Žt. 74._________________ Uhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in goboto ob 11. uri predpoldne ter stane z ijrednim prilogami ter s .Kažipotom" ob novem letu vred po poŠti prejemana ali v Gorioi na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol leta ........ 6 , 60 , , . 3-30 četrt leta.......3 , 40 . , , 1-70 Posamične Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema npravniitvo v Gosposki ulicj g(.v. 7. v Gorioi vcGoriški TiakamU A. GabrBčok- vsak-'.< dan od 8. ure zjutraj do 6. zveSer; ob nedeljah pa od 9. do IS. ure. Na nnročlla brei dopotUne naro8nli-e ie ne oziramo. Oglasi In poalanloa se raSunijo po petit-vrstab 5e tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kx., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeCkrat po pogodbi. •— Večje črke po prostoru ^ — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan V Gorici, v sredo dne 14. septembra 1904. Tečaj XXXIV. >Vse za omiko, svobodo in napredek U Dr K. Lavrii Urednlitvo se nahaja v GospciH ulici St 7 v Gorioi v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do* 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Uprav,ni5tvo se nahaja v Gosposki ulici st. 7. ? I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plačati loco Gorlen. Dopisi nuj se pofiiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in droge reči, katere ne ¦Spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravniStvu. „PBIMOBIC" lihaja neodvisno od «Soče> vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h aGor. Tiskarna« A. Gabrijeli (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Novi namestnik. Grof Goess je §el. — Sicer smo vedeli, da res ni več tako daleč do tega, da odstopi ali da bo prisiljen odstopiti, toia da pojde kar tako nakrat, tega se pa vendar ni pričakovalo. Mislilo se je, da se bo zopet govorilo o njegovem odstopu, da se nekako oficijelno napravi pot odstopu, toda tega ni bilo. Tako rekoč: kar čez noč je izginil. Danes je bil še namestnik, jutri ne več. Ko je Sel, tudi ni bilo treba dolgo ugibati, kdo bo njegov naslednik, kajti hitro smo slišali, da bo bržčas namestnikom v Trstu imenovan sedanji deželni predsednik v Bukovini Konrad princ H o h e n 1 o h e. Takoj je prišlo na merodajno površje to ime, in sedaj že pričakujemo dneva, da se pripelje princ Hmenlohe kot r mestnik v Trst. Iz tega je pač jasno, da je bilo že vse pripravljeno za premembo na namestništvu v Trstu ter da se je čakalo le pripravnega trenotka, da se ista izvrši. G- ess je šel na Dunaj h Korberju, in v posledico avdijence smo culi: — grof Goess gre. — Konrad princ Hohenlohe je rojen leta 1863. na Dunaju iz stare plemenitaško rodbini. Ima torej šele 41 let. Na Dunaju je absolviral gimnazij in vseučilišče. V državno službo je vstopil leta 1888. pri deželni vladi v Solnogradu, leta 1889. je bil koncipist v Pragi, leta 1892. so ga poklicali v minister-stvo, leta 1894 je prišel kot voditelj okrajnega glavarstva v Toplice na Češko, kjer je bil potem tudi okrajni glavar. Tam je bil buknil takrat velik štrajk. Pravijo, da je bil prav okrajni glavar tisti, ki je dosegel, da je skončal štrajk v kratkem času, in sicer tako, da je bilo delavstvo zadovoljno in pomirjeno. Ko je bilo leta 1899. zopet poklican v mini-sterstvo, so mu priredili pri odhodu iz Toplic ovacije tudi delavci. V minister-tvu je bil dlje časa v industrijskem departementu. L. 1903. je bil imenovan deželnim predsednikom v Bukovini. Od tam se čuje glas, da je bil nestrankarski pri volitvah ter da je gledal na pravico v upravi. To so sicer lepi glasovi, aH za nas je princ Hohenlohe horao novus. S severa prihaja sem doli na tnpli juer ob Jidransko morje, kjer vladajo izredne razmere, prihaja na njemu doslej popolnoma nepoznani svet. Težki narodnostni boji se bijejo tu pri nas, tu so na površju življi, katere je rodila korupcija in iredentizeir, tu se vlada v znamenju krivice po geslu: divide et impera I, tu se umetno vstvarjajo razkoli, tu se protežira klerikalizem na celi črti, tu se dviga jednega, da se toliko lažje tlači drugega, tu divja breobzirna politika po cerkvah, tu doli se bije velik socijalni boj; živimo v dobi štraj-kov, nezadovoljstva, gospodarskega propadanja, narodnostne nestrpnosti, živimo ob meji, kjer se postavlja za gospodarje nad zveste domačine ljudi, ki hranijo bombe v svojih skrivališčih, ki imajo obrnen le žep proti Dunaju, srce pa jim bije za Garibaldija, živimo z jedno besedo: v skrajno zamotanih, nezdravih razmerah. In v te razmere prihaja novi namestnik. Pred vsem moramo ponoviti, da je teh razmer kriva ponajveč dosedanja vlada. Razni namestniki so imeli smisel za vse drugo, le za to ne, da bi bili posegli zdravilno v vrvenje ob Adriji ter vstvarili položaj, ki bi bil sposoben, napraviti počasi red iz velikega nereda, dati vsakemu, kar mu gre, izvajati zakone in delati v znamenju pravice. Ali le mešali so in mešali, in iz tega mešanja so v zadnjem času pogledale na dan na neprikrit način korupcije in bombe. V težke razmere prihaja novi namestnik. Težavno je mesto namestnika v Trstu in velika odgovornost je spojena ž njim. V naših razmerah more narediti red le energična roka, ki osta v; hladna ob stiskih rok sladkih pa nevarnih življev, roka, ki bo pisala le pravdo in podpisavala Ie pravico, ne oziraje se ne na mogočne voditelje gospodujo-tih strank ne na visoke cerkvene dostojanst--, .aike. Ali bo taka roka novega namestnika ?! Hvalijo ga, da ljubi pravico, pravijo, da je unet za njo, da gleda, da se vrši pravica, pravijo, da ima srce za delavca, slišijo se le dobri glasovi o dosedanjem njegovem delovanju v politični službi, slikajo ga kot pospeševalca industrije, s kratka: obeta se nam mladega, delavnega, energičnega, izobraženega namestnika, ki je pravičen mož! Umevno je pač samo po sebi, da stojimo povsem hladni proti vsem slavospevom, ki nam prihajajo s severa o novem namestniku, ter da hočemo počakati dejanj, ki opravičijo hvalo in priporočilo. Po dejanjih se sodi moža, le po dejanjih bomo sodili tudi novega namestnika. Veliki so grehi, katere so zakrivile dosedanje vlade v Trstu, in težke posledice imajo. Odpraviti jih, je skrajni čas, kako, to bo menda naloga novega namestnika?! Če ostane zvest slovesu, da ljubi pravico ter jo izvaja, če se ne uda sladkim besedam sedaj raerodajnih gospodujočih laških strank in sodi Vihinge, kakor pritiče, če se ne ustraši bomb, potem utegne popraviti kaj, kar so zagrešile vlade doslej, če pa tega ne bo, potem p i se bo mešalo dalje, v glavnem gotovo ne v prilog Avstrije! O grofti Goessu. V ,Slov. Nar.