List za obveščanje delavcev Gospodinjski aparati, Notranja oprema, Procesna oprema, Mali gospodinjski aparati. Elektronika Široka potrošnja, Commerce, Servis, Raziskave in razvoj, interna banka, DSSS Gorenje SOZD, DS Splošni posli, DS Informatika in organizacija Leto XXI Titovo Velenje, 4. junija 1987 igorenje Informator Nova dosežka V ponedeljek, 1. junija, sta bila sredstvom javnega obveščanja predstavljena nova pomembna dosežka delavcev Gorenja Elektronika Široka potrošnja, barvni stereo televizijski sprejemnik in nov video rekorder. Prvi dosežek je plod lastnega znanja in izkušenj, pridobljenih v več kot petnajstletni proizvodnji barvnih televizorjev, drugi pa je rezultat poslovno tehničnega sodelovanja s firmo Samsung. Na tiskovni konferenci so predstavniki Gorenja Elektronika Si- sprejemnik je že v proizvodnji, do konca leta načrtujejo proizvodnjo 6000 sprejemnikov, od tega 5000 za izvoz. Zato bodo v tretjem tromesečju dnevno proizvodnjo povečali na 300 izdelkov. To bo izhodišče za načrtovanje proizvodnje v letu 1988, ko nameravajo skupaj proizvesti 85.000 sprejemnikov, od tega tretjino za izvoz. Če bodo Gorenjevi dobavitelji elektronskih komponent sledili zahtevam in proizvodnim potrebam Gorenja Elektronike Široke potrošnje bo le-ta sposobna leta 1989 proizvesti 100.000 izdelkov. gorenje®0@Mro>imte široka potrošnja roke potrošnje ob demonstraciji dosežkov orisali razvoj proizvodnje barvne elektronike, ki je nenehno zasledoval svetovne dosežke. Nov Orbital stereo barvni televizijski sprejemnik omogoča sprejem 99 kanalov in program kabelske televizije, možno ga je programirati za 30 programov; stereo tehnika pa dovoljuje spremljanje dvojnega tonskega zapisa besedila, v izvirnem jeziku in na drugem kanalu prevod tega besedila. Nov V sodelovanju z južnokorejsko firmo Samsung so v Gorenju Elektronika Široka potrošnja proizvedli tudi prvih 1000 video rekorderjev. Z novim videorekorderjem je možno definirati 6 programov 14 dni vnaprej, čas vklopa in izklopa snemanja, neomejeno iskanje slike naprej-nazaj, ustavitev slike, takojšnje snemanje, določiti trajanje snemanja... dz REGRES ZA LETNI ODDIH Regres za letni oddih bo nakazan ob izplačilu osebnih dohodkov za maj, 12. junija 1987. Osnova za višino regresa je 50 % poprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu SRS za leto 1986, ki je znašal 118.839 dinarjev. Osnova regresa je tako 49.670 neto na zaposlenega. Regres pa bo izplačan v treh različnih višinah. Delavec, ki je imel lani do 85 % poprečnega OD v gospodarst- vu SRS, dobi 200 točk ali 49.960 dinarjev. Kdor je imel od 85 do 125 % poprečnega OD prejme 160 točk ali 39.968 dinarjev, delavec, ki je imel več kot 125 % poprečnega OD pa dobi 120 točk ali 29.976 dinarjev regresa. Za otroke do 7 let dobimo dodatnih 40 točk ali 9.992 dinarjev, nad 7 let pa 50 točk ali 12.490 dinarjev, otroci mater samohranilk pa bodo prejeli 14.988 dinarjev regresa.. Športniki Gorenja iz Titovega Velenja so na VI. majskih srečanjih emajlircev Jugoslavije v Čačku od 29. do 31. maja 1987 osvojili drugo mesto In s tem postali najuspešnejši udeleženci športnih Iger Združenja emajlircev Jugosiav^e. gorenje ssss.,zr~ Gorenje na RAST YU ’87 Na Reki, v dvorani mladosti na Trsatu, je bila od 28. maja do 5. junija 1987 jubilejna, 15. razstava inovacijskih dosežkov delovnih organizacij iz vse Jugoslavije. Ta razstava je že prerasla tudi državne okvirje, saj na njej sodeluje tudi vedno več tujih raz-stavljalcev, letos so se prvič predstavili tudi inovatorji Madžarske. Gorenje se je letos predstavilo s 13 eksponati, večina jih je iz Gorenja Gospodinjski aparati, poleg njih pa sodeluje s tremi inovacijami Gorenje Varstroj iz Lendave, s po enim pa Gorenje Metalplast iz Ruš in Gorenje Muta. Gorenje sozd se na RAST YU pojavlja že trinajstič, od leta 1975. Tako je Gorenje Gospodinjski aparati na Reki letos predstavilo Hladilnik 1801 z zamrzovalnikom, Štedilnik E 600 s ste-klokeramlčno ploščo in več-sistemsko pečico, Kuhalno ploščo s halogenimi In sevalnimi greli, Pralni stroj 1010, Imobilizacijo odpadnega laka, Imobilizacijo odpadnega emajla v cementu, Točkanje prednjih sten pralnega stroja ter Stroj za avtomatsko signi-ranje posodic hladilnika. Gorenje Muta je predstavilo Eno-jermenskl obračalnik, Gorenje Metalplast Hidravlični ventil za vodokotllč, Gorenje Varstroj pa kolekcijo 3 novih varilnih aparatov VARMIG. 29. maja je Gorenje na Reki imelo svoj dan, pri ostalih udeležencih sprejet s precejšnjim zanimanjem. Sozd Gorenje smo predstavili kot sistem, poseben poudarek pa je bil dan inventivni dejavnosti v Gorenju Gospodinjski aparati, zlasti še letošnji akciji Predlagaj nekaj koristnega. Ravno predstavitev te akcije pa je pri ostalih, zlasti še pri domačih razstavljalcih, zbudila veliko zanimanja in navdušenje. dr gorenjeiprnossoDE] ©ipirsma Uspešna predstavitev Od 11. do 15. maja 1987 je v Dubrovniku potekal II. kongres Zveze Kemikov in tehnologov Jugoslavije z mednarodno udeležbo. Privabil je okrog 900 udeležencev iz domovine in tujine;____________ To je bilo doslej največje tovrs-tno'sre"Sanje pri nas. Kortgfesa pa se je kot sopokroviteljica udeležila tudi delovna organizacija Gorenje Procesna oprema. V sredo, 13. maja, je bila v hotelu Libertas, kjer je bil kongres, predstavitev proizvodnega programa naše delovne organizaci- je pod naslovom Proizvodni program sistemov za avtomatizacijo v kemijski industriji. Predstavitev je izredno uspela, saj je privabila precej več gostov, kot je bilo povabljenih. Po uradnem delu smo v zanimivem in daljšem razgovoru ugotovili, da Gorenja mnogi še ne poznajo kot enega vodilnih proizvajalcev investicijske opreme, da pa je izredno zanimanje za to našo dejavnost, saj je ime Gorenja sozvočnica za kakovost ne le v beli tehniki, temveč tudi v tehnološki opremi. Janez Podpečan gorenje mmmem©- Drugo srečanje delavcev maloprodaje Na 2. srečanju delavcev maloprodaje, ki je bilo 22. in 23. maja v Zadru se je zbralo 226 delavcev iz Gorenjevih razstavno-prodaj-nih centrov. Prihodnje srečanje bo na Ohridu. Tudi letošnjega srečanja delavcev maloprodaje se bodo vsi udeleženci radi spominjal, ne nazadnje so ga odlikovali tovarištvo in zdrav športni duh. Da pa ne bi bilo nič pozabljenega so poskrbeli tudi za prehodno zastavo, na kateri so vpisana vsa dosedanja srečanja, [n čeprav pri svojem delu našim trgovcem ni treba pogosto uporabljati tehtnice, je kar prav, daje ta simbol našel svoje mesto na zastavi. Kajti pravo mero mora dober trgovec vedno poznati, tudi v odnosu do strank, kar je tudi redna tema njihovih strokovnih predavanj. Seveda