Premalo se zavedamo, kaj je skupna last
Varovanje družbenega premoženja Je blla osrednja točka dnevnega reda, o katerl Je razpravljal komlte občinske organizaclje ZKS na seji v torek, 3. Junija. Vprašanje varovanja družbenega premoženja moramo povezovati z razvojem samoupravnih socl-allstičnih odnosov In položajem delavcev, je med druglm rečeno v stallščih komiteja. Osnovna organl-zaclja ZK mora zaostriti osebno in kolektivno odgo-vornost slehernega delavca In organa zlasti pa čla-nov ZK glede varovanja družbenega premoženja.
Člani komiteja so v razpravi med drugim opozorili, da ima ve-liko vlogo na tem področju tudi sindikat, ki je odgovoren za delo-vanje delavske kontrole. Sindi-kalne organizacije pa marsikdaj tega ne vedo pa tudi sposobne niso povsod, da bi to svojo vlogo uveljavile.
Brane Bertoncelj je poudaril, da sta pretirano visok unesek in lom tudi ena od oblik razsipanja družbenega premoženja. To so vprašanja, ki so povezana- z vidi-kom dobrega gospodarjenja. Dru-ga oblika razsipanja družbenega premožeiya so razni fondi v po-slovanju s tujimi partneiji. Tretje področje, ki mu moramo nameni-ti več pozornosti pa je drobno go-spodarstvo, saj tnarsikdaj ugotav-ljamo, da so zlasti zasebni obrtni-ki v mnogih primerih potrebni so-cialne podpore. Tako je vsaj raz-vidno iz i\jihovih davčnih napo-vedi, ki jim uprave za družbene prihodke preprosto veijamejo.
Lažna solidamost je po mnenju enega od razpravljalcev tudi ne-varna oblika razsipanja družbene lastnine. Dogaja se, da družba ni solidarna samo s storilci kaznivih
dejanj, ampak tudi z lenuhi. Do-gaja se potem, da se dohodek od dela preliva v nedelo,
Vika Šauta je opozorila, da zla-sti na področju samoupravnih in-teresnih skupnosti delavci ne ve"-do, kaj se dogaja z njihovimi sred-stvi. V gradivih, ki jih pripravljajo strokovne službe, so opredelitve marsikdaj nerazumljive in to je pot, ki vodi do manipulacije z družbenim premožeruem. Eno od takšnih področij je tudi stano-vanjsko gospodarstvo, za katero ugotavljamo, da ima zbranih zelo veliko neizkoriščenih sredstev. Delavske kontrole tudi v samou-pravnih interesnih skupnostih ne izpolnjujejo svoje vloge. Zaradi takšnega položaja pa nam propa-da stanovanjski fond, večkrat pa je zaradi razpadajočih hiš ogrože-na tudi varnost stanovalcev.
Branko Omerzu je dejal, da ze-lo hitro najdemo delavca, ki je za-grešil ta ali oni premoženjski de-likt, nikakor pa ne moremo najti tiste, ki so odgovorni za zgrešene investicije, kjer nam propadajo težke mUijarde.
Miro Goričan je opozoril, da je odnos do družbene imovine več-
krat zelo različen od odnosa do zasebne imovine.
Slišali smo opozorila, da so tudi številna službena potovanja po domovini in v tnjino ena od oblik za odtujevarye družbene lastnine. Službena potovanja so sicer po-trebna, vendar morajo dati tudi konkretne rezultate. Rezultati na-šega izvoza pa nikakor niso v skladu s številnimi potovaiyi na-ših predstavnikov v tiyino.
V razpravi so med drugim tudi omenili pomaiykljivo vlogo sred-njega usmerjenega izobraževanja, ki ni upravičilo svojega delova-rya. Ta oblika izobraževanja prak-tično nima nobene vzgojne funk-cije. Posebno poglavje pa je ob-vezna praksa, ki se je delovne or-ganiazcije močno otepajo. Mladi se na tej praksi naučijo zelo malo, včasih pa celo nič. Če naletjjo na delovno organizacijo, v kateri raz-mere niso urejene, pa jim taka praksa bolj škodi kot koristi.
Ivo Krč je v sklepni besedi k tej točki dejal, da naš kotnite sicer ne more spremeniti razmer na tem področju, lahko pa vpliva da se bo začela spreminjati zavest ljudi. Gre za moralno vprašanje in za akctfo, ki jo mora zveza komu-nistov spodbujati in spremtjati. V nobenem primeru ne smemo biti zadovoljni s staryem, kakršnega imamo. Gre za dolgoročno akcijo in graditev novih odnosov.
Komite je v nadaljevanju seje obravnaval še vprašanje drobne-ga gospodarstva in zavzel podob-na stališča, kakršna so predlagali delegati na nedavnem zasedanjur zborov občinske skupščine.     n. i.