* smo čitali o grofu Gcessu tak-le dopis iz Trsta: »Torej so nesposobnega in nevednega grofa Goessa vendarle spodili. Zaslužil je to že davno, kajti nesrečnejšega namestnika že davno ni bilo na Primorskem. Depretis in Rinaldini sta vsaj vedela, kaj hočeta, grof Goess pa niti tega ni vedel. Mož je neznansko nadut in ošaben, živel je popolnoma zase, občeval le z nekaterimi aristokrati in o dejanskih razmerah na Primorskem ter o potrebah prebivalstva niti pojma ni imel, ka-moli še samostalne sodbe. Ravnal se je največ po nasvetih policijskega ravnatelja Bu-sicha in bivše sutenirane sartolere sedanje milijonarske baronice Reinelt. Gcess je bil dosti časa vladar Primorske, a storil ni v tem času prav ničesar. Kako tudi, ko se za uradne posle sploh ni brigal. Njega je kaka prijetna tennis-partija dosti bolj zanimala, ko vsa politika. Samo v enem oziru je bil dosleden, v nasprotju do Slovencev. Nas Slovencev ni trpel. Že ko je bil še pri deželni vladi v Celovcu, je Slovence preganjal kar je mogel in lahko se reče, Schmidt-Zabierow in Gce3S sta izkopala koroškim Slovencem grob. Tudi na Primorskem je delal dosledno proti Slovencem in nadaljeval politiko Depretisovo in Rinaldinijevo, kakor je pač znal. V primeri z Depretisom in prekanjenim Rinaldinijera je bil pravi šušmar. Svoje šušmarstvo je posebno pokazal za časa socialnoderaokraticnih izgredov v Trstu, pri katerih je bilo dvanajst nedolžnih ustreljenih. Slovencem v Trstu ostane prijatelj baronice Reineitove in zaščitnik tistega dr. Ve-neziana, ki se ga v Trstu javno sme imenovati ,il borelliere che non • stato mai onesto", v najžalostnejSem spominu zaradi nečuvenega postopanja povodom umora cesarice Elizabete. Tržaški in okoliCanski Slovenci so bili vedno steber avstiijanstva, no-sitelji avstrijske državne in dinamične misli v Trstu in kadar je bila država v stiski, vedno je klicala na pomoč Slovence. Vsakemu starejšemu Tržačanu je Se v spominu, kako so svoj čas prihrumeli mandrijerji v Trst, da kaznujejo Lahe — kako so se Lahi poskrili kot podgane po luknjah, tega pa ne ve vsakdo, da so takrat razni vladni agentje izkoriščali nevoljo in ščuvali okoličane, naj »obiščejo Trat" in preženo Lahom njih preširnost. Ko je Italijan Luccheni umoril Elizabeto, tedaj je slovenskim okoličanom zavrela kri in pobili so nekaj šip in naklestili nekaj Lahov. Zato so bili po zaslugi in po vplivu grofa Goessa grozovite kaznovani. Nič se ni upoštevalo, da je proti Lahom nastala ne-volja izvirala iz vdanosti do dinastije, iz ogorčenosti nad storjenim grozodejstvom, iz plemenitih in patrijotičnih nagibov. Slovenci so bili kruto nečloveško kaznovani, cesar Franc Jožef pa je odrekel obsojencem vsako pomiioščenje, gotovo zopet po zaslugi grofa Gočssa. Tega Slovenci v Trstu nikdar ne pozabimo. Od tedaj se načeloma ne udeležujemo nobene patrijotične priredbe, od tedaj ignoriramo cesarjev rojstni dan, od tedaj je ustavljen z naše strani vsak boj proti ire-denti. Zaradi nas naj dela iredenta, kar hoče. Mi imamo boj proti Lahom za naše narodne pravice, državne koristi in interese pa naj brani, če hoče država, če pa neče, naj pa pusti. Da je prišlo do tega, to je v največji meri zasluga grofa Goessa". Brez dogme. Roman. Spisal H. Sien]anec Kromicki. Bilo mi je pri tem tako, kakor bi kdo špilje cepil z zobmi vilic. Prav tako kakor me* je ona višnjevkasta svitloba razvnela za AngelČico, dasi ni bila to njena zasluga, mi jo je tudi ta snubitev Kromickega pristudila, dasi ni bila to njena krivda. To opico, Kromickega, poznam že nekoliko let, in ga nimam rad. On je deželan avstrij-l ske Šlezije, kjer so Kromicki imeli'svoje dni ogromne predpravice. V Rimu je pripovedoval, da je njegova rodbina že v XV. stoletju nosila grofovski naslov —; in v hotelih se je podpisoval z besedami »Graf voni Kromiekv«. Ko bi ne bilo črnih majhinih očesec, ki so se lesketale kakor dvoje zrnec opražene kave in prav' takih las, pa bi bil kakor človek izrezan iz skorjice sira po obedu, ker ima njegova polt prav tako barvo. Pri tem pa je nekako podoben glavi mrliča. V meni je vzbujal naravnost fizičen gnus. Pfuj! kako mi je to odtujilo Angelico. Dobro mi je znano, da ona za Kromickega in njegove namene ne more biti odgovorna, vendar pa mi jo je to zelo odtujilo. Ne razumem, čemu mi je njena mati pravila to tako obširno, kajti ako je imelo to biti zd-me svarilo, pa je povsem zgrešilo svoji cilj. Ona ima svoJ3 ogromne dobre lastnosti, ta gospa P., ker si je znala pomagati v tolikih nadlogah ter pri tem še odgojiti hčerko, toda ona je neukretna in dolgočasna s svojo migreno in svojimi makaronizmi. »Priznavam,« mi je dejala, »da mi je bil po godu. časih sem kar padala pod bremenom skrbij. Jaz sem le ženska, ki ne razumem gospodarstva, in ako sem se vendar le vkvarjala ž njim, zgodilo se je to na stroške moči in zdravja in 'radi tega, ker mi je šlo za otroka. Kromicki je jako spreten človek. On dela dobro kupčijo v Odesi, kamor pošilja blago ter i zborno špekulira z nafto v Baku — »que sais-je!< Vsa ovira pa tiči v tem, da on ni tukajšnji podanik. Evo, mislila sem si, ko bi se oženil, da bi rešil dolgov An-geličino posestvo ter obenem pobrigal za premeno po-danstva radi tega, da bi potem mogel prevzeti to po- »Ali Angelica?« vprašam nestrpljivo. »Angelica, to sem videla, nima do njega velike naklonjenosti, toda to je tako dobro dete. Vrhu tega bi ostala v slučaju moje smrti brez varstva, torej...