so tudi v Zadru skrbno beležili vse športne rezultate in, čeprav ni bilo zadnjih in najslabših, je le prav, da zapišemo, kateri so bili najboljši. V namiznem tenisu so bile med ženskami najuspešnejše Metka ZA KRATEK PREDAH Kaisersberger iz Titovega Velenja, Senada Gozder iz Mostarja in Marjeta Ledinek iz Titovega Velenja. Pri moških so se najbolje odrezali predstavniki razstavno-prodajnega centra iz Skopja Dragan Dimovski, Mitko Manevski in Pero Coka-lovski. V pikadu so se odlikovale Cvetka Plazar in Andreja Zupančič iz Titovega Velenja ter Senada Gozder iz Mostarja, pri moških pa Ljubomir Marinkovič iz Niša, Dragan Bogdanovič iz Čačka in Bogi Petrovič iz Niša. V minigolfu so zmagovali Slavica Koželj, Erna Zalaznik, Roz-ka Škerjanec in Metoda Zager ter Branko Majdič, Albin Vrečar iz Titovega Velenja in Ferdo Zagernik, zdaj upokojenec, sicer pa prvi direktor Maloprodaje Gorenja. V šahu je bil prva deska Mile Jovič iz Sarajeva, ob njem pa Rašid Beganovič, Zenica in Huso Volader, Mostar. Prehodni pokal v nogometu je že drugič zapored osvojila ekipa prodajnega področja V, drugi pa so bili nogometaši z llhin .tretji, iz II prodajnega področja Delovni vsakdanjik, prevečkrat siv in enoličen, so prejšnji torek, vsaj za hip obarvali zvonki glasovi pevcev pevskega zbora Gorenje . Sum in ropot je preglasila ubrana pesem, maj je zadihal tudi med zidovi tovarne. In verjetno so redki, ki si takšnih srečanj, ne bi želeli še pogosteje. Roko znanju in mladosti V petek, 29. maja je Gorenje Procesno opremo obiskalo 25 njenih štipendis-stov, ki zaključujejo šolanje na različnih stopnjah izobraževanja. Predsednik poslovodnega odbora Gorenja Procesna oprema Henrik Dvoršak je štipendistom predstavil organiziranost delovne organizacije, njeno 'proizvodno dejavnost, trenutne in načrtovane proizvodne in kadrovske zmogljivosti. Poudaril je tudi možnosti zaposlovanja mladih izobraženih delavcev tehnične, predvsm pa strojne stroke. Ob sprejemu so štipendistom s pomočjo video kaset predstavili proizvodni program in njegovo vključenost v delovni proces v Gorenjevih in drugih proizvodnih kolektivih. Predstavnica Gorenjevega Izobraževalnega centra Vida Robida je štipendistom predstavila možnosti nadaljnjega izobraževanja na višjih in visokih šolah strojne usmeritve, za katere je v Gorenju Procesna oprema veliko zanimanje, prav tako pa je še nepodeljenih nekaj štipendij za te kadre. dz Krvodajalska akcija V letošnjem terminskem načrtu odvzema krvi Gorenjevega aktiva krvodajalcev, sprejel ga je 26. februarja letos, so v juniju predvideni trije odvzemi krvi za potrebe bolnišnice Celje in Slovenj Gradec. Akcija odvzema krvi za potrebe bolnišnice Celje bo v petek, 5. junija od 7. do 12. ure v Gasilskem domu v Titovem Velenju. Načrtovanih je 80 odvzemov, največ krvodajalcev pa naj bi se odzvalo iz delovne skupnosti Gorenja Gospodinjski aparati (20), Gorenja Commerce (10), Gorenja Procesna oprema (7) in tozdov Štedilniki, Pralno-po-mivalna tehnika ter Zamrzovalna in hladilna tehnika (po 6) ter delovne skupnosti Splošni posli (5). Odvzem krvi za potrebe bolnišnice v Slovenj Gradcu bo, kot je v načrtu, 18. in 25. junija v Slovenj Gradcu. Saši upokojenci Maja se je v delovnih organizacijah in delovnih skupnostih Gorenja v Titovem Velenju upokojilo 8 delavk in delavcev._________________ V Gorenju Gospodinjski aparati sta se v tozdu Štedilniki prejšnji mesec upokojila dva delavca. Redno se je upokojil Vinko Čuješ, v Gorenju se je zaposlil leta 1965, invalidsko pa se je po sedemnajstih letih dela v Gorenju invalidsko upokojil Dominik Miklavžina. V tozdu Pral-no-pomivalna tehnika pa sta se invalidsko upokojili Rozalija Bukovec in Emilija Kovačič, obe pa sta se v Gorenju zaposlili aprila 1964. V Gorenju MGA se je predčasno upokojil Franc Brinovšek, v Gorenju zaposlen od decembra 1970. Iz Gorenja Commercese je invalidsko upokojil Emilijan Klančnik, v Gorenju se je zaposlil marca 1970, starostno pa Marija Matko, ki je bila v Gorenju zaposlena osem let. V Gorenju Servis se je po več kot 28 letih dela v Gorenju invalidsko upokojil Jože Roškar. dr Nagradni kviz znanja 6. majsko srečanje emajlircev o Gorenju Gorenje M GA pokrovitelj Ko smo se v delovni skupini za pripravo kviza znanja o Gorenju pogovarjali o nagradi, je bila vseskozi prisotna misel o tem, da bi bile primerne nagrade mali gospodinjski aparati. Zato smo tudi predlagali, da bi pokroviteljstvo prevzela najmlajša delovna organizacija v sozdu Gorenju, enovita delovna organizacija Gorenje M GA Nazarje. Seveda ne moremo trditi, da organiziramo kviz znanja le zaradi nagrad. Marsikdo, ki se je odločil za sodelovanje in je svoje znanje preverjal tudi na naših telefonskih številkah, je priznal, da prinaša kviz vedrino v de-'1 lovni vsakdan. Seveda spozna1 varno, kako hitro gredo v pozabo pomembni dogodki, ne spomnimo se letnic, številk, ki pomenijo prelomnice. Res je vse to preteklost, toda na preteklosti gradimo našo prihodnost. S takšnim razumevanjem je bil naš predlog sprejet tudi v Gorenju MGA Nazarje. Direktor delovne organizacije Jože Kuder je ob našem pogovoru povedal razloge, zaradi katerih so sprejeli pokroviteljstvo nad kvizom znanja o Gorenju: „V nekem smislu se bomo s tem pokroviteljstvom afirmirali med ostalimi članicami sozda Gorenje. Kviz znanja bo delovno organizacijo Gorenje Nazarje približal celotnemu kolektivu. To pa je prav, saj smo kot samostojna delovna organizacija najmlajši v sestavi SOZD Gorenje (čeprav bomo letos praznovali sedemnajsto obletnico otvoritve naše tovarne). Pokroviteljstvo pa smo sprejeli tudi zato, ker zaupamo v pozitivno funkcijo kviza znanja o Gorenju. Ob spoznavanju Gorenja in podoživljanju naše razvojne poti se v nas poglablja čustvo pripadnosti naši veliki družini Gorenje.” Jože Kuder, v Gorenju od leta 1958: „Ob spoznavanju Gorenja in podoživljanju naše razvojne poti se v nas poglablja čustvo pripadnosti naši veliki družini Gorenje.” Spoznajmo našega pokrovitelja Gorenje je na svoji poti skokovitega razvoja zgradilo večino tovarn za proizvodnjo gospodinjskih aparatov v Titovem Velenju, v Nazarjah pa je leta 1970 Gorenje odprlo svoj obrat za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov. V prvem letu so izdelali 15.000 stenskih tehtnic. Nato so začeli širiti proizvodni proces in kmalu postali največji jugoslovanski proizvajalec in izvoznik malih gospodinjskih aparatov. Letno izdelajo več kot milijon ročnih mešalnikov, rezalnih strojčkov, varilnikov folij in drugih aparatov izredne kakovosti. Začetek proizvodnje malih gospodinjskih aparatov v obratu Gorenje TGO v