Leto XV. Y Celju, dne 11. aprila 1905. 1. Stev. 29. Vredniitvo je v Schillerjevih ulicah 8t. 3. — Dopise blagovolite frankirati, rokopisi se ne vračajo. i Izhaja dvakrat na teden, vsak torek in petek ter velja za Avstrijo in Nemčijo na leto 8 kron, pol i leta 4 krone, 3 mesece 2 kroni. Za Ameriko in drage i dežele toliko več, kolikor znaša poštnina, namreč: Na j leto 13 kron, pol leta 6 kron 50 vin. Naročnina se : pošilja npravništvu, plačuje se vnaprej. : • Za inserate se plaCnje 1 krono temeljne pristojbine ter od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat; za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popMfc _____ f Josip Juraj Strossmayer, Žalostna vest je v soboto zvečer preletela bliskoma slovenske in hrvatske dežele; privršela je kot črna ptica in svoje velike turobne peroti je razpela nad našo zemljo. Ovila se je s tugo posestrima Hrvatska, ž njo sožaluje Slovenija na izgubi predragocenega življenja. Kdor je zaslišal zadnje dneve zlogolka poročila o bolezni velikega biskupa, je trepetal v strahu, da ne bi osirotele naše dežele, da ne bi izgubil jugoslovanski narod moža, ki ga s polnim pravom imenuje svojega očeta, svojo slavno diko. Česar smo se bali, to se je zgodilo. Strossmayerja ni več. Ž niim je umrl največji Jugoslovan, naš prvobo-ritelj, plameneči zagovornik veličastne misli duševne in kulturne skupnosti jugoslovanskih plemen. Umrl je velikan hrvatskega naroda, in za njim plakajo ne samo Jugoslovani, temveč tudi ostali Slovani, in ob njegovi smrti se ga spominja ves svet. Strossmayer je bil najslavnejši zastopnik .Tugoslovanstva, svojo dobo je zaznamoval in osvetlil s svojo individualnostjo, hrvatskemu narodu pa je pridobil ugled kulturnega naroda in ga proslavil daleko preko domačih mej. Strossmayer je učakal starost devetdesetih let, in spričo tega ni nikogar presenetila vest o njegovi smrti, a bolno je zadela v srce vsakega rodoljuba. V dolgem svojem življenju je ta mož deloval neutrudljivo za blagostanje jugoslovanskih narodov, ustvaril je mnogo velikih in lepih stvari, vse svoje znanje, vso svojo moč, vse svoje imetje je posvetil edino svoji domovini. Strossmayer je ustanovitelj »Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti", katero je otvoril 1. 1867. s slovesnim nagovorom. Sam je žrtvoval za akademijo 547.000 goldinarjev, vrhu tega ustanovil krasno slikarsko galerijo, v kateri je okrog 400 umotvorov, in ki jih je po večini nakupil sam z ogromnimi stroški, presegajočimi 100.000 goldinarjev. Položil je prvi temelj hrvatskemu vseučilišču, ko je velikodušno daroval zanj 50 000 goldinarjev. Sezidal je veliko cerkev prvostolnico v Djakovu, ki je dandanes najkrasnejši biser arhitekture na jugu. Kako ogromna je bila njegova požrtvovalnost, dokazuje to, da je daroval za cerkvene namene 1 milijon 12 tisoč 795 goldinarjev, za narodne kulturne namene pa 1 milijon 305 tisoč 447 goldinarjev. Globoko obžalujemo Slovenci nenadomestljivo izgubo vladike Strossmayerja. Izgubili smo prijatelja, svojega zaščitnika. svojega velikega dobrotnika, on je bil naš vzor. ki je sijal kakor solnce med nami. ki nas je ogreval in pre-šinjal z žarki svete ljubezni do naroda. Strossmayer se je rodil 1. 1815. v Oseku; predno je bil star 20 let, že je bil promoviran doktorjem filozofije. L. 1838. je bil posvečen v mašnika, za škofa je bil imenovan 1. 