« Nisem povpraševal dalje, ker me je to dražilo bolj nego morem povedati, in dasi razumem, da ako se ta zakon ni sklenil, je to zabranila le Angelica, vendar pa nosim v r-rsih žalost do nje, ker je dovolila, da je zrla na njo taka odurna figura, in zlasti to, da je mogla le nekaj trenutkov omahovati. Z5me je bilo to živčno vprašanje. Ppzabil sem samo na jedno stvar, da nima vsak takih živcev kakor jaz in da so Kromickega, navzlic njegovi bibulasti polti in navzlic njegovi podobnosti z mrliško glavo, smatrale ženske za dostojnega človeka. Radoveden sem, kaj dela sedaj ? Pozabil sem vprašati, ali se nahaja v Varšavi, dasi je mogoče, da je tukaj, ker se že zima bliža. Kar se tiče njegove kupčije, rečem to, da utegne biti sijajna, vendar pa dvomim, Če je morda oprta na vstrajnem in nepremakljivem temelju. Jaz nisem nikak špekulant in ne znal bi voditi nikake zieldove hupčije, imam pa vendar ta dar, da sam razvidim to. Vrh tega sem še človek, ki mnogo opazuje in si dovolj lahko napravlja izvajanja. Torej ne verjamem našim plemičem, ki si do-mišljujejo, da imajo genijalne glave za špekulacijo. Bojim se, da spretnost Kromickega ni kaka podedovana ali prirojena zmožnost, marveč le »nevroza«, korakajoča po tem tiru. Videl sem že več podobnih vzgledov. Časih se porodi kar črez noč plemič špekulant ; časih se celo zgodi, da mu iz početka služi slepa sreča in se mu hitro množi premoženje... Vendar pa nisem videl še nobenega, ki pred svojo smrtjo ne bi prišel na boben. Take zmožnosti te bodisi podedujejo, ali pa se pridobi, pričenši z a, b, c. Sinovi Hvastovskega si Dr. Gregorčiča nt nič več sram, zategadel pa dopušča, da polni predale njegovega glasila vadniški učitelj Mrcina v. jezuitskimi udriharijami po osebah, z lažmi in obrekovanjem, Nd, kdor pozna dr, Gregorčiča, tisti ve, kako mu dopadejo udriharije po osebah, tisti ve, kaka blagodejno segeCe njegove živce podlo grdenje neljubih mu oseb. Z ovadbo na sodnijo ni mogel uničiti GabršCeka, kar bi bil tako rad storil, da bi se bila veselila v rajskem razkošju njegova .katoliška* duša, sedaj misli, da ga ugonobi s pomočjo učitelja Mrcine. Usmiljenja vredna reveža, ki pa nosita na dan vse .vrline* — .stare narodne stranke«. Lepa stranka, lep voditelj, lepi bojevniki! Drug dragega so vredni! Nizko, nizko pada don Antonio! Na Opčlnah pri Trstu je neki doslej nepoznani napadalec zabodel laškega delavca Fr. Decima iz Tridenta. Decima je kmalu na to umrl. Napadalec je zbežal proti Repen-tabru. Izpred sodnije. — Pred časom smo poročali o spopadih med družinama Magrin in Arzan v Tržiča. Dne 8. julija je sedel Magrin v gostilni, kar je stopil Avguštin Arzan v gostilno, brat Jakob pa k oknu. Magrin je mislil, da ga napadeta, prijel revolver ter ustrelil na Jakoba, ki je bil pa le lahko ranjen. Magrin je potem bežal, pa so ga prijeli. Med potjo v zapor pa je ranil Magrina Avg. Anan. Vsled tega sta sedela na zatožni klopi Magrin in Avg. Arzan. Magrin je dobil 4 mesece, Arzan pa 6 tednov trde ječe. Neki 25 letni Gregor Perpič, Hrvat, je bil obtožen poskušenega posilstva nad 84 letno starko Bfarijano Florijančič iz Korit-nice. Bil je pjjan. Sodnija mu je prisodila 2% meseca zapora. Mrcina je najdelavnejšl sotmdntk .Gorice«, pa se brani tega sotrudništva skoro v vsaki številki .Gorice". Pravi, da le sumničimo ter da smo si izbrali njegovo ime, da prikrivamo ž njim svojo onemoglost. Ha! Kaka izmišljotina, kaka laži Mi poznamo pisavo Janeza Mrcine prav dobro, in povedali smo že, da mu lahko pokažemo vsak stavek, katerega zapiše on v .Gorici*. Nam se pač ne more skriti. Saj vendar ve, kako dobro ga poznamo s te strani, pa tudi s strani strahopetstva. Strahopetnež je velik ta .katoliški* junak, in ker je strahopeten, ker ve, kako malo častno delo opravlja, ki je skrajno nedostojno vsakega moža, še bolj pa izobraževalca mladine, se skriva potuhnjeno ter piše: ne, ne* nisem jaz tisti, ki piše one lumparije po .Gorici*. Mož je tako predrzen, da celo v pogovorih taji in trdi, da ni on tisti A. K. ter da ne piše onih notic, ki so izrodek skrajno nelepe duše. Javna tajnost pa pravi: vse tisto, kar je najbolj strupeno, kar je najbolj hudobno, zvito, lažnivo in perfidno, se steka v nečedne predale Gregorčičevega lista iz peresa vadniškega učitelja Mrcine. Pa čemu se skriva ? Saj se mu ni ničesar bati! Šolska oblast ga še ščiti, od te strani se mu ni bati ničesar. Možje, ki predstavljajo šolsko oblast pri nas, imajo najbrže še veliko dopadajenje nad .krščanskim delom* vadniškega učitelja Mrcine na časnikarskem polju 1 Zatorej le korajžo, g. Mrcina t Kar podpišete se lahko pod vsak dopis in pod vsako notico v .Gorici«, katera potečeta iz cenjenega vašega peresa I KonStatujemo, da Mrcina lepo molči na notico o šncpsu. Na drugo odgovarja, le šnops ga je zadel tako, da trdovratno molči o njem I — Ali mu je ukazal ravnatelj molčati?! 81 krat Felgel. — V včerajšnji »Golici* je doletela akademika Feigla ta čast, da je zapisal v njo Mrcina njegovo ime kar 91 ktat 1 — Včasih je pisal Gabršček. Gabršcek in zopet Gabršcek, sedaj pa piše Poigel, Fei-gel, Feigel — Komela je dejal za enkrat v oklepaje! — Kakor se vidi, se spušča Mrcina vedno bolj v polemiko z g. Feiglora. Mi mu odsvetujemo, ker se bojimo, da ga užene v kozji rog, čeprav vemo, da ne zna nič peti! Take blamaže pa vendar ne privoščimo našemu predragemu prijatelju v .goriški okolici*. Mrcina — raažaljen.— To pa je pihal v soboto v .Gorici«, se zvijal in kazal nase, češ, glejte nedolžnega očeta zadeva .hijena* ravno tje, kjer mu krvavi nezaceljiva rana. Mož pravi, da je laž, kar je pisano v .Soči" o znani zadevi, mi pa mu povemo, da je bilo to znano v uredništvu .Soče", še predno smo poznali K. F.J —- Ali druga stvar je tu omembe vredna. Zadet je bil Mrcina I Zato pa je tako kričal in se zvijal. Kaj misli mož, da bo nekaznovan uganjal vse one podlosti po .Gorici«? Kaj se ne spominja, kako je on zadeval svojega bližnjega že na najobčutniše strani, kjer le boli, pa se niti odgovoriti ne da, al* ne ve, koliko je udeležen prav on pri vseh takih in sličnih najostudnejših napadih na svojega bližnjega, ali ne ve, kako se je pasel po drugih ljudeh ter zadeval in zadeval opeto-vano in opetovano slično, kakor je bil on zadet, da ne omenjamo še drugih luroparij, ki so potekle iz njegovega peresa ? I — Sedaj se ti vrača, predragi prijatelj v .goriški okolici*, in prepričan bodi, da se ti tudi vrnel Dobival jih boš po vrsti, dokler ne umolkneš I Resnicoljubni Mrelna piše v .Gorici*: ,Dva dni za tem je šla druga komisija pregledal oigle v Solkan, obstoječa h obeh Komelov in najnovejšega .Sočinega* Hanslicka — Kajetana Feigla." — Resnica je ta, da g. Kajetana Feigla ni bilo poleg, pač pa g. Danilo Fajgelj s svojim sinom. Zato tudi ni mogel Kajetan pri mehu poslušati, ali kaj pušča — pač pa se vidi, da .pušča« nekemu .Hanslicku" nekje v .goriški okolici*, pa ne proti Solkanu! Ne zna slovnice. — Mrcina trdi še vedno, da je slovnično pravilno: Andrej Ga-brščekov podajač, ali mi, ki znamo več slovnice od Mrcine, pravimo, da je prav le: podajač Andreja Gabrščeka. Mrcina se je najbrže informiral pri prijatelju .prof.