Nazarjah je bil 7. decembra 1970. Tedaj je bilo zaposlenih 60 delavcev. Leta 1974 so tovarno povečali, povečalo se je tudi število delavcev. Ustanovili so temeljno organizacijo združenega dela Gorenje TGO, pozneje Gorenja Gospodinjski aparati. Delavci so se na referendumu maja 1986 odločili, da se tozd samoupravno in poslovno preoblikuje v enovito delovno organizacijo Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje. Tako oblikova- na delovna organizacija je začela poslovati 1. julija 1986. Sedaj je v njej zaposlenih 430 delavcev. V tovarni Gorenja v Nazarjah so najprej izdelovali stenske tehtnice, nato mlinčke za kavo, sušilne havbe, električne rezalne strojčke, električne stroje za mletje mesa, električne ročne mešalnike, stenske ure, razne priključke za rezanje in sekljanje, varilnike folij, budilke in podstavke za električne ročne mešalnike. Proizvodnjo so v prvih letih izredno povečevali. Od 15.000 stenskih tehtnic v prvem letu so v petih letih dosegli letno proizvodnjo nad pol milijona malih aparatov. Leta 1980 so jih izdelali že 870.000. Leta 1985 je bila proizvodnja še višja. Desetmilijonti mali gospodinjski aparat pa so izdelali 21. januarja 1986. Sedanji načrt predvideva letno proizvodnjo 1.060.000 malih gospodinjskih aparatov, od tega 472.000 mešalnikov, 230.000 kavnih mlinov, 54.000 varilnikov folij, 102.000 tehtnic, 137.000 rezalnih strojev, 24.000 podstavkov in 41.000 ur. Sestavljena organizacija združenega dela Sloboda Cačak je bila organizator VI. majskih srečanj emajlircev Jugoslavije. Na igrah je sodelovalo 14 članic Združenja emajlircev Jugoslavije z 800 udeleženci. Gorenjeva reprezentanca je sodelovala z 61 udeleženci, osvojili pa so drugo mesto. Na poti v Čačak, slikovito šu-madijsko mesto ob Moravi, so se udeleženci delovnih organizacij in skupnosti Gorenja iz Titovega Velenja ustavili v Beogradu, kjer so obiskali Hišo cvetja in si ogledali Spominski park Josip Broz Tito. Tudi spominu tovariša Tita so namenjene igre in srečanja emajlircev Jugoslavije, saj jih Združenje emajlircev prireja vsako zadnjo nedeljo v mesecu maju. Vsem osemstotim udeležencem bo ostala v lepem spominu slovesna otvoritev šestih iger na stadionu Mladosti ob Moravi. Dekleta v narodnih nošah, zvoki trubačev, na čelu športniki z zastavami, nato ekipe štirinajstih članic združenja emajlircev. Slovesnost so popestrili varovanci otroškega vrtca Kolibri z izvirnimi plesi, osnovnošolci so zapeli in nato razdelili rdeče nagelje med udeleženke srečanja. Ob himni so na drog dvignili zastave. ..Majska srečanja, to smo mi vsi... športniki, delavci, pesniki, slikarji, tudi mi domačini, ki pričakujemo po tradiciji iger častne zmage in častne poraze, tradicionalno utrjevanje prijateljstva, bratstva in enotnosti, da skupno, šestič zapored, ohranimo to, kar smo err.aj-lirci ustvarili, s čimer se ponašamo..." S temi besedami je izzvenela otvoritev in s takšnimi mislimi so se začele športne igre. Pomembno je sodelovati, občutek zmage pa je tudi lep. DO GORENJE GOSPODINJSKI APARATI IN DO GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI Na osnovi sklepov DS omenjenih DO in TOZD v sestavi teh DO se na javni licitaciji odprodajamo naslednja osnovna sredstva DO GORENJE GOSPODINJSKI APARATI Izklicna cena J1 Naprava za dvig 70 kg 2. Knaker pnevmatski 3.Stic, rezilni (fleks) 4. Varilni agregat 5. Stroj vrtalni stebelni 6. Trak letvasti kov., 60 m x 0,8 m 7. Škarje strojne za ploč. 2000 x 1,5 mm 8. Krila za vrata kov. 4 x 5 m 9. Črpalka VC 40/2 z EM 10. Razni instrumenti, usmerniki, V-metri, itd., v skupni vrednosti 520.000 1 60.000 1 100.000 2 270.000 1 100.000 1 200.000 1.300.00 1 150.000 2 52.000 79 3.437.670 Spisek instrumentov z ceno dostopen v skladišču OS, ob ogledu pred licitacijo DO GORENJE MALI GOSPODINJSKI APARATI 11. Miza pisalna 12. Miza pisalna 13. Miza pisalna 14. Pralni stroj Gorenje (v okvari) 15. Stroj pomivalni (v okvari) 16. Stroj navijalni BLUME 17. Strojna pila SPIESS 18.Stroj rezkalni KOEPFER 19. Transporter gumi L = 28 m, š— 0,8 m 20. Transporter gumi L— 28 m, š— 0,8 m 21. Transporter gumi L— 28 m, š = 0,8 m 22. Transporter gumi L— 28m, š— 0,7 m 23. Kalolifer KLIMA 24. Kalolifer AEG 25. Stroj za oženje cevi PEDRAZZOLI 26.Stružnica MAGDEBURG D30 27. Gorilec mazutni VVEISHAUPT 28. Stroj navijalni MICAFIL 29. Števec goriva vstopni 30. Enota pogonska za transporter 31. Enota pogon, za transporter z kovinsko konstrukcijo 1 4.000 1 2.500 1 3.000 1 5.000 1 7.000 1 220.000 1 200.000 1 300000 1 340.000 1 470.000 1 510.000 1 340.000 1 30.000 4 40.000 1 300.000 1 150.000 1 40.000 2 40.000 1 100.000 1 80.000 1 120.000 Licitacija bo 6.6.1987 v banketni sobi TOZD Gostinske enote v Gorenju Gospodinjski aparati, Partizanska 12, Titovo Velenje s pričetkom ob 8. uri. Ogled je možen eno uro pred pričetkom licitacije v skladišču osnovnih sredstev Intresenti morajo pred pričetkom licitacije plačati 10 % polog od izklicne cene osnovnega sredstva V ceni ni vračunan prometni davek. Vsa plačila bomo vršili preko Gorenje Commerce Maloprodaja. Na licitaciji lahko sodelujejo tako uporabniki družbenih sredstev kot tudi delovni ljudje in občani. Pred pričetkom licitacije morajo pravne osebe za posamezno pozicijo za varščino predložiti barirani ček ali dokazilo o vplačilu (5 izvod virmana) in pooblastilo DO. Predlagaj nekaj koristnega! gorenjeg©sp©dhj©[kD aparat Na 6. seji je komisija za ocenitev inovacijskih prelogov iz akcije „PREDLA-GAJ NEKAJ KORISTNEGA" tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika kot smiselne ocenila in nagradila naslednje predloge: nadaljevanje iz prejšnje številke 3978 Premestitev škatle s plastičnimi čepi, na maskah za polnjenje vrat ZO Kramar Mladen 26282 25.000 din 3979 Namestitev podstavkov na stoječih delovnih mestih Verdnik Angela 14207 25.000 din 3981 Sprememba postavitve polnilca za bombice frejona Verdnik Angela 14207 25.000 din 4030 Nanos lepila za nalepke za embalažo Uran Silva 17001 25.000 din 3955 Uvedba mehkih priključnih žic za ZS Repas Marija 4474 25.000 din 3956 Uvedba vijakov s križno glavo pri priključkih za ZS Repas Marija 4474 25.000 din 3959 Ozvočenje v halah ZO in ZS Fabjan Boris 9306 Fabjan Anton 24768 Jezernik Stojan 24636 Kumar Damjan 26004 6.250 din 6.250 6.250 din 6.250 din 3960 Klicna naprava preko ozvočenja v hali ZO Brinovšek Janko 23556 8.333 din Fabjan Anton 24768 8.333 din Jezernik Stojan 24636 8.333 din 3961 Avtomat za vstavljanje plastičnih čepov v celice Zahirovič Rijaz 24031 25.000 din 3962 Uvedba pregrade med coni fosfatiranja in izpiranja v lakirnici ZO Pečečnik Jože 11323 12.500 