastni račun (to se mora dokazati s potrdilom davčnega oblastva, da je izvoznik ta tri leta plačal davek od tega izvoznega posla); če prosile:; ni delal samostojno, tenrveč se javi kot nova firma, tedaj mora s potrdilom pristojne zbornice dokazati, da je bil vsaj tri leta zaposlen v kaki izvozni firmi, bodisi kakor član firme ali kot poslovodja pri praktičnem delu in da je sposoben za izvoz živine. Oni izvozniki, ki so že registrirani za izvoz živine, živinskih proizvodov in mesnih izdelkov pri uradu, morajo predložiti samo one dokumente, ki jih doslej še niso predložili. Istočasno naj prosilci predložijo tudi prijavo z označbo količine in vrednosti izvoza goveje živine, ki jo nameravajo izvoziti do konca leta. Siralismia eLsplozrfa 17 mrtvih, 15 nevarno ranjenih V ladjedelnici v Schiedanu je bil v popravilu grški parnik »Petrakis Nomikos«. V soboto je nenadoma nastala eksplozija, pri kateri je bilo 17 ljudi ubitih, 15 pa hudo ranjenih. Prvi eksploziji sta sledili Jše dve. Bile so tako močne, da so poškodovana tudi poslopja v soseščini. Z gorečega parnika se je širila taka vročina, da so se gasilci in reševalci morali umakniti 150 metrov daleč proč. Ladje seveda ni bilo mogoče rešiti in je popolnoma pogorela. Slika po »Jutru« Daszynski, poljski socijalno demokratski politik in ožji sodelavec pokojnega maršala Pilsudskega, je pred kratkim v starosti 70 let umrl. Pokopana duša (Španska pravljica) Nekoč sta šla"dva študenta iz Salamanke v Segovijo. Spotoma prideta mimo groba. Na nagrobnem kamnu je bil tale napis: Tu leži pokopana duša bogatega Pedra Dominga »Prismodarija,« pravi prvi študent, »kakor da bi bilo mogoče pokopati dušo!« in gre veselo dalje. Drugi obstane in razmišlja, če morda ne tiči v teh besedah kak globlji pomen. Ko tovariš odide, dvigne drugi nagrobnik z nenavadnim napisom iu začne grebsti po prsti. Nenadoma potegne izpod kamna zaklad. Na ovoju so bile zapisane tele besede: »Ti, ki si bil dovolj pameten, da si spoznal smisel mojega nagrobnega napisa — vzemi te zaklade, ki se jih je oklepal skopuh, in jih uporabljaj bolje kakor jih je on.« Študent je spet postavil nagrobnik na grob, se je hvaležno priklonil pred gomilo in je ves srečen odkorakal dalje svojo pot. Saj je nosil pod pazduho — jdušo« skopuškega Pedra Dominga 1 Mlatic Napad na politikujočo duhovščino Dodal nisem prav nič, povem samo to, kar sem bral na papirju drugod: »Nekje v Dalmaciji so imeli pred nekaj dnevi mačkovci velik volilni shod, na katerem je govoril nosilec liste g. Jurešič Jure. V svojem govoru je ostro napadel politikujočo duhovščino. Med drugim je izjavil: Duhovniki se ne smejo mešati v politiko. Njim je prepuščena cerkev, kjer so neomejeni gospodarji. Nihče se ne sme vtikati v cerkvene posle. Tako se tudi duhovniki ne smejo vtikati v posvetne posle. Zaradi tega govora pretaka .Hrvatska straža' grenke solze in očita svojemu somišljeniku Stipi Ma-tijeviču, ki se je tega shoda udeležil, brezbrižnost in malomarnost, ker ni Jurišičevih napadov na duhovščino zavrnil z vso odločnostjo in je mirno trpel, da so bili na zborovanju navzoči duhovniki tako hudo žaljeni. No, .Hrvatska straža' bo že še večkrat dobila priliko prelivati debele solze, ker je več kot gotovo, da duh med bivšimi radičevci ni umrl in se bo v bodoče vedno bolj in bolj uveljavljal, čim bolj bodo nekateri skušali hrvatsko politiko speljati v svoje vode. Z gosenicami ji!