« O., ah mi mu svetujemo, da naj povpraša kakega profesorja slovenščine, pa bo videl, da imamo prav mi! Otroški zajtrk. — Slaven zdravnik se je čestokrat izrazil in drugi znameniti higieniki so mu pritegnili, da otrokom pod 14 leti ni dajati zrnate kave. Ta ima, kakor znano, strup, ki jako škoduje delovanju srca, živcem in želodcu, takozvani kofein, čigar še enkrat tolika množina, kakoršno ima časa močne črne kave, že utegne provzročiti smrt. Vendar pa se še zmeraj toliko mater neče odločiti, da bi zrnato kavo vsaj za male otroke ne odpravile z domače mize. Naj-vzornejša pijača bi bila pač čisto mleko, toda izkušnja uči, da je otroci ne pijo vedno radi in da jo le prav malokdaj morejo uživati dalje časa. Zato pa je Kathreinerjeva Kueip-pova sladna kava najprimernejši nadomestek. Zaradi milega okusa, ki je podoben kavinemu okusu, jo otroci pijo jako radi in vrhutega je celo otrokom v najnežnejši dobi koristna, lahko prebavna, redilna in krvotvorna. Bila bi dolžnost vsaki materi, da otroke izza prve mladosti navadi le zdrave, okusne Kathreiner-jeve Kneippove sladne pijače in jim daje samo to. Seveda je treba pri nakupovanju vselej paziti, da dobi pristno Kathreinerjevo kavo, ki se sme prodajati samo v izvirnih zavojih z varnostno znamko .Župnik Kneipp". Pfl7IIP f Sa,no TemPtiev m Stvria-rilLUI . vrelec sta postavno zavarovana kisla studenca! Vse druge izdelke, kateri ne nosijo znamenja .Templjev* vrelec ali ,Styria*-vrelec ter se nahajajo kot ponarejeni v trgovinah, naj se ne sprejema. OskrbniStvo Rogaških vrelcev. Zaloga na debelo pri A. Jeretlčn v Gorici. Razgled po svetu. Sklicanje deželnih zborov. — Sklicani so deželni zbori: Koroški in šlezijski na dan 19. t. m., solnograški in dol. avstrijski na 20., istrski na 2i„ in sicer v Koper, mo-ravski na 26., kranjski na 27., gališkiin predarelski na 30. sept., češki in dalmatinski na 6. okt., gor. avstr. na 3., bukovinski na 10. Za Trst in Tirolsko se še le določi dan. T Zlatarju na Hrvatskem se je vršila te dni dopolnilna volitev za .sabor*. Izvoljen je neki Pisačič, kandidat Frankove stranke. Za tega kandidata je šla v ogenj vsa duhovščina, dasi je Madjaron in nedelaven človek, ali bogat je pa farški podrepnik. Tu se je prvič jasno pokazalo, kam dere klerikalna stranka. Eksplozija v pirotehnični delavnici v Trstu. — V ponedeljek v jutro se je vnel smodnik v pirotehničnej delavnici gospe Valentine vdove Brandolin na Pončani pri Trstu. Požar je uničil vso delavnico. Gasilci so našli popolnoma sežgano truplo 22-letnega pirotehnika M. Pelizzoni. Nesrečnik je pripravljal neko zmes za umetalne ognje, ko je nastala eksplozija. Trgovinska pogodba z Italijo ima biti te dni podpisana. Določbe glede prometa z vinom stopijo takoj v veljavo, druge določbe pa takrat, ko bo sklenjena tudi pogodba med Nemčijo in Avstrijo. Proti ženskim slušatelj icani na ogersklh vseučiliščih je izdal novo odredbo ogrski naučni minister Berzeviezv. Bivši na-učni minister na Ogrskem, Vlassics, je 1. 1896. dovolil ženskam učenje na vseučiliščih, a število ženskih dijakinj se je tako pomnožilo, da je sedaj omejen obisk le na take dijakinje, ki so napravile zrelostni izpit z odliko. One, ki so pa zrelostni izpit dovršile le z dobrim uspehom, smejo sicer tudi kot izredne slušateljice obiskavati vseučilišče, a če hočejo postati redne dijakinje, morajo koncem prvega tečaja narediti skušnjo z dobrim uspehom. Dijakinj, ki so zrelostni izpit naredile z zadostnim uspehom, pa na vseučiliščih ne bodo sprejemali. Novi ruski minister zunanjih stvarij se imenuje knez Sviatopolk-Mirski. Minister je iz stare plemenitaške rodbine. Rodil se je leta 1857. na Kavkazu. Ženska v ruskem pregovoru. — Zanimivo je poslušati, kaj pravijo ruski narodni pregovori o ženi. Rus pravi: »Kdor pritrjuje ženi, ne bode doživel ničesar dobrega.« — »Žena brez strahu je drznejša kakor koza.* — .Ljubi ženo kot svojo dušo in tresi jo, ko sadno drevje.*—.Ženska pot je od ognjišča do praga." — ,Dve ženi tvorita zbor, tri pa pekel.e — .Ženska glava je kakor tatarska denarnica." — .Okoli ženske laži ne moreš jahati niti na prašiču." — .Pri žen- ski In pijancu so solze poceni." — .Kamor ne pride hudič, pošlje ženske." — .Zblaznel je in se oženil, zavedel se je in se obesil," — .Na polju te goljufa konj, doma pa žena." — »Tepi kožuh in bo gorkejši, tepi ženo in bo zvestejša." Japonska žena vselej vstane pred svojim možem. Ko se je oblekla, prinese možu, če ni služabnikov v hiši, njegovo pipo in žveplenke k postelji. Pozneje dobi mož od svoje breskvene cvetke aH od svoje lahne jutranje zarje (tako namreč zove svojo ženo) čašico čaja in svoj dnevnik. Žena potem pomaga možu pri toaleti in se postavi na prag k slovesu, ko gre njen mož na delo. Pa pri nas? Privatno Imetje v Italiji. — Prof. Fr. Nitti, eden na j z na m eni tej ih narodnih ekonomov Italije, je nedavno obelodanil zanimivo delo o bogatstvu Italije. Po računu tega učenjaka iznaša vrednost privatnega bogatstva v Italiji 65 milijard ter je v 15 letih narastlo za 11 milijard. To da je napredek, s katerim bi se zamogli ponašati tudi bogati narodi, ki z nekim prezirom gledajo na siromašno Italijo. V Italiji prihaja na vsako glavo narodnega imetka povprečno svota 2003 lire, dočim prihaja na Angležkem 6993, v Zedinjenih državah 6159, na Francoskem 5492, v Belgiji 5402 franka. Italija ima 1600 milijonarjev, od katerih jih 1000 odpada na severno Italijo. Najmanje milijonarjev