din Pleterski Božena 6836 12.500 din 3963 Nabava tehtnice za tehtanje prašnatih regentov Pečečnik Jože 11323 12.500 din Pleterski Božena 6836 12.500 din 3964 Razdelitev dovodne cevi na brizgalnem registru na coni fosfatiranja v ZO Pečečnik Jože 11323 12.500 din Pleterski Božena 6836 12.500 din 3965 Montaža dodatnega ventila in cevi na sistemu kislinskega čiščenja Pečečnik Jože 11323 12.500 din Pleterski Božena 6836 12.500 din 3966 ;Črpanje kisline s plastično črpalko za pretakanje v ZO Pečečnik Jože 11323 12.500 din Pleterski Božena 6836 12.500 din 3967 Sprememba močnostnega krmiljenja - PLK ZO Gorjanc Bernard Fabjan Anton Brinovšek Janko 20155 8.333 din 24768 8.333 din 23556 8.333 din 3968 LP motor Fabjan Boris 9306 8.333 din Brinovšek Janko 23556 8.333 din Jezernik Stojan 24636 8.333 din 3969 Dodatno manipuliranje z masko Fabjan Boris 9306 8.333 din Gorjanc Bernard škrlin Tatjana 20155 8.333 din 25751 8.333 din 3970 Sprememba instaliranja obračalne mize Gorjanc Bernard 20155 8.333 din Brinovšek Janko 23556 8.333 din Kumar Damjan 26004 8.333 din Na 7. seji je komisija za ocenitev inovacijskih predlogov iz akcije ..PREDLAGAJ NEKAJ KORISTNEGA" tozda Zamrzovalna in hladilna tehnika kot smiselne ocenila in nagradila naslednje predloge: 3092 Uvedba posodic za barvo z izlivom pri ZO Golčer Simona 25655 25.000 din 3541 Prestavitev ultrazvočnega varilnega stroja Kraiger Karel 11151 25.000 din 3916 Narediti izolacijsko steno pri signaciji Mujkanovič Subhija 12163 25.000 din 3921 Pri signaciji potrebujemo eno mizo in škarje za rezanje čiste gaze Mujkanovič Subhija 12163 12.500 din Selimovič Dulba 8816 12.500 din 3922 Pri signaciji gumba potrebujemo posodo za razredčilo Selimovič Dulba 8816 25.000 din 4068 Rekonstrukcija PEI točkalnika za podstavke Jazbinšek Darko 20298 25.000 din 4075 Uvedba kontrolorja servisnih posegov s strani tozda Felicijan Rafael 2203 25.000 din 4082 Za signiranje predalov predlagam, da se pritrdi loputa Felicijan Alojzija 6530 25.000 din 4084 Višja in širša delovna miza za embaliranje Hofbauer Olga 14021 25.000 din 4087 Uvedba valjčnega transporterja v sušilni tunel fosfatirnice Božnik Miran 20564 12.500 din Pečečnik Jože 11323 12.500 din 4115 Zbiralna korita na pripravi za vijačenje vrat Zajc Jože 2690 25.000 din 4116 Ojačitev pesta gumba termostata Zajc Jože 2690 25.000 din 4121 Dvižni podest na montažnem traku Vidonja Lucija 1288 25.000 din 4125 Sprememba tehnologije izdelave stene leve -desne Vreš Brane 18881 12.500 din Lesjak Marko 3514 12.500 din 4128 Valjčni vložki Rozman Herman Toporiš Stane Pečovnik Tomaž 7359 8.333 din 1159 8.333 din 25887 8.333 din 4133 Na L profilu popraviti orodje Pušnik Mirko 3987 12.500 din Krajnc Srečko 6240 12.500 din 4147 Postaviti na vseh vakuumirkah protiorodja Jakop Vili 21270 25.000 din 4149 Voziček na zračni blazini za doziranje linij Rozman Herman 7359 12.500 Pečnik Tomaž 25887 12.500 din 3971 Nosilec induktivnih stikal v maskah ZS Fabjan Boris 9306 8.333 din Gorjanc Bernard 20155 8.333 din Brinovšek Janko 23556 8.333 din 3972 Krmiljenje mask in transporta hladilniki Fabjan Boris 9306 6.250 din Gorjanc Bernard 20155 6.250 din Škrlin Tatjana 25851 6.250 din Jezernik Stojan 24636 6.250 din 3974 Sprememba oblike razbremenilca seta na ohišju stikalne letve Zajc Jože 2690 25.000 din 4154 Namestitev varnostnega stikala na mlin Šemenc Marjan 6852 25.000 din 4156 Shranjevanje odpadlega bakra opilki Presečnik Martina 5109 25.000 din 4157 Nosilniki grmadnikov na delovnih mizah Pocajt Edi 19060 25.000 din 4189 Navijanje kapilare pri HTP 101 Vidonja Lucija 1288 12.500 din Mešl Vlasta 15344 12.500 din 4211 Uvedba prenosnih nalogov za izdajo materiala Vrtačnik Nežka 5588 12.500 din Orešnik Bojan 8824 12.500 din 4227 šablona za preprečitev poškodbe laka pri vijačenju profilov na vrata Gorogranc Anton 1489 25.000 din 4242 Spremembe v kabini za 100 % kontrolo delovanja Zajc Jože 2690 8.333 din Glinšek Ivan 11695 8.333 din Kores Sabina 8.333 din 4252 Uvesti delovno mesto za popravilo poškodovanih vrat Rosenstein Leon 16343 25.000 din 4256 Avtomatski vlek palet na ekstrudorju Šemenc Marjan 6852 12.500 din Sekavčnik Brane 1773 12.500 din 4260 Uvedba sesalnikov vode za sesanje sit po izpiranju Golčer Simona 25655 25.000 din 4261 Uvedba brusilnega strojčka za brušenje okvirjev Golčer Simona 25655 25.000 din 4280 Montiranje filca ali gume na vodila jermenskih trakov Kavšak Štefka 22267 25.000 din 4282 Čiščenje kompresorjev Škoflek Alojz 26442 25.000 din 4287 Lovilo za skrinje na maski PUR Grobelnik Anton 25873 25.000 din 4289 Nabava brusnega papirja za poliranje Ramšak Marjan 7880 25.000 din 4290 Obešanje ohišij na in s Flowlinka Ramšak Anton 7880 25.000 din 4292 Uporaba strganih brusnih trakov Ramšak Marjan 7880 25.000 din 4295 Tiskanje s postopkom tampotiska Meh Viktorija 863 25.000 din 4296 Obračalni transporter za izolirana ohišja ZS Kostanjšek Stanko 24207 25.000 din 4297 Uvedba del in nalog vzdrževalca pnevmatske instalacije Kostanjšek Stanko 24207 25.000 din 4307 Izdelava pravilno nabrušenega svedra Meža Alojz 1772 25.000 din 4308 Šablona za merjenje slike izpahlnih plošč Zager Milan 19687 25.000 din 4309 Naprava za tlačni preizkus Zager Milan 19687 25.000 din 4310 Naprava za merjenje pretoka kapilar Zager Milan 19687 25.000 din 4314 Nova tabla za statistični list Dovičič Nada 15575 25.000 din 4319 Naprava za avtomatsko pranje sit Goršek Danica 3977 12.500 din Golčer Simona 25655 12.500 din 4326 Izboljšava pri menjavi ciklopirnega traku Dragar Roman 22561 25.000 din 4328 Naprava za doziranje razredčila na signirno gazo Goršek Danica 3977 12.500 din Golčer Simona 25655 12.500 din 4330 Naprava za namakanje in odcejanje gaze Pečečnik Jože 11323 12.500 din Pavlič Vladimir 17057 12.500 din 4334 Kvalitetno embaliranje Čas Adi 1590 25.000 din 4339 Odprava skupinskih delovnih mest pri sestavi Markovič Josip 4843 25.000 din 4351 Sprememba ploščice iz koterma Hodžič Mevludin 20774 25.000 din 4352 Montaža priključnice na ZS Vidonja Lucija 1288 25.000 din 4356 Direktna redukcija kromatnih raztopin Korun Marjan 3262 25.000 din 4388 Namestitev ščitnika na polirko Skok Branka 22751 25.000 din 4393 Uporaba ročnega transporterja palet Knez Danijel 16735 25.000 din 4399 Pri strojih 21, 22, 23 namestiti polzno pločevino Reberšek Marija 21535 25.000 din 4401 Namestitev regala zaščitne mreže Pečečnik Jože 11323 12.500 din Barle Ivanka 3964 12.500 din 4406 Podest med prvo kabino in ročno kabino z mrežo Pečečnik Jože 11323 12.500 din Pavlič Vladimir 17357 12.500 din 4. stran — informator gorenje 4.6.1987 - številka 22 Vpliv lakirnic na človekovo zdravje Zdravstveno-varstvene ukrepe pred škodljivimi kemičnimi vplivi pri lakiranju, barvanju in sušenju delimo v tri temeljne preventivne oblike: različne tehnične in organizacijske ukrepe ter osebna varstvena sredstva. Izvajanje tehničnih in organizacijskih ukrepov poteka zadovoljivo, uporaba osebnih varstvenih sredstev v našem delovnem okolju pa je na dokaj nizkem nivoju. Delno je to nespoštovanje varnostnih predpisov delavcev v lakirnicah, pa tudi nepoznavanja nevarnosti, ki pretijo delavčevemu zdravju v lakirnici. Osebna varstvena sredstva so lakirniška delovna in specialna obleka (komplet), zaščitna dermatološka sredstva, zaščitne delovne rokavice, zaščitna obuvala, zaščitna sredstva za varovanje dihal. Lakirniška obleka mora biti shranjena v posebej urejenih dvojnih garderobnih omarah. Obleko, ki jo delavci nosijo pri lakiranju, je treba obvezno oprati enkrat tedensko, enkrat mesečno pa temeljito očistiti. Nekontrolirano odnašanje teh oblačil iz tovarne je prepovedano. Zaščitna sredstva za kožo so zelo učinkovita za preventivno obrambo pred poklicnimi kožnimi boleznimi. Osnovni namen teh sredstev je, da naredijo dovolj zanesljivo zaščitno plast na koži, ki preprečuje delovanje škodljivih in nevarnih lakirnih snovi. Zaščitna dermatološka sredstva je treba na kožo rok obvezno nanesti dvakrat in to pred začetkom dela ter po malici ali delovnem počitku. Glede na vrsto dela naj bi delavci dobili le ustrezno oblikovane rokavice, ki so lahko usnjene, gumijaste, plastificira-ne ali bombažne (tekstilne). Obuvala v lakirnicah morajo delavci nositi izmenično. En dan naj bi nosili en par, naslednji dan naj bi se to obuvalo zračilo in sušilo, nosili pa bi drugi par. Lakirniška obuvala pa moramo sušiti in zračiti v posebnih prostorih s kontroliranim prepihom ali pa v posebnih napravah s temperaturo 35 do 45 stopinj C in z relativno vlago 60 do 65 odstotkov. Če s tehničnimi in organizacijskimi ukrepi ni mogoče doseči zadostne varnosti pred škodljivimi snovmi za dihala, moramo stalno nuditi ustrezna sredstva za varovanje dihal. Sredstva za varstvo dihal so glede na priključek naslednja: polna maska, polmaska, respirator na filter (čistilo), ustnik, dihalna kapuca (kombinizon). Za dihalne naprave s filtrom mora biti v okolici delavca vsaj 17 odstotkov kisika. Koncentracija vseh škodljivih plinov sme znašati največ 1 vol. odstotek, pri uporabi malih filtrov pa 0,1 vol,-odstotka. Uporaba vseh naštetih sredstev za osebno varnost ni dovoljena, če to niso atestirana. Čistoča pa je najvišji zakon lakiranja! Prav nič ne pomaga odzračevanje, če so odsesoval-ne odprtine, kanali ali prezračevalni agregati tako zamašeni z usedlinami laka, da naprava ne zmore več izmenjati izračunanega pretoka zraka. Zaradi premajhnega pretoka zraka naraste koncentracija topil v zraku zato moramo: * čistiti filter za sveži (dovajani) zrak, da lahko v lakirnico dobimo dovolj zraka * redno odstranjevati usedline laka iz odsesovalnih naprav (praviloma na vsakih 200 obratovalnih ur) * tudi lakirna mesta in tla morajo biti čista in brez usedlin laka. Dobro se je obneslo nanašanje apnenega mleka, mazavih mil in podobnega na stene lakirnih komor, ki jin lahko tako hitro očistimo. V dveh primerih pa je potrebno popolno čiščenje pred pričetkom del in to: * pred popravili z uporabo odprtega ognja, na primer pred varjenjem ali pa pri uporabi strojev in orodij, ki povzročajo iskrenje * pred menjavanjem vrste laka, če uporabljamo v istem prostoru izmenoma nitro in oljne lake ali pa lake Iz umetne smole. Najmanj pa sme delavec, če gre za čistočo, pozabiti na samega "sebe. Močno onesnaženih delovnih oblek z usedlinami laka in topil ne sme nositi. Delavec v lakirnici v taki obleki ni ogrožen samo na svojem delovnem mestu, temveč povsod, kjer jo nosi. Tudi med odmori. Vojko Prelovšek §<----------------------------- Da bi se le ne ponovilo V spomin na osvoboditev koncentracijskega taborišča Mathausen, 5. maj 1945, so v tem taborišču pripravili proslavo in odkritje spominske plošče, ki so se ga skupaj z nekdanjimi taboriščniki iz velenjske občine udeležili tudi mladinci iz Gorenja. Kljub temu, da je, ko smo si ogledovali taborišče, sijalo toplo majsko sonce, in kot bi hotelo prikriti resnico zgodovine, vlivalo nekak spokojni mir nad taboriščem, kakor da tu še nikoli ni umrl človek nasilne smrti, se mi je temnilo pred očmi, ko se gledala slike taboriščnikov - kost in koža, stekleni pogledi... Leta 1958 je bil v Mathausnu odkrit spomenik jugoslovanskim žrtvam, ob katerem smo se 24. maja letos zbrale delegacije iz vse Jugoslavije in se s kratko proslavo spomnile vseh jugoslovanskih internirancev v Mathausnu. V centralnem delu taborišča je bila letos odkrita tudi spomins^ ka plošča gorenjskim partizanom in aktivistom ki so jih prepeljali iz Begunj in jih ustrelili v Mathausnu. Četudi so časi druge svetovne Naša delegacija polaga venec ob spominski plošči žrtvam Mathausna vojne že daleč nazaj, mislim, da je bil ogled taborišča, še posebno za nas mlade, delček zgodovine v živo, čeprav si tega pravzaprav ne moremo zares predstavljati. V imenu mladincev Gorenja in internirancev ZB NOV Velenje, ki smo se udeležili te proslave, se zahvaljujemo Gorenju, ki nam je omogočilo obisk taborišča. Mladi Gorenja pa se zahvaljujemo tudi internirancem, ki so nas povabili s seboj v Mathausen. Betka Lindič Uspešno delo športnih sekcij Malica O razmahu športne in rekreativne dejavnosti v Gorenju smo že večkrat poročali. Tokrat predstavljamo nekaj sekcij, ki že dolgo in uspešno delajo. OD ČETRTKA DO ČETRTKA KOLESARSKA SEKCIJA četrtek petek gobova enolončnica jabolčni zavitek pečen piščanec, solata ponedeljek salama, kajžerski sir, solata torek krompirjev golaž, jabolko sreda francoska solata, hrenovka četrtek kare ali dunajski zre- zek, solata (telečja pečenka, solata na dieti) Ena izmed priljubljenih oblik je kolesarjenje, ki ima v Gorenju ne le tradicijo, temveč tudi velike uspehe. Sekcija organizira krajše izlete, organizirali so kolesarsko pot po točkah Gorenja, udeležujejo se tudi tekmovanj. Kar že nekaj let zapored so najuspešnejši na tekmovalnem maratonu Franja. Odlikuje jih tudi uspešna akcija po slovenski kolesarski transverzali in poti po Jugoslaviji. Sekcijo vodi Herman Miklavžin (tel. 434 - II. ATC). SEKCIJA ZA BADMINTON Začetki segajo v leto 1974. Organizirali so začetne tečaje in številna tekmovanja za tozde, delovne organizacije in tekmovanja za pokal Gorenja. Uspešno vodijo ligo dvojic. Badminton je izredno razgibana igra za vsakogar. Sekcijo vodi Franc