« |e nagnal V nedeljo so imeli mačkovci v Imotskem veliko kmetsko zborovanje, katerega se je udeležilo vse, kar leze in gre. Kot glavni govornik je nastopil narodni poslanec dr. Ivan Pernar in ostro govoril proti komunizmu. Obtožil pa je tudi druge. Rekel je, da streljajo hrvatskemu narodu za hrbet, pa jih bo zato hrvatski narod kod »strahopetce, gosenice in bolhe« sodil in obsodil. Hrvati ne potrebujejo nikake nove ljudske fronte, saj nam jo je ustvaril Stjepan Radič že pred 35 leti. Hrvatska ljudska fronta je hrvatski kmetski pokret. Poženite v pekel vsakogar, ki vam hoče pri-šepetavati, da Maček ni dovolj radikalen in socialen. Glede sporazuma je rekel dr. Pernar, da so za sporazum, pa ne na bazi o vladi in vladanju. »Slovenec« popravlja . »Slovenec« je 24. oktobra objavil poročilo, aa je bilo odstavljenih in sodišču izročenih 21 JNSarskih županov, češ, da so nepravilno gospodarili z občinskim premoženjem. Med temi župani je navedel tudi uglednega posestnika in trgovca iz Hinj pri Žužemberku, ki je bil odstavljen od županstva in izročen sodišču zato, ker je prodal nekoč ondotnemu kovaču za 240 Din železja za okenske mreže v občinski pisarni in ker je prodal perilo, obleko in čevlje za občinskega reveža, čeprav še denarja dosedaj ni prejel. »Kmetski list« je že svojčas o tej zadevi poročal. »Slovenec« z dne 3. novembra popravlja krivico, ki jo je storil z objavo svojega poročila bivšemu županu Pečjaku. Pričakujemo, da bo »Slovenec« nadaljeval s popravki. Osebne vesti V rubriki tako zvanih »osebnih vesti« prinaša proroški »Slovenec« pod še mogočnejšim podnaslovom »Premestitve v finančni kontroli« in z večjimi črkami nego ostale tale premeščenja: »Iz Dol. Logatca je premeščen v Plevlje podpoverjenik Leopold Konradi, na njegovo mesto pride podpoverjenik Gašper Markelj iz Plevlja; iz Dol. Logatca je premeščen v čaha-san pri Ohridskem jezeru podpreglednik Janez Mlakar, na njegovo mesto pride Anton Legan, podpreglednik v Preki v Dalmaciji: iz Dol. Logatca je premeščen v Preko pomožni pod- preglednik Mitrozan Gnadčenko, na njegovo mesto pride podpreglednik Albin Jakše iz ča-hasana; iz Domžal je premeščen pomožni preglednik Ivan Kalčič v Prokuplje, na njegovo mesto pride podpreglednik Štefan Petkovšek iz Prokuplja; iz Žužemberka je premeščen podpreglednik Janez Jevnikar v Tuzlo, v zet-ski banovini, na njegovo mesto pride podpreglednik Ivan Rakef iz Tuzle.« ogromno denarja. Jesen je že tu, saj je ponekod že drugič zapadel sneg, tistih ogromnih vsot denarja pa ni od nikoder. Kako se torej ta stvar ujema? Sil PmUfieaU? He, iemim ne^omti Ako si hočete dolgo časa ohraniti perilo tedaj ne zadostuje da ga perete kot »navadno"., Perilo je treba pravilno negovati s Schichtovim Radionom. S tem si boste prihranili tudi mnogo težkega dela. Radion je popoln proizvod za nego perila. Uporaba je zelo preprosta: k Raztopite Radion v mrzli vodi. 2. Ko raztopina zavre, kuhajte najmanj 15 minut. 