je v južni Italiji. Med vlkokošolcl v Ljubljani, nemškimi in slovenskimi, je prišlo, kakor čujemo v ponedeljek zvečer do spopada in sicer na kolodvoru. Nemci so obhajali 20-letnico ,Car-niole". Vojna med Rusi in Japonci. Zadnje Testi. Danes poročajo listi z vprašaji, da so Japonci zajeti generala Sasuliča s 5000 možmi P1 — Drugih posebnih poročil ni z bojišča, Kuropalkin sporočil carju, da sovražnik miruje. O japonski »zmagi" pri Liaojangu smo čitali v ,Reichswehr" to-le: .Japonska zmaga pri Liaojangu se krči glasom dosedanjih vesti bolj in bolj. Ako se Rusi — kakor poroča maršal Ovania — ob premogovnikih pri Yantaju res zopet pripravljajo za bitko, potem pa ni bila pri Liaojangu nikaka zmaga v strategičnem pomenu, ampak je bilo le pridobivanje prostorov, poskusi za .izraa-nevriranje* sovražnika iz njegovih pozicij. Na vsaki način je manjkalo na japonski strani proganjanje, a če se bitke ne izkorišča s proganjanjem, ne more nje vrednost nikdar postati odločilna. Vidi se torej, da so v Toki ju zopet enkrat prehitro slavili zmago in da so generala Kuropatkina prehitro uvrstili med generale izgubljenih bitek. Po lastnem pripoznanju Japoncev zdi se, da je resnica ta, da ruska vojska nikakor ni bila tepena pri Liaojangu. Kajti tepene vojske se ne postavljajo kar hitro zopet za bitko. Še manje je možno govoriti o popolni japonski zmagi, kajti zmaga postaja popolna edino le po proganjanju, in zmaga, ki se ne povspeva do proganjanja sovražnika, sploh ni nikaka zmaga. Pripomba v telegramu maršala Oyama od 7. t. m., da so premogovniki pri Yantaju .edini v Mandžuriji* in .da je bila radi tega posest istih za Ruse življenskega pomena za železniški obrat,* izkaja iz popolnega neznanja odnošajev. Japonci sploh nimajo nikakih bodo nemara znali pomagati, ker je oče prišel slu-J Čajno ob vse, in oni pričenjajo od abecede. Toda kdor se z gotovim imetjem, brez kupčijske tradicije, brez strokovne znanosti vrže na to — ta si mora zlomiti vrat. V plemičih je to, ponavljam, denarna »nevroza«. Špekulacija se ne more opirati na prevaro; koliko se pa nahaja v teh plemitaških špekulacijah prevar, to ve* le sam Bog. V ostalem želim gospodu »von Kromicki« srečo. Dne 14. svečana. Pax! pax! pax! Ta pikri utis je že preminil. Kako vendar začuti vse, ta Angelica! Navidezno sem kazal dobro voljo, dasi je nisem imel; v mojem obnašanju do nje je bilo opaziti morda samo senco razlike, ali vendar je ona to zapazila in začutila. Danes, pri pregledovanju albumov, ko sva ostala sama, kar se v ostalem pripeti pogostoma, ker naju nalašč ne ovirajo, se je jela nakrat kazati zbegano. Takoj sem spoznal, da mi hoče nekaj povedati, da pa še omahuje in se boji. črez trenutek mi je prišla v glavo znorela misel, da mi morda prizna svojo ljubezen. Toda takoj sem se spomnil, da imam opraviti s Poljakinjo. Taka poljska sničavarka, ali če se hoče, taka kraljičina rajše poprej umre, nego prizna, da ljubi. Ljubezen svojo prizna, ako jo vprašamo, samo z besedico : »da!« V ostalem me je Angelica sama spravila iz te blodnje, kajti nakrat je zaprla album ter nekoliko jecljajo vprašala: »Kaj ti je, Leon ? Saj tebi je nekaj, kaj ne ?« Jamem jo zagotavljati, da mi ni nič, smejati se in jo pomirjati; toda ona je vrtela glavo ter nadaljevala : »Že dva dni vidim, da ti je nekaj. Vem, da takega človeka, kakor si ti, more vsaka malenkost razžaliti... pa sem že izpraševala svojo vest, če morda tega nisem jaz povzročila, če morda nisem izustila nečesa, toda...« Tu ji je glas nekoliko strepetal, vendar pa mi je pogledala v oči. »Jaz ti nisem storila nič zalega? Kaj ne?« Bil je trenutek, ko sem že imel na jeziku besede: »Ako mi le nečesa nedostaja, nedostajaš mi ti, moja najdražja Angelica,« — toda nekak strah, kakor pravi Homer, me je pograbil za lase. Ne strah pred njo, marveč pred to kljuko, ki se je mogla zapreti. Prijel sem jo za roko, jo poljubil ter rekel kolikor le mogoče »Ti ljubljena in poštena stvarica, ne brigaj se zd-me, ker mi ni nič... Vrhu tega si ti gost tu v Plo-ševu, in moja dolžnost je, skrbeti za to, da bi se počutila dobro!« Tu znoviS poljubim njeno roko m to pot celo obe. Vse to je bilo Še mogoče pripisati na rovaš odkritosrčnosti sorodnika — toda človeška narava je' tako bedna, da me je ta zavest, ta vratca, za katera i se je bilo v danem slučaju mogoče skriti, pri tem bodrila. Ta počutek nazi vam beden radi tega, ker mine! grozi, razun pred samim seboj, nikaka odgovornost, ali samega sebe vendar ne prekanim. V ostalem čutim, da se ne bom zagovarjal sam pred seboj, kajti počutki I so me vodili vedno tjekaj, kamor so sami hoteli, vi odnošajih do Angelice pa se nahajam povsem pod j njihovo oblastjo. Še čiHim v tem hipu na ustih razkošno dotike njene roKe — ali so vroče želje brez vake meje. Poprej ali pozneje sam zaprem ta vratca, skozi katera bi že danes mogel ubežati na polje. Ali bi mi bilo to že mogeče? Da, ko bi mi kaj od zunaj pomagalo. Ona je med tem očividno zaljubljena vd-me. Vse me vleče k njej. Danes sem se v ta namen; vprašal: »Ako je ta stvar neizogibna, čemu še odlašati?« Na to se je našel odgovor: nočem, da bi mi odpadlo kaj od teh ganutij, od tega dregetanja, od teh vtisov, od te mičnosti, kakoršno imajo izgovorjene besede, vprašajoči pogledi, pričakovanja. Hočem razpletati svoj roman do konca. Očital sem ženskam, da višje cene" obliko občutkov, nego občutke same, takisto je tudi meni mnogo mar za to, naj bi se vsi izpolnili. Toda kadar je človek že v letih, se jame brigati za take reči. Večkrat sem tudi že zapazil, da pri neki stopinji živčnega obrušenja imamo mi, možje, ženske značaje. Jaz sem vrhu tega še nekoliko epikurejec v občutkih. Po razgovoru z Angelico, ki sem ga na vel poprej, vsa postala oba z Angelico kaj zidane volje. Na večer sem ji pomagal obrezovati polomljeno grmičje, ker sem se pri tem mogel dotikati njenih rok. Nalašč sem jo oviral v tem poslu, ona pa se je zabavala kakor dete in nalik detetu obračala se večkrat k teti, govoreča z onim preprostim in hitim glasom, s kakoršnim se pritožujejo male deklice: »Teta, Leon me draži !