Viš-pjar (tel. 135-1. ATC). SEKCIJA ZA KOŠARKO Ljubitelji košarke se združujejo v svoji sekciji in redno vadijo v najeti telovadnici. Poleg rednega igranja sekcija organizira pr1 venstva in druga tekmovanja (trojke, košarkarska liga...). Sodelujejo v občinski ligi ter na tradicionalnih turnirjih na Muti in v Vinski gori. Sekcijo vodi Branko Blagotin-šek (tel. 797 - I. ATC). Izobraževanje KRAJ KDAJ ROK PRIJAVE KOMU JE NAMENJENO Periodični obračun, novi obračunski sistemi, investicije -avansi - obresti Maribor 12.6.1987 komercialistom, računovodjem, knji-vodjem, analitikom, vodjem investicij in drugim strokovnim delavcem Novosti v družbenem dogovoru o razporejanju dohodka v SRS Maribor 11.6.1987 8.6.1987 strokovnim delavcem knjigovodskih, finančnih in pravnih služb, strokovnim delavcem internih bank Novosti pri izplačilih osebnih dohodkov pi interventnem zakonu Ljubljana 8.6.1987 pravnikom, ekonomistom, računovodjem, knjigovodjem OD 15. seminar LAKOS z naslovom: CIM - računalniško integrirana proizvodnja, strateška smer razvoja bodočih tovarn Ljubljana 22. in 23.6. 1987 12.6.1987 strokovnjakom na področju razvoja in konstrukcije, marketinga, planiranja in krmiljenja proizvodnje, fleksibilnih obdelovalnih sistemov in celic ter kontrole kakovosti, montaže in testiranja Seminar raziskovalcev Topolšica 8.-12.6.1987 - raziskovalnim delavcem Akcija končana, vnema ostala Plešej Jože: Zmanjšanje dopolnilnega koefecienta (kd) za približno 4 % Zager Zdenka: Zamenjava antenskega priključka na delovnem mestu Hriberšek Majda: Priprava za kontrolo trimer potenciometrov Urih Jože, Paradiž Darko: Sprememba priključkov tunerja ELRAD TU 918-GP6 Krašovec Majda: Ureditev delovnih mest po ergonomskih normativih Deželak Danilo: Izboljšana verzija ležaja za stroj za rezanje nogic tranzistorjev Dragar Roman: Izboljšava pri menjavi ciklopirnega traku Pavlič Romald: Adapter za VN trato Lah Danilo: Zračna zavesa Zdovc Bojan: Rezanje bužirk za fotoupor na upravljalni enoti Kralj Vlado: a) Povezava računalnika v skladišču v mrežo z računalniki pri oddelko-vodjih, nabavni službi, Gorenju Servis ter uvedba enotnega šifrirnega sistema materiala b) Uporaba IBM PC XT/AT kompatibilnega računalnika za načrtovanje tiskanih vezij c) Vodenje skladišča s pomočjo IBM PC XT/AT kompatibilnega računalnika d) Uporaba IBM kompatibilnega računalnika za risanje načrtov, shem. in vseh grafično-tekstovnih publikacij - e) Vzpostavitev in stalno ažuriranje lokalne podatkovne baze in povezava računalnika z globalnimi mrežami Vertačnik Vili, Podkrižnik Ciril: Plošča tiskana GF utrip-utrip-utrip-utrip-utrip- V petek, 29. maja 1987, je v popoldanski izmeni prišlo do neljubega dogodka. Trinajst delavk je med 15. in 19. uro zaradi bruhanja iskalo zdravniško pomoč. Medtem ko je bi dvanajst delavk napotenih domov, so eno zadržali zaradi drugih vzrokov na zdravljenju. Enajst delavk je bilo iz oddelka poliuretana obrata Hladilniki, dve pa iz končne kontrole obrata Zamrzovalne skrinje. Primer raziskujejo ustrezne službe in do zaključke redakcije te številke Informatorja (torek, 2. junik) vzroki še niso znani. Minuli ponedeljek, 1. junija, so zajtrk prvič pripeljali tudi v obrata Pohištvo in Embalaznica Gorenja Notranja oprema. Zaenkrat, ker pač ni niti dovolj zmogljivosti v pekarni, pa še krajevno so precej oddaljeni, dobijo ta jutranji obrok le delavci v Titovem Velenju. Razmišljajo pa tudi že o možnosti skupnega reševanja delitve zajtrka z Gorenjem MGA iz Nazarij. Tako se zajtrk v kratkem obeta tudi delavcem tozda Gradbeni elementi. V tozdu Kompresorji poleg redne proizvodnje kompresorjev urejajo tudi organizirano obnavljanje rabljenih kompresorjev, predvsem za potrebe Gorenja Servis. Zaenkrat obnavljajo predvsem tiste, ki se pokvarijo v času garancije hladilnikov in pa tiste, ki jih kot slabe izločijo pri montaži. Pri obnavljanju teh kompresorjev so trenutno štirje delavcttozda, ki imajo precej izkušenj zaradi večletnega dela s kompresorji. Čez čas se jim bodo pridružili še novi sodelavci, saj za to delo predvidevajo osem ali devet strokovnjakov. Obnovljene kompresorje nato v hladilnike vgrajujejo kot 30 odstotkov ocenjene polizdelke. J Gorenju Servis je od 26. maja odprta razstava akvarelov naše delavke Viktorije Meh, članice društva šaleških likovnikov. Razstavljena dela in akvarel tehniko je obiskovalcem približal akademski slikar Alojz Zavo-lovšek, kar so delavci zelo pohvalili. Prejšnji petek, 29. maja, so se sestali kulturni animatorji, ki so v Gorenjevih delovnih kolektivih zadolženi za organiziranje kulturnega življenja. Dogovorili so se, da konec junija prične 9. bralna akcija v Gorenju, ki naj bi potekala tudi med letnim dopustom in, da kraiše odlomke izbranih del predstavijo v Informatorju. Dogovorili so se tudi za udeležbo na strokovnem seminarju za kulturnike, ki bo od 8. do 13. junija v Radovljici. V Gorenju Elektronika Široka potrošnja je aprila 261 zaposlenih izdelalo 5.644 barvnih televizijskih sprejemnikov, 98 odstotkov načrta, v prvih štirih mesecih pa so izdelali že 18.904 barvne televizijske sprejemnike, večino, 16.806 za domače tržišče. Vrednost vseh letos izdelanih televizorjev in zvočnih omaric, prejšnji mesec so jih izdelali 880, skupaj pa letos 1.419, je 7.137 tisoč dinarjev. Naš pogovor Most med ljudmi Kultura je most med ljudmi, zdravilo za odtujenost in egoizem, ki ju prinaša sodoben ritem dela in življenja. Kultura v Gorenju mora biti še naprej nepogrešljiva sestavina vsakdanjega delovnega utripa in graditelj celotnega imagea. O vlogi kulture v združenem delu, vsebini kulturnega animatorstva, približanju kulturnih dobrin delovnemu človeku v procesu dela, o bralni akciji, njenim smotrom in veljavi ter nadaljnjem razvoju, o kulturni vsebini v medsebojnih odnosih smo se pogovarjali z Ingeborg Čas, vodjo oddelka prevajanja in korespondence v Gorenju Commerce, ki je sodelovala v vseh dosedanjih bralnih akcijah v Gorenju. Ingeborg je tudi kulturna animatorka v uvozu, članica centralnega.programskega sveta in sosveta za gledališko dejavnost pri Kulturnem centru Ivan Napotnik'.' „Globlja nepoklicna kulturna animacija je odvisna od prostorskih možnosti, prizadevanj in medsebojnega sodelovanja kulturnih animatorjev. Klub kulturnih animatorjev v občini je bil dobra zamisel, ki bi, če bi zaživel, prispeval k večjemu poglabljanju in oživljanju kulture v združenem delu ter bolj pospešeni izmenjavi izkušenj na tem področju, poudarja Ingeborg in dodaja, da je nepoklicnim animatorjem, predvsem v proizvodnih okoljih, težko ob delu kaj več storiti za organizacijo kulture