3. Splakujte perilo najprej v topli potem pa v mrzli vodi. Perilo bo ostalo dolgo časa kot novo in bo vedno snei-nobelo. / Schichtov »Slovenec« nič ne poroča, ali so se premestitve izvršile na prošnje ali »po službeni potrebi«. In to je škoda, kajti čitatelji bi gotovo radi tudi to vedeli! Kako se pa to ujema? V uvodnem članku »Praznik varčevanja« pravi »Slovenec«: »Po novi uredbi kmečke zaščite je nastala potreba, da se poskrbi za nova sredstva našim denarnim zavodom.« — Dalje pa: »Zato moramo podčrtati zahtevo, ki so jo izrekli na zadnji glavni skupščini Zadružne zveze v Ljubljani zbrani zastopniki zadružništva, da se po sedanji ureditvi vprašanja kmečkih dolgov čimprej pristopi k delu za nova sredstva našim ljudskim denarnim zavodom.« — če prav beremo »Slovenčeve« besede, je ta potreba nastopila šele sedaj po novi uredbi. Prej smo brali te stvari drugače. Potem pa smo brali tam tudi napoved iz nekih zelo velikih ust, da bo prišlo jeseni v Slovenijo BEasnikova Velika Pratika za!. 1037. je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen in domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cena enemu izvodu je 5 Din. Dobi se v tiskarni J. Blasnika nasled. v Ljubljani, Breg št. 10 in 12 in v trgovinah. Sv. Miklavž pri Ormožu Tako agilne. marljive in delavne gasilske čete, kakor je naša, pač menda ni najti povsod. Ustanovila se je leta 1922. ter beleži tekom trinajstih let zelo lep napredek Zgradila si je letos krasen dom s stolpom, ima moderno opremljeno brizgalno na motorni in ročni pogon ter pet in dvajset predpisano uniformiranih gasilcev z delovno in slavnostno opremo in kar je glavno, da je danes absolutno aktivna. Vse to si je nabavila in uredila sama z lastno pridnostjo in štedlji-vostjo. Največja zasluga za tako lep napredek gre predvsem agilnemu upravnemu odboru, ki res Sledi in zato zasluži vse priznanje. Odbor je sledeči: Golenko Anton, predsednik; Pinterič Drago, tajnik; Tramšek Kari, poveljnik; Tramšek Fric, blagajnik; Vogrin Štefan, pov. namestnik; Tomažič Ludvik, oddel. vodija; Lah Alojz, v. nam.; Vrbnjak Stanko, orodjar. Gasilski dom je v okras cele vasi in bo drugo leto z veliko slavnostjo blagoslovljen. Istočasno bo čela priredila veliko tombolo. Takrat pa vsi k Sv. Miklavžu! Premeščeni živmozdravniki. V državni veterinarski službi so premeščeni najbrže po službeni potrebi sledeči zaslužni slovenski ži-vinozdravniki gg.: Franjo Goljar iz škofje Loke v Donje Lapče. dr. Josip Čeh iz Ljubljane v Sarajevo, Alojzij škof iz Ljutomera v Bogo-jino, Viktor De Gleria iz Ljubljane na Cetinje, Maksim šribar iz Celja v Gračanico itd. m I a €§ i n A r d e n n a z uro, ki jo je zgradil. To je najnatančnejša ura tia svetu. Z n jo je mogoče dognati časovno razliko do šestdesctmiljontinke ene sekunde. Kam bi mi prišli s svojo »debelo« ali »pičlo« uro hoda, če bi nam kdo takole meril čas?! X Knjige Kmetijske Matiee so v tisku in bodo v kratkem gotove. Tudi letos bodo za slovenskega kmeta lep književni dar, ki mu bo nudil mnogo koristnega in poučnega, pa tudi zabavnega. »Oris zadružništva« je knjiga, ki bo predvsem služila vsem našim praktičnim zadru-garjem, še prav posebno pa onim, ki se pripravljajo za delo na zadružnem polju. »Pot čez Resje« je izvirna slovenska povest današnjih dni, ki bo čitatelje vezala, da je ne bodo odložili, dokler je ne bodo prečitali do konca. Veliki koledar Kmetijske Matice bo izšel letos v povsem novi obliki in opremi kot velika kmetska pratika za 1. 