< Dne" 18. svečana. Zlod me je odnesel v Varšavo na shod k svetniku S. Svetnik S. si prizadeva na vso moč zbrati pri sebi predstavitelje vseh taborov, da bi olajšal s pomočjo čaja in tort medsebojno sporazumljenje, dasi odkritosrčno rečeno, še sam ne v6 dobro, na kaj se ima opirati to sporazumljenje. Jaz, kot človek, ki biva skoro neprestano za mejo, sem dospel na oni shod, hot6 spoznati, kaj vse se godi v tukajšnjih glavah, ter spoznati, kako modrujejo. Bilo je tesno in radi tega dolgočasno, a obenem se je izvršilo to, kar se navadno godi na preveč številno obiskanih shodih. premogovnikov na bojišču in morajo za svoj železniški obrat dovažati oglje čez morje, Rusi pa imajo na razpolago bogate premogovnike pri Vladivostoku in druzih pnkrajineh in niso nikakor odvisni od Yantaja, Oglje pri Vantaju ima torej .življensko vrednost" le za Japonce, Rusi pa morajo prav lahko pogrešati to oglje." Ce pa Citatelj še ne zaupa tudi tej nemški sodbi, navedemo mu lahko še bolj nesumljivo pričo, to je dopisnik " angleškega | strogo japonofilskega Usta .Times'. Dopisnik je bil oče videč bojev. Ta pravi, da so bili Rusi sicer hudo pobiti, ali Kuropatkin je iz-vojeval zmago nad japonsko strategijo. — No, da bo slika mnenj popolna, naj povemo.. še, kako sodi italijanski polkovnik Barone o sedanji fazi vojne. Japonci so si stavili, pravi, dva cilja, a niso dosegli nobenega: niso vzeli Port Arturja in niso prisilili Kuropatkina v odločilno bitko, da bi ga premagali. Prvi cilj utegnejo še doseči, drugega pa težko več. 2'lava obramba Port Arturja je omogočila Kuropatkinu, da se je umaknil v redu. Velika pogreška Japoncev je bila, da so se zagrizli pred Port Arturjem. Japonci so na križpotju: ali se bodo lovili za nedoseženim namenom, ali pa bodo sledili nasvetu previdnosti ter se lepo vstavijo pri Mukdenu, Barone jim svetuje to poslednje. Uroaknenje je Kuropatkin izvel tako, da je vojaški veščaki označajo kakor mojstersko delo strategije. Izgube pri Liaojangu. Vsa poročila z bojišča se strinjajo o tem, da je v bitki pri Liaojangu padlo na obeh straneh nad 60.000 mož, od teh pa je bilo dobri dve tretjini Japoncev. Japonski uradni viri cenijo rusko armado, ki se je nahajala v boju pri Liaojangu, na 184 pehotnih bataljonov, 128 konjeniških švadronov in 572 topov. V celem so imeli Rusi torej 199.000 mož, dočim so jih imeli Japonci okoli 230.000. Japonske Izgube pri Port Arturju In Liaojangu. tReuterjev biro* poroča iz Tsingtava: Neki japonski častnik, ki je na polu v Tokio prišel v Tsingtav, je izjavil, da so imeli Japonci v zadnjih dneh pri Port Arturju velike zgube in sicer nad 16.000 mrtvih in ranjenih. Pri Liaojangu. so Japonci zgubili nad 20.000 mož. Izgubo v bitki pri Liaojangu. Ruski dopisniki poročajo: Rusi se umaknejo baje do Tienlina. Rusi so baje izgubili 12.000 mrtvih in ravno toliko ranjenih. Japonske zgube so dvakrat večje. Skupne izgube Japoncev v bojih pri Liaojangu od 26. avgusta naprej, vštevši častnike, znašajo 17.539. Častnikov je bilo ubitih 136, ranjenih pa 464. Tako poročajo iz Tokia. Japonske Izgube. Po dosedaj znanih podatkih so Japonci v tej vojni že izgubiii ogromno množino vo- jakov. Kurokijeva armada je do liaojanske bitke izgubila 28.000 mož, in sicer pri Kin-lienftengu na reki Jalu 10.000 mož, v bojih na gorskih prelazih 2000 mož, v bojih pri Thaonanu 21. junija 1500, v bojih 4. in 6. julija pri Gancjaci in Ufangnanu 6000, v boju 18. julija pa 8000 mož. Izgube Nodzu-jeve armade znašajo v treh bitkah 16.000 mož, to je pri Sjahotanu 1500, na Dalin-skem gorskem prelazu 6000 in pri Simučenu 8000 mofc Ji^jaMEg^-^BtJž.Jmel, jggneral Oku — namreč 39.000 niož, in sicer .pri Kinčovu 19.000, pri Vafankovu 7000, pri Kajčovu 4000, pri Dačičavu 7000 in pri Haj-čengu 2000 mož. t. . V_13 bitkah so torej vse tri japonske armade izgubile 83.000 mož. Takisto je gotovo, da so Japonci pred Fort Arturjem že izgubili okoli 65.000 mož, da so torej znašale japonske izgube do konca avgusta — ne vštevši bolnih vojakov ~ okoli 150.000 mož. Pripomniti pa je treba, da v to število niso vštete izgube v krvavih bojih pri Liaojangu. Ako se uvažuje, da so Japonci v teh bojih izgubili najmanj 40.000 mož, znašajo japonske izgube do danes ogromno število okoli 200.000 mož! Japonski vojaki plenijo. .Reuterjev biro" poroča iz Liaojanga od 7, t. m.: Japonski vojaki, ki so prodrli v mesto, se obnašajo zelo surovo. V minoli noči so javno plenili po hišah in proda-jalnicah. Bu*ka oboroSenja. Rezervisti iz 22 okrožij, ki spadajo pod odeski vojaški okraj, kakor tudi vrsta rezervnih Cestnikov države so poklicani pod orožje. Najeti parnlkl. Rusija je najela za daljšo dobo mnogo parnikov severo-nemških pristanišč, ki bodo preskrbovali ladje ruske baltiške eskadre na nje potu v vztočno Azijo. Baltiško brodovje v Vztočno Azfjo. Baltiško brodovje je odplulo 10. t. m. v Vztoeno Azijo. Kakor se je poročalo včeraj, seje odhod baltiškega brodovja v Vztočno Azijo zakasnil za 8 dnij. Tlenlln. Dopisnik ,Datly Maila* javlja, da je mesto Tienlin, kamor se umikajo Rusi, mnogo bolje utrjeno nego ti Liaojang. Tienlin ima ugodueji položaj. Od severozapada in zapada je obdan od gorovja, ki gospoduje nad raznimi prelazi. V Petrogradu menijo, da se Kuropatkin tukaj poda v večjo bitko. V Tien-linu se nahajajo ogtomne zaloge živil in streliva. Sodi se, da bo zamogla skupna japonska vojska še le v treh tednih napasti Tienlin. Tedaj bosta že na bojišču novi armadi sibirske vojske in prviarmadni voj, tabo, da bo Kuropatkin zamogel prestopiti v ofenzivo, »Noto Vreme* o položaja na bojišču. .Novo Vreme* piše: Sedaj je jasno, da smo morali zapustiH postojanke pri Liao- janu, ker je bila nevarnost, da nam Kuroki prereže pot. Rusi so pač odbili eno divizijo Kurokijevo, a Japonci so potisnili divizijo generala Orlova, zadavši jej mnogo izgub. Treba bo nekaj časa, da se naše sile zopet koncentrirajo. Umikanje se še vedno vrši pred številnejšim sovražnikom. Japonci nam slede. O bitki, ki se je pričela 24. pr. m., se ne ve, kdaj se bo izvršila, ker sedaj ima inicijativo neprijatelj.Se-lepo koncentraciji smo zvedeli za vse naše izgube. Gete se ,vrla.4rže,, a iluzijam se ni treba podajati: težki so ti dnevi, vendar upamo v