med sodelavci. Treba seje opredeliti, da tem delavcem tudi normativno časovno omogočimo skrb za uresničevanje te naloge. Udejstvovanje naših delavcev v kulturnih dogajanjih in pa zanimanje zanje sta v zadnjem času nekoliko upadli, kar je nedvomno posledica velikih delovnih naporov, kijih skupno vlagamo za jutri in pa nedvomno posledica velikih delovnih naporov, ki jih skupno vlagamo za jutri in pa nedvomno kadrovska sprememba na področju poklicnega ukvarjanja s kulturo. Ingeborg opaža, da so kulturne prireditve v občini v zadnjem času slabo obiskane in. da na njih ne srečuje več toliko znanih obrazov, kot jih je nekoč. „Skozi ta srečanja, kulturne dogodke, se tkejo vezi tovarištva, prijateljstva; ljudje, cele družine se bolj zbližujejo in spoznavajo. Kultura uspesno premaguje tudi umetno ustvarjen prepad med proizvodnimi in režijskimi delavci, na tovarniškem dvorišču se srečujejo znanci, ki kot pozdrav izmenjajo misli in vtise o tem in onem”. Ingeborg še poudarja, da ; delavci Gorenja imamo velike ugodnosti za kulturno preživljanje prostega časa. Precejšnjega popusta, ki ga imamo za oglede in obiske kulturnih dogajanj in, ki ga v drugih kolektivih ni, ne uveljavljamo dovoli. Precejšen časovni odmik od običajnega začetka bralne akcije zbuja med ljubitelji knjige v Gorenju nezadovoljstvo in strah, da bi akcija ugasnila. »Bralna akcija je naš najpomembnejši kulturni dogodek, ki mu tudi v širšem družbenem okolju pripisujejo velik pomen in dajejo visoke ocene. Posnemati ga želijo številne delovne organizacije. Bralna akcija ne sme ugasniti, saj bi to bila neprecenljiva škoda tako za Gorenje kot tudi za ljubitelje knjige”,, poudarja Ingeborg. Izbor literature za nekaj zadnjih bralnih'akcij je bil, kot meni sogovornica, zelo posrečen. Poseben pečat pa je pustila bralna akcija v kateri je sodeloval Tone Partljič. „Ljudje so se naenkrat odprli, saj so v razgovoru s pisatelji sodelovali in spraševali bralci, ki so bili v prejšnjih razgovorih ob bralnih akcijah tiho. Pomembno je, da med delavce pridejo pisatelji, ki znajo z vsemi spregovoriti in poznajo okus in sposobnosti bralca. Prav je, da bralna akcija tudi vključuje dela neslovenskih pisateljev.”. Sama Ingeborg rada bere dela v izvirnem jeziku, saj jih doživlja bolj pristno in popolno, po drugi strani pa si s tem bogati znanje za poklicno delo. Nešteto knjig je prebrala, posebej v spomin pa so seji vtisnile Pesmi Ervina Fritza, Ure njenih dni Mire Mihelič, Pesmi Jese-njina in Pisma iz Pekinga Pear Buck. V okvir kulturnega dela in življenja sodita tudi kultura dela in kultura odnosov med Jjudmi. Oboje Ingeborg moti, saj ze dolgo ne delamo v kulturnih delovnih razmerah, kar nedvomno vpliva tudi na kulturo odnosov med ljudmi. Vsebina kulturnega vedenja se je nekako izrodila, pogosto je nimamo, pogosto pa je skupek izumetničenih fraz. Zato se morajo ljudje zbliževati, se spoznavati med seboj in bogatiti vsebino kulturnega dialoga. Ingeborg meni, da so Gorenjevi kulturniki nepovezani in oddaljeni med seboj. Kultura za nas ni potrošništvo in zato ne smemo dovoliti, da bi le životarila, temveč, da bi z našimi skupnimi prizadevanji v najrazličnejših oblikah osvajala ljudi. Dan gradbincev Od 1. junija poteka Titovem Velenju 9. kulturno srečanje gradbenih delavcev Slovenije, ki se bo zaključilo v petek, 5. junija z revijskim nastopom zborov in svečano akademijo. Nedvomno bo prav revijski nastop zborov, ki bo petek, 5. junija ob 16. uri v Rdeči dvorani, pritegnil tudi Gorenjčane, saj je med našimi delavci dosti pevcev in ljubiteljev dobrega petja, zato vas nanj še posebej opozarjamo. Zadovoljni in navdušeni Po jutru se dan ne pozna, bi lahko rekli za minuli izlet planincev Gorenja na Golico, kamor so se v .skoraj deževnem nedeljskem jfitru odpeljali 24. maja. Kar za dva avtobusa planinskih navdušencev je bilo na tem prijetnem pomladanskem izletu. Zadovoljnih, toliko bolj še potem, ko je posijalo še sonce, in ponosnih nase je bilo prav vseh 97 udeležecev tega družinskega izleta. Med njimi je bilo tudi veliko otrok, večjih in še malih, prav vsi pa so se povzpeli na vrh Golice. In splačalo se je, saj je bil z vrha pobočja, poraščenega s cvetočimi narcisami, res lep razgled, na vrhu so, kot nam je po izletu povedal Milan Kretič, srečali tudi J&ko Čopa, velikega ljubitelja slovenskih gora in se z njim zapletli tudi v kratek, prijeten razgovor. Srečni po uspešnem vzponu so na vrhu družno peli slovenske narodne pesmi. Vsi po vrsti so udeleženci obljubljali, da se na podobnih, pri- jetnih in zanimivih, izletih še dobijo. Zanimanje za te, letos prvič organizirane družinske izlete pa to samo še potrjuje. dr PLANINSKA SEKCIJA Planinstvo je ena izmed izredno priljubljenih oblik razvedrila, obenem pa v Gorenju z res dolgo tradicijo. Že pred sedemnajstimi leti so se začele organizirane akcije; izletništvo, pohodi in druge oblike so postale vsakoletna dejavnost planinske sekcije Gorenja Program izletov in pohodov je pester. Med najpomembnejšimi je pohod na Stol, nato pohod na Porezen, Triglav... Vse bolj se uveljavljajo družinski izleti (Boč, Golica, Matkov škaf...). Planinska sekcija nudi tudi pomoč, svetuje, skrbi za izobraževanje vodnikov. Vse več je tudi članov sekcije, ki se sami odločajo za težavnejše ture. Vodja planinske sekcije je Milan Kretič (tel. 965 - I. ATC). Prejeli smo... Iz tozda Kondenzatorji Gorenja Gospodinjski aparati smo prejeli pismo Silva Babiča, v katerem piše o 12-članski odpravi alpinistov Planinskega društva TAM Maribor, katere član je tudi on. Na pot v pogorje Cordillere Blance v Peru v Južni Ameriki so odšli prejšnji četrtek, 28. maja, v mesecu dni pa se nameravajo povzpeti na čimveč vrhov, visokih preko 6.000 m in preplezati eno izmed težkih smeri v najvišjem vrhu Peruja, južnem Huaskaranu, 6.768 m. Silvo Babič je v tozdu Kondenzatorji kot skrbnik opreme "zaposlen tri leta, v svojem več kot 6-letnem plezalnem stažu pa se je izkazal z vrsto odlič: nih vzponov v domačih in tujih gorah, sam, ali s tovariši alpinističnega odseka TAM Maribor. Po enotni kategorizaciji športnikov Jugoslavije je dosegel naziv perspektivni športnik in je edini registrirani športnik alpinist v občini Šmarje pri Jel- šah. Večino denarnih sredstev je prispeval sam, za pomoč in vsestransko razumevanje pa se zahvaljuje predvsem oddelku za rekreativno in kulturno dejavnost v delovni skupnosti Splošni posli, tozdu Kondenzatorji, osnovnim organizacijama sindikata tozda in ZSMS Gorenja Gospodinjski aparati, pa tudi delovni organizaciji Kors in Rogaške Slatine. dr Silvo Babič v Gajstnem slapu pleza 1. ponovitev