1937. Četrta knjiga pa bo vsebovala kmetsko veseloigro, ki je osvojila ne samo naše odre, temveč tudi srca naših ljudi. — Kdor hoče imeti ta lep književni dar za skromnih 20 din (poštnina posebej), naj se takoj prijavi, ker je letošnja naklada knjig zelo omejena in bodo knjige takoj po izidu do zadnjega izvoda razposlane. NEUMRLJIVA KNJIGA DOB SLOVENSKIH Opis resničnih doživljajev iz svetovne vojne I Vezana Din 38*—, nevez. Din 27 X Skrajšani nakladalni in ra^kladalni roki ukinjeni. Z veljavnostjo od 1. novembra se ukinejo vsi znižani nakladalni in razkladlni roki za odprte vagone ua vseli postajah normalnih prog. Kakor je znano, so bili z odlokom generalnega ravnatelja državnih železnic znižani prejšnji mesec te roki za odprte vozove na vseh postajah z izjemo pristaniških postaj, in sicer od 24 na 6 delovnih ur. X Branjevci ne smejo imeli podružnic. Trgovinsko ministrstvo je poslalo okrožnico vsem prizadetim gospodarskim zbornicam s pojasnilom, da branjevci po določbah obrtnega zakona ne sinejo imeti ne pomožnih lokalov ne podružnic, ne v istem ne v katerem drugem kraju. X V bližini Drvarja v Bosni je iztiril tovorni vlak, poln jelovih hlodov. Ves vlak se je prevrnil v globok prepad. Pri tem so bili 4 železničarji ubiti, eden nevarno, eden pa laže ranjen. .. X Pod Rogljo na Pohorju je pogorela planinska koča, ki so jo postavili in udobno opremili šele letos spomladi. Kako je požar nastal, nihče ne ve, sumijo pa, da je podtaknjen. Škodo cenijo ua 100 tisoč dinarjev. X V Reosrradu je posvetovalni odbor za bančništvo pričel razpravljati o načrtu zakona o hranilnicah samoupravnih teles (občinskih, mestnih in banovinskih hranilnicah). Ta načrt zakona je bil predložen v izjavo gospodarskim zbornicam, javnopravnim ustanovam ter gOr|K)-darskim organizacijam in se razprava vrši na podlagi dobljenih pripomb. X Priv. agrarna banka v Ljubljani. Na podlagi uredbe o zaščiti kmetov se ustanovi v Ljubljani in Zagrebu podružnica Priv. agraine banke. Kakor se čuje, bosta podružnici popolnoma avtonomni, če bo res, bomo videli. X Dovoljenja za izvoz v Nemčijo. O priliki zasedanja nemško-jugoslovenskega stalnega odbora v Dresdenu je bilo sklenjeno, da bo Nemčija svojim uvoznikom dajala uvozna dovolienia, mi pa našim izvoznikom izvozna dovoljenja. Ta dovoljenja se bodo pri nas izdajala preko Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine odnosno Urada za kontrolo izvoza živine, razen pri perutnini. "lede katere niso potrebna od naših oblasti nobena dovoljenja. Kar se tiče cen, ki jih bo Nemčija plačala, še niso končana tozadevna pogajanja v Berlinu. X V Globokem pri Brežicah je umrl 3S!etni posestnik Ivan Podgoršek. Pred časom je pomagal pehati s kamenjem natovorjen voz nekemu drugemu posestniku, ko niso konji mogli speljati. Pri tem se je ranil na rami. Rana sicer ni bila nevarna, pritaknil pa se je tetanus in to je mladega moža pahnilo v grob. Blagemu pokojniku večen mir, hudo prizadeti družini naše toplo sočutje! X Iz Majšperga je bil rudar Matevž Puh. ki je stanoval v Potoški vasi pri Zagorja. Pred časom je z dela grede omahni) v prepad in se precej poškodoval. Zdaj je v ljubljanski bolnici podlegel poškodbam. Za njim žaluje osirotela družinica, ki je v pokojnem izgubila skrbnega rednika. X V Dolenji vasi pri Zagorju se je na