bodočnost. Med kitajskim prebivalstvom se kažejo znamenja nemirov. V Daljnem je baje 15.000 japonskih bolnikov in ranjencev. Mesto je podobno veliki bolnišnici in zatrjuje se, da bolezen ,beri-beri" decimuje čete, ki oblegajo Port Artur. Rusko brodovje t TstočnI Aziji. Prva ruska eskadra Tihega Oceana, čije poveljnik je podadmiral Bezobrazov, šteje glasom ruskih virov danes še sledeče vojne ladje: I. V Port Arturju se nahajajo 1. oklop-njače: .Peresvjet", .Sebastopol", .Pobjeda", ,Poltava\ in .Retvizan"; 2. Križarka prvega reda: .Bajan" in pokrita križarka I. reda .Palada"; 3. križarke drugega reda: .Zabijak", .Razbojnik" in .Džigit"; torpedo-križarki .Vsadnik" in .Hajdaraak"; 4. top-ničarki za visoko morje »Bobr" in .Grem-jašč"; 5. Lovci torpedov; .Unimateljni«, .Bojevoj", .Vlastnij", .Vinoslivij", ,Raz-jašči% .Silnij", .Storozevoj", .Smelij", ,Ser-ditij", .Strojnij", .Skorij«, „Voditeljni«, ,Be-zuprečnij"; skupno torej 27 vojnih ladij poleg 14 torpedov 1. in 2. razreda ter trans-portnik ladij .Angore" in .Amurja". II. V Vladivostoku so vojne ladje: 1. oklopni križarki I. razreda .Giomoboj" in „Rossija"; 2. pokrita križarka I. razreda .Bogatir*; 3. lovci torpedov .Vojski", .Bujni", .Blestašči", .Bistri", .Vodovi" in .Bravi". Skupno šteje torej prva eskadra ruskega brodovja v Tihem oceanu 36 vojnih ladij, dovolj no število, ki bo Japonce sililo, da bodo morali ob prihodu druge eskadre Tihega oceana ti.: .taliti svoje brodovje. Dva Japonska ogleduha v Petrogradu. V Petrogradu so aretirali te dni dva japonska ogleduha. Prišla sta v Petrograd ter dobila službo v trgovini. Jeden izmed njih je tudi prestopil v pravoslavje ter se poročil z neko Rusinjo. Iz papirjev, ki so jih našli pri njima, je razvidno, da sta oba pomorska častnika japonska ter sta bila odposlana v Rusijo takoj začetkom vojne v svrho ogle-duštva. Novo japonsko posojilo. Japonci najamejo baje s prihodnjim mesecem novo posojilo 80 milijonov jenov. Pogoji za to še niso določeni, pa bodo menda taki, kakor pri zadnjem posojilu. Umikanje ruske armade. Rusi se uraakajo proti Tienlinu; Japonci prodirajo le polagoma. Rusi se nahajajo v ugodnem položaju in ruske čete so vzlic vsem neprilikam, ki jih imajo na umikanju, vendar dobre volje. • Zaloga munlcij t Fort Arturju. ,K6ln. Zeituug" so sporočili iz Petro-grada: V tajni zalogi, tatero so nedavno odkrili v Port Arturju in ki so jo napravili Kitajci pred japonsko-kitajsko vojno, je bilo najdenih 60.000 do 100.000 granat, nekoliko sto starih Kruppovih topov, ki so še za rabo, velika množina smodnika dobre vrste in baje tudi mnogo pušk s patronami. Podrobnosti o bitki pri Liaojangu. Specijalni dopisnik lista ,New-York Herald" je poročal še razne podrobnosti o bitki pri Lisojangu. Utis bojišča — pravi — ostane nepozaben. Okopi so bili polni japonskih in ruskih mrličev. Na milijone mušic je obletavalo bojišče. Poročila japonskega glavnega štaba, ki so bila poročevalcem na razpolago, so v mnogem neresnična. Ista govore o paniki, ki da je nastala med ruskimi četami, dočim so v resnici ruske baterije vedno zadrževale prodiranje Japoncev. Zlasti je bilo strašno klanje dne % m 3. t. m., ki je trajalo do poludne 4. t. m. Tega dne je pričel goreti kolodvor v Liaojangu in požar se je naglo razširil. Po dnevu > bilo še mnogo malih bojev. Zvečer je bil Liaojang v rokah Japoncev, toda isti so iz-vojevali le brezplodno negativno zmago. Rusi so se umaknili v popolnem redu, in v Liaojangu ni ostalo ničesar. Vse zaloge in celo železniški materijal so vzeli Rusi s seboj, Neki visi angležki častnik mi je izjavil, da prava vojna začenja še le sedaj. Japonci so izgubili najmanje 20.000, Rusi pa 15.000 mož. Japonski načrt, da bi zajeli Kuropatkinovo armado, je popolnoma izpodletel, ker so Rusi na potu v Harbin. Iz vsega je razvidno, da ni Kuropatkin nikakor nameraval, da bi se v Liaojangu branil do skrajnosti; zadrževal je le Japonce z mnogo manjšim številom vojske, nego so jih isti imeli; prizadejal je sovražniku groznih zgub' in vodstvo japonske vojske, ki je dobilo pri Liaojangu le dve lokomotivi in 4 tope ter vjelo 16 Rusov, bo videlo, da postane vojna v bodoče še mnogo težavneja, nego je bila do sedaj. Kuropatkin generalu Stesljo. Petrogradski listi priobčujejo brzojavko, katero je poslal generalu Steslju v Port Artur Kuropatkin, predno se je umakni) iz Liaojanga. Brzojavka se glasi: .Zahvalite se v mojem imenu hrabri posadki na njenem junaštvu. Zaupam popolnoma na Vas in se nadejam, da vztrajate v boju do zadnje patrone in do zadnjega koščeka sladkorja in da ste pripravljeni, ali slavno umreti, ali sijajno zmagati. Pripravljam silno armado, da osvobodim Port Artur". (Zadnje vesti spredaj.) Evo, ljudje enakega mišljenja so se zbirali v kroge v posebnih sobanah, se ondi vzajemno posvetovali, drug drugemu pritrjevali itd. Tu sem spoznal več tukajšnjih svetnikov in pred-staviteljev tiskarstva. Za mejo se nahaja velika razlika med pisateljem in časnikarjem. Prvega smatrajo za umetnika in mislitelja, drugega za procedurista (ne znam tega drugače imenovati). Tukaj te razlike ni, in ljudje iz obeh teh vrst so krščeni z enim skupnim imenom: literat. Večina njih se tudi ukvarja s časnikarstvom in s književnostjo. V obče pa so to rednejši ljudje, nego so časnikarji za mejo. Ne ljubim časnikarstva .ter ga smatram za nadlogo, ki muči človeštvo. Naglica, s kakoršno seznanja ljudi z dogodki, se ne nahaja v ravnotežju s približnostjo informacij ter ne nadomešča one nezaslišane lahkomišljenosti javnega mnenja, katero mora zapaziti vsakdo, kdor tega ne more zmagati. Časnikarstvu na hvalo je izginil ta po-čutek, na podlagi katerega so ljudje razločevali resnico od laži; izginil je počutek dostojnosti, pravice in krivice; zlo ne začuti več srama, krivica je jela govoriti z jezikom pravice, z eno besedo: splošna človeška duša je postala nenravna in zaslepljena. Na tem shodu je bil med drugimi tudi Stavovski, katerega smatrajo za najboljšega v skrajno naprednem taboru. Govoril je kot jako sposoben človek, ki pa ob enem boleha na dveh boleznih: na ledvicah in na lastnem »jaz«. On namreč nosi ta svoj »jaz« kot steklenico polno vode in zdi se ti, da govori neprestano: »Previdno, ker sicer se i'azlije!