DRAGOUUB PETROVIČ Maj, mesec, ko se po dolgi zimi življenje na novo prebuja. Vse raste, cveti, sili kvišku, naprej. Toda na tej poti so tudi trenutki, tako usodni, ki prekinejo za vedno tudi mlado, komaj vzcvetelo življenje. Iz dneva v dan smo se srečevali s tabo, Dragoljub. Pred dnevi, spočiti po dvodnevnem odmoru, kar verjeti nismo mogli, da te ne bomo več videli na delu, na poteh po Velenju ali okolici. Bil si poln življenja, stalno v gibanju, kot da si slutil, da moraš življenje izživeti prej kot ostali. Med nas in v te kraje si prišel zelo mlad. Tako daleč od doma, iz Golubinja pri Donjem Milanovcu v Srbiji, te je pripeljala želja po zaposlitvi, zaslužku. Doma te možnosti nisi imel. Tu, v Velenju, pa je že bila tudi tvoja sestra Gordana. Rada ti je pomagala, saj je v stanovanju našla prostor tudi zate. Preden si kot mladoletnik prišel v Gorenje, si nekaj časa delal v Šoštanju, v Tovarni usnja. Vedno si bil priden, prizadeven, čeprav kot posluževalec težak v emajlirnici nisi imel lahkega dela. Pa si se k temu delu kljub vsemu rad vrnil tudi lani spomladi, ko si odslužil vojsko. Že nekaj časa si gpvoril, kako si želiš domov. Želja, da bi obiskal rodni kraj, mamo in očeta, se ti je izpolnila še prekmalu. Prekmalu se je moral umiriti tudi tvoj nemirni duh. S tabo, komaj dobrih dvaindvajset si jih štel, so tako v rodnem Golubinju pokopali tudi tvoje želje in načrte za prihodnje. Pogrešali te bomo sodelavci, še najbolj pa tvoji domači, starši in sestra. Sodelavci tozda Štedilniki MAJDA PODVRATNIK Pred slabimi šestimi leti, ko si bila skoraj še otrok, smo te sprejeli kot sodelavko, soustvarjalko naše skupne in osebne prihodnosti. Izžarevala si mladost, veselje, radost, srečo in obilo volje do življenja. Skupaj smo premagovali vsakodnevne težave in napore pri delu in se veselili ustvarjenih rezultatov. S tovarištvom in prijateljstvom, z drobno šalo in tvojim prešernim smehom smo blažili napore težkega delovnika. Tvoja mladost, veselje do življenja, sta tudi nas pomlajevala. Toda..., Majda ali lahko mladost umre tudi v maju? Maj, mesec mladosti, cvetja, prebujanja narave, vsega živega, maj, mesec žvr-golenja ptic, razigranosti, smeha, maj, začetek nečesa novega... To je vendar mladost, Majda, tudi tvoja, pri tvojih ne-dopolnjenih 22 letih, polnih želja, načrtov in vere v prihodnost. Toda, Majda, ni ti bilo dano, ijsoda je hotela drugače. V enem samem delčku sekunde so se vsi tvoji načrti razpočili kot milni mehurček. Tvoja pot z dela domov je ostala nedokončana. Težko je govoriti, še teže pa je razumeti, da je to res, da je tudi to del življenja. S težkimi bremeni v srcih se danes tukaj poslavljamo od tebe. Ni besed, ki bi ublažile rano v srcih tvoje mame, očeta, bratov in sestre. Izrekamo jim le globoko in iskreno sožalje. Majda, pogrešali te bomo. Pogrešali kot sodelavko, prijateljico, pogrešali bomo tvoj smeh, radost, tovarištvo. Tako kot ohranja rožmarin svoj vonj tudi ko se posuši, bo vedno ohranjen tudi spomin nate med nami. Sodelavci tozda Štedilniki A Nagradni kviz znanja o Gorenju Vsaka prihodnost ima svojo preteklost. Poznati preteklost pomeni bolje videti v prihodnost Gorenje ima svojo preteklost. Gorenje ima tudi prihodnost Nagrade: Vsak teden mali gospodinjski aparati!!! V oktobrskem finalnem žrebanju še enkrat upoštevani vsi kuponi. Velika presenečenja!!! -----------------------------------------------------------\ Pravita kviza: - kviza se lahko udeležijo delavci, upokojenci in štipendisti delovnih organizacij in skupnosti Gorenja, navedenih na prvi strani Informatorja - vsakdo lahko v vsakem kolu sodeluje samo z enim nagradnim kuponom - velja samo originalni kupon iz Informatorja, oddate ga lahko v nabiralnik v jedilnici ali pa ga pošljete oziroma prinesete v uredištvo Informatorja (aneks obrata hladilniki, prvo nadstropje) - zadnji rok za oddajo kupona je prva sreda po izidu Informatorja, za delavce oddaljenejših tozdov, upokojence in štipendiste velja tudi poštni žig za datumom iste srede - v finalnem žrebanju bodo upoštevani vsi pravilno izpolnjeni kuponi vseh kol (torej vsak kupon dvakrat) V,_______________________________________'_____________________J pravilni odgovori 3. kolo CD v novo tovarno se je Gorenje preselilo 3. julija 1964 (2) Konec leta 1983 je bilo v Gorenju v Titovem Velenju 9.760 zaposlenih (3) Gorenje MGA je kot enovita delovna organizacija začelo poslovati 1. julija 1986 Kličete lahko na telefonske številke uredništva Informatorja 494, knjižnice 151 ali referate za zgodovino Gorenja 329, vse na II. ATC Vprašanja 5. kolo 1 Leta 1972 se je v sestavljeno organizacijo Gorenja poleg Lesne iz Šoštanja vključila še ena delovna organizacija, ki je poleg dolgoletnega programa kos in odkovkov začela s proizvodnjo izdelkov iz nerjavnega materiala za mlekarsko in živilsko industrijo. Napišite ime in kraj te delovne organizacije. 2 V letu 1969 je potekala v Gorenju velika nagradna igra za potrošnike. V igri so kupci sodelovali s tem, da so na naslov Gorenja pošiljali razglednico svojega kraja in nanje napisali, ali že imajo katerega od proizvodov Gorenja ali ga nameravajo kupiti. Kako se je imenovala ta velika nagradna igra? 3 Gorenje je leta 1958 od šempetrskega Agroservisa prevzelo proizvodnjo štedilnikov in peči na trda goriva, ki jih je prej izdelovala tovarna v Bistrici pri Mariboru. Napišite, kako se je imenovala ta tovarna. Popravek V 4. kolu Je v vprašanju napačno napisano „ln 7 delovnih skupnosti”. Pravilno Je „ln delovnih skupnosti”, brez številke. V Gorenju je vključeno torej 24 delovnih organizacij,delovnih skupnosti in delovnih organizacij skupnega pomena. X_____________;_______________________________________________V pokro vi tel j Gorenje Mali gospodinjski aparati S- nagrajenci 3. kolo Tatjana Škrlin, Gorenje Gospodinjski aparati, tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika Nikolaj Poznič, Gorenje Gospodinjski aparati, tozd Zamrzovalna in hladilna tehnika Nada Ledinek, Gorenje Gospodinjski aparati, tozd Pralno pomivalna tehnika x_______________________________________________________/ IN FORMA TOR - LIST ZA OBVEŠČANJE DELA VCEV GO REN JA V TITOVEM VELENJU. Družbeni organi: izdajateljski svet — predsednik: dr. Jože Zagožen, namestnik predsednika: Srečko Kranjc. Ureja Uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Hinko Jerčič. Izhaja tedensko. Naklada 6900 izvodov. Tisk: GRAFIKA Prevalje, 1987. Oproščeno prometnega davka po sklepu 421 —1/72 z dne, 23.1.1974. nagradni kupon 5. kolo 1 ----------------------------- 2 3 ime In priimek osebna številka tozd delovna organizacija