dan Vseh svetih smrtno ponesrečila 34-letna Angela Koritnikova. Ko je stopila iz sobe, je v napadu božjasti tako nesrečno padla, da ji je počila lobanja in je kmalu izdihnila. Zlsd© pada z neba Čudno se sliši, vendar je res. Ameriški kemik H. G. Hawler je namreč z raziskovanji dokazal, da vsebujejo meteorji, ki padajo na zemljo, tudi nekaj zlata. "Na žalost so pa količine zlata v teh »nebeških darovih« tako neznatne, da se jih ne velja, praktično izkoriščati. Tako je torej zlato, ki ga nam v meteorjih pošilja nebo, kljub človekovemu hrepenenju po zlalu — za človeka vendar brez vrednosti. Po sveiu ■ Splošna mobilizacija. V borbi proti nacionalistom je odredila katalonska vlada v Barceloni splošno mobilizacijo od 18. do 40. leta. ■ Vatikanska akademija. Papež Pij XI. je ustanovil novo akademijo znanosti v Vatikanu. Imenuje se »Pontificia Accademica delle scien-ze«. Prve člane bo imenoval papež sam. Tako bo ludi katoliška znanost strogo osredotočena in pod neposrednim vrhovnim nadzorstvom Vatikana. — Kdaj se bo kmetstvo kaj naučilo od Rima in vsaj spoznalo, da ni mogoče ustvariti velike in trdne idejne družine brez enotnega vodstva in skupne glave?! ■ Bivši minister pred sodiščem. Japonske oblasti so postavile pred sodišče bivšega prometnega ministra Homida, ki so ga obdolžili korupcije. ■ Rabelj brez posla. Te dni je umrl danski •rabelj, k: je opravljal svojo službo 22 let, a ni ves čas izvršil niti ene smrtne kazni. Vsi na smrt obsojeni so bili namreč pomiloščeni. ■ Špijonažna afera na Madžarskem. V Ba-lassagyrmatu so izvršili te dni smrtno obsodbo nad narednikom vodnikom Ivanom Biro in vojaškim novincem Josipom Kovacsem. Obsojena gta bila na smrt radi vohunstva. Hkratu sta bila obsojena dva vojaka radi istega prestopka na 15, oziroma 2 leti težke ječe, dve ženski pa na 8. oziroma 6 mesecev zapora. ■ Prepovedano beračenje. Madžarski notranji minister je prepovedal beračenje pozimi. Vse berače in siromake morajo preko zime preživeti občine in mesta. B Najstarejši dnevnik v Belgiji je prenehal izhajati. Izhajal je 265 let, a Črno knjigo gostov bodo sestavili budim-peštanski plačilni natakarji. V knjigo pridejo vsi taki imenitni gospodje, ki se v restavracijah dobro najedo in napijejo, potem pa lepo po francosko izginejo, ne da bi plačali. Ti gostje se namreč po Budimpešti zelo hitro množe. H Norec, ki pa vendar zna ceniti denar. Iz neke norišnice pri Brandenburgu v Nemčiji je pred kratkim pobegnil umobolni zločinec G. Pangsv. Možakar zdaj divja po okolici in je strah tamkajšnjih žensk. Napada jih in nadleguje, pri čemer se pa ne poteguje toliko za ljubezen kot za denar. Te dni je napadel neko žensko in ji pobral okrog 7 tisoč dinarjev gotovine. Ženska je klicala na pomoč. Norca so sicer obstrelili, vendar je bil še toliko premeten, da jo je popihal in izginil brez sledu. 