« Ta strah se vceplja po »sugestaciji« naokrog stoječim do te sto-P*nje, da nihče ne sme biti pri njem drugega mnenja. Njegova veljava tiči tudi v tem, da verjame v to, kar govori. Tega človeka po krivici smatrajo za skeptika, Nasprotno, to je temperament, kakoršnega so morali imeti nekdanji fanatiki. So bi se bil rodil Stavovski I pred nekoliko sto leti ter sedel v tribunalu, bi bil' istotako sodil ljudi, naj se jim istotako za pregreho! potegne jezik skozi vrat, kakor so delali takrat. Danes se je vrinilo v ta fanatizem nekaj drugega — danes se je napolnil s sovraštvom do tega, kar bi bil nekdaj ljubil, v ostalem pa ostal tak sam. Opazil sem, da so naši konservativci obkoljevaii Stavovskega ne le iz radovednosti, marveč iz neke čuječe koketerije. Pri nas, in morda povsod, ima ta stranka malo poguma. Vsakdo se je približal Stavov-skemu z očmi sladkimi nalik smokvam in s frazo kakor naslikano na čelu: »Dasi sem, gospod, konservativec, vendar«... In ta v end ar so bile duri nekakega kesa ter obenem vsakovrstnih pripustitev. Bilo je to tako jasno, da, ko sem se jaz kot skeptik glede vseh taborov začel pričkati s Stavovskim, ne kot kak predstavi tel j, marveč preprosto kot človek, je v danem slučaju drugega mnenja, je moja predrznost vzbudila splošno začudenje. Tu je šlo za vrste, ki jih drugi izkoriščajo. Stavovski je jel govoriti o njih položaju brez izhodišča, o njih slabosti ter pomankanju zmožnosti za obrambo — in prav tedaj, ko se je jel zbirati okrog njega čimdalje večji krog, sežem mu v besedo: »Prosim vas, ali ste se navzeli Dar vino ve teorije glede borbe za obstanek ?« Stavovski, ki je prirodoslovec po poklicu, je rad sprejel razpravo na tem polju. »Naravno!« mi reče. »Torej dovolite, da vam rečem, da ste nedosledni. Zakaj ako bi se jaz, kot kristjan, brigal za slabe, brezorožne, potlačene — pa bi bilo tu prilično reči: Kristus mi je tako zapovedal. Toda s stališča borbe za obstanek bi imeli reči sami sebi: »so slabi, so bedasti, torej morajo postati plen, ako ne teh pa onih to je izborno pravo narave — torej zlod jih po-beri!« Čemu vi tega ne porečete; pojasnite mi to protislovje ?« Bodisi, da je Stavovskega zbegala opozicija, katere ni bil navajen, ali res teh rečij ni pretresal nikdar mislih, dovolj, da hipoma ni našel odgovora, postal je zbegan ter ni izrekel niti besede: altruizem, ki itak ne pomeni skoro nič Na to je pričela številna emigracija naših konservativcev na mojo stran, in lahko bi bil postal junak tega večera, ako bi ne bilo že pozno, da sem se vtrudil ter sem se hotel vrniti na noč v Plošev. Polagoma so se odpravili tudi ostali. Imel sem že kožuh na sebi ter sem le še iskal, nekoliko vznemirjen po žepih binokelj, ki se mi je bil nekam skril, kar se Stavovski, ki je očividno že našel odgovor, približa k meni in reče: »Vprašali ste me, čemu jaz...« Ker pa sem še neprestano iskal binokelj in se jezil, ker ga nisem mogel najti, mu sežem v besedo: »Gospod,« pravim, »odkritosrčno rečeno, mene to vprašanje dosti ne briga. Vidite, gospod, da je že pozno, in da vsi odhajajo; ker sem pa pri tem več alf manj že uganil, kaj mi nameravate povedati, zato mi dovolite, da vam voščim lahko noč.« Zdi se mi, da sem si napravil v njem smrtnega sovražnika zlasti s tem poslednjim odgovorom. (Dalje pride.) pekovski mojster in sladčičai v Gorici na Korau št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih cenah. 100 kvintalov grozdja ________fino vrste kakor: refošk, muškat in drugo je na prodgg. Oglasiti se je pri županstvu v Biljah. A. vd. Berini - Gorica Šolska ulica št. 12 rita žiga opega olja prva vrste njbipl tvrt iz Istre, Oaliacije, Halfette, Bari in Niče s prodajo na drobno in debelo. rioSajaoa drobno: K --72, -80, -88, --9G, l-M. t-12, 120, 1-36, 1-44, IGO, 180. ------- Na debelo cene ugodne. —*— PoSilia poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabJ se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zalog* mila in sveč. Cene zmerne. Andrej Fajt pekovski mojster ] v Birici Cirsi Franc. Bi'ys. št. 2. filijalka v isti ulici št. 20. Sprejema naročila vsakovrstnega \ peciva, tudi najfinejega, za nove j maše in' godove, kolače za* bir- i mance, poroke itd. Vsa naroČila \ izvršuje točno in natančno po želji ; naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, { fino pecivo, fina vina in likerje f po zmernih cenah. i Za veliko noč priporoča goriške j pince, potice Itd. Gorica # Gorica Hčtel „pri zlatem jelenu" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko «prazdroj» -pivo. Kerševani & Čuk v Gorlei v uliti Riva Gastello štev. 4 (konec Raštelja. Priporočata slavn. občinstvu iz mesta svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojav in dvokolas Iz tovarna „Puch" ter drugih sistemov Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov. Vsako popravo, šivalni stroj ali dvokolo jamčiva. Z ozirora na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev ali dvokoles točno in dovršeno. Posojujcva tudi dvokolesa. Doslej je izšlo u zalogi „Goriške Tiskarne fl. Gabršček" o 6ortd ? knjig „0enca slovanskih pouesfij" s a I. knjiga: 1. Figura. — 2. Iz križarskih bojev na Poljskem. — 3. Slepčovodja. — 4. Slika iz gladnih let. — 5. Slovaške sličice. — 6. Ada. 7. Očenaš. — 8. Sovražnik. — Cena........K !•— II. knjiga: 1. Mati in sin. — 2. Vsakdanji dogodki. — 3. Ded Liben. — 4. Sanjarije in resničnost — 5. Na brodu. — 6. Zlatija, vojaška nevesta. — 7. Žywila ali moč domovinske ljubezni. — 8. Črnogorski stotnik. — 9. Odrtnik. — 10. O Hfljakih. — Cena . . . . K 1-— lil. knjiga: 1. »Prokleti ste...!« — 2. »Kadar pridem z vojne !«• — 4. Pomladni mraz«. — 5. Slike. — 6. »Narodne pripovedke«. Cena.............K 1-20 IV. knjiga: 1. Rusinja. — 2. Prve rože. — 3. Mala igra. — 4. Stara pestunja. — 5. Maščeval se je. — 6 Jetnikovi otroci. Cena.............K 1-20 V. knjiga: 1. Lux in tenebris lueet. — 2. Moč ljubezni. — 3. Že zopet. — 4. Glasovi iz groba. — 5. Noč v gozdu. 6. Izdajalec. — 7. Gozd šumi. — 8. Dva huzarja. — Cena.....K 1*20 VI. knjiga: 1. črtice z ogljem. — 2. Ta t?