1 gram zlata se lahko pridobi iz 250.000 ton morske soli. Seimi 8. novembra: v Ljutomeru; 9. novembra: v Št. Jerneju, Ptuju, Braslovčah; 10. novembra: v Kamniku, Slovenjgradcu, Dol. Lendavi; 11. novembra: v Moravčah, Dobrničah, Št. Go- tliardu, Sv. Mohorju, Bučki, Fari, Igu, La-šičah, Ormožu, Sred. vasi, Razdrtem, Poljanah, Sp. Gorjah, Laškem, Marenbergu, Oplotnici, Lipnici, Šmartnu ob Paki; 12. novembra: v Bušeči vasi, šmartnu ob Paki, Turnišču; 14. novembra: v Gomilici. Važnejša radio predavanja od 8. do 15. novembra 1936. Nedelja, 8. novembra: 8.45: Verski govor (g. prior Valerian Učak) — 16.00: Kmetijska ura: Prezimovanje cvetličnih gomoljev (g. Jože Kregar) — 17.20: Kmetijska ura: Kmečka družina (A. Krošelj). Pondeljek, 9. novembra: 18.00: Zdravniška ura: O vremenu in podnebju (g. dr. Anton Brecelj). Torek, 10. novembra: 18.40: O islamu: Klic preroka iz Meke (g. Franc Terseglav). Sreda, 11. novembra: 18.00: Mati premišljuje o vojni (ga. Angela Vode) — 18.40: O nujnem dednem deležu (g. Valentin Bido-vec, starešina sodišča) — 21.20: Koroške pesmi (zbor koroških Slovencev). Petek, 13. novembra: 18.00: Kateri zakoni se tičejo posebno žene (ga. dr. Donata Capuder). Sobota, 14. novembra: 20.00: O zunanji politiki (g. dr. Alojzij Kuhar). mmmmm Rezerve: Din 1,500.000 Vsi si želimo konca nepovoljnega stanja na denarnem trgu in iz tega izvirajoče gospodarske krize! Priznanje, ki ga po vsej državi uživa slovensko denarništvo, temelji zlasti na vzorni urejenosti naših hranilnic, na gospodarnosti in vztrajnosti slovenskih hranilcev, ki so svoje denarne zavode dvignili do takega ugleda in pripomogli domovini do blagostanja! Pomagajmo si sami! Vlagajte svoje prihranke, vir blagostanja, v domači največji denarni zavod, to je sina hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI osrednja gospodarska zadruga v Ljubljani, »I5f%W S^^BPf^e« Kolodvorska uiica 7. Nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo domačo in banaško moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago itd. VELIKA ZALOGA vseh vrst umetnih gnojil, modre galice, trboveljskega in splitskega portland cementa ter vseh vrst zidne opeke kakor tudi krovcev tovarn »11 o v a c«, Karlovac, »Bohn«, Vel. Kikinda j" Vrhnika. DESIAE3 naložite rsaj&olie in najvarneje pri domačem zavodu ILNI IN POSOJILNI 001 reg. zadr. z neomejeno zavezo v LJ UBIJAM i, Tavčarjeva (Sodna) uiica štev. 1 Telef. št. 28-47. Rač. pošt. hran. št. 14.257. Brzoiavi: »Kmetski dom". Žiro rač.: Narodna banka Vloge na knjižite in teksti fačun sprejema proti najugodnejšemu obrestovanfu — večje stalne vloge po dogovoru, u JAMSTVO ZA VSE VLOGE presega večkratno vrednost vlog. // Strankam nudi brezplačno poštne položnice za nalaganje denarja. // Vložne knjižice drugih zavodov sprejema v inkaso. Sploh vrši vse denarne posle, ki spadajo v delokrog denarnih zavodov. BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8—12V, in od 3—47« le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 —12ure. Podružnici: SCAMNIK - MARIBOR Stenje vlog: Din 35,000.000"- TISKOVINE vseh vrst: trgovske, uradne, reklamne, časopise. knjige, večbarvni tisk hitro in pocenit iščem gospodinjo, LJUBLJANA, GRtGORfiČEVA ULICA 25 TELEFON ŠIEV 25-52 1 Ponudbe prosim pod: „1. januar 37." na Upravo ,,Kmetskega lista". TISKARNA MERKUR kavcije zmožno, v boljšo gostilno na deželi. 239102000201020102010100020101000201020102000200020101000201020005060801020101000201020100000201020110050802020106090509020108000201020100020201020002010200020101000201020202012301025323530201010002010000025348010253020101000201020102010200020102000201020101000201000102 01000102010901020109010010060101016601000004010702040201020402020100000100020902020100