1849. Zasedel je izpraznjeno biskupsko stofico v Djakovu, kjer se je trudil ves čas svojega vzvišenega pastirovanja za Boga in narod. Slava Strossmayerju! Zborovanje slov. pol. društva na Teharjih se je vršilo v nedetjo popoldne v vili gospoda Pečnaka ob obili udeležbi. Na shod sta prišla d(-žavni poslanec vitez Berks in deželni poslanec dr. J. Hrašovec. Po pozdravnem nagovoru društvenega predsednika, g. Vizjaka. je govoril g. dr. Štor posmrtnico velikemu biskup u in Jugoslovanu Strossmayerju, ki je v soboto zatisnil na veke svoje oči. Omenil je, da zborujemo v hiši osebnega prijatelja umrlega škofa, ker g. Pečnak je bil večkrat ž njim na Slatini, kjer mu je zatrjeval: Povejte Slovencem, da jih ljubim, jako ljubim. Sedaj leži g. Pečnak, 90 letni starček na smrtni postelji, in prijatelji se mu niso upali povedati žalostne vesti o smrti Strossmayerjevi, ker to bi gotovo uplivalo porazno na bolnika. G. dr. Štor je potem prečital brzojav, ki ga odpošlje politično društvo v Djakovo in v katerem izraža svojo žalost na izgubi velikega Slovana. Za njim govori državni poslanec vit. Berks o celjskih slovenskih gimnazijskih razredih. Ker še ni okreval od težke bolezni, poda svoje poročilo sede. Povdarjal je, da je celjska gimnazijska zadeva za štajerske Slovence najbolj pereča in najvažnejša. Mi stremimo za višjo prosveto, za največjim kulturnim zavodom, univerzo; a dokler nimam*} dovolj srednjih šol, dovolj gimnazij, je težko spraviti v pravi tir vprašanje o slovenski univerzi. Celjska gimnazijska zadeva je prišla prvikrat v državnem zboru na dnevni red 1. 1895. Od tedaj je vlada iskala prostor, kjer naj bi sezidala gimnazijsko poslopje za slovenske razrede. Obrnila se je najprej na celjski magistrat, naj ji da primerno mesto, magistrat ga seveda ni imel. Odslej se je obrnila vlada na celjsko okolico. Z Maksimilijaniščem so bili Slovenci zadovoljni, a vlado so prestrašile nemške grožnje, in šla je iz mesta dalje ven za deželnobrambovsko vojašnico. V letih 1903 in 1904 je mislila na travnik dr. Dečka, in sicer je vodilo pogajanja štajersko namestništvo; letos meseca januarja se je imela skleniti pogodba. To se je razbilo, in sedaj je gotovo, da je kupčija končno razveljavljena, ker so vsi Slovenci vstali za to, da bodi slovenska gimnazija v Celju. Končal je poslanec vit. Berks s zatrdilom, da bo delal tudi odslej vestno in pošteno za Slovence kakor že dolgih 30 let. Na predlog dr. Štora sklene zbor enoglasno resolucijo: Zborovalci stoje neomahljivo na stališču, da ostani zavod v Celju in da se razširi v popolno gimnazijo. Nato govori dr. J. Hrašovec o deželnem zboru. Razloži stališče slovenskih poslancev v Gradcu, poudarja, kakšen hud boj morajo bojevati, da dosežejo kaj za slovenske volilce. Omenjal je obstrukcijo v deželnem zboru, od katere so naši poslanci šele odjenjali. ko jim je deželni odbor zadal besedo, da ustanovi Slovencem na Spod. Štajarskem nekak kmetijski učni zavod, kjer se bodo vršili kurzi in se poučevalo uzorno deželno gospodarstvo. — Po govorih obeh poslancev je ustal g. dr. Štor k besedi ter govoril o zadnjih teharskih občinskih volitvah. Omenjal je, da so Nemci vložili ugovor na namestništvo zaradi ničevega slučaja, dobro vedoč, da ne dosežejo nič, a ker Štorjanarji poznajo zaspanost in počasno uradovanje pri namestništvu, hočejo s tem ugovorom ostati še nekaj mesecev na krmilu. Opozarjal je viteza Berksa na to in ga pozval, naj posreduje pri notranjem ministrstvu. Prišla je še nadalje v razgovor regulacija Vosrlajne, g. kaplan Čemažar je omenjal ovire, ki se stavijo stavbi nove župnijske cerkve nasproti. Vendar je prišla zadnji čas tudi ta zadeva v pravi tir, in opravičeno se je nadejati, da dobo Teharčani čez par let novo župno cerkev. Zborovanje se je zaključilo z živio-klici na oba poslanca. Domače in druge vesti. V petek «o prišla iz Djakova prva poročila, da je veliki biskup nevarno obolel. Akoravno spričo visoke starosti ni bilo več upanja, vendar nismo pričakovali, da tako hitro izdahne svojo blago dušo. V soboto popoldne 10 min. čez tri ga je umorila pljučnica. Vse Slovanstvo žaluje globoko na izgubi odličnega vodje in pokrovitelja, enega največjih svojih sinov. — Pogreb bode v petek. Iz Zagreba vozi posebni vlak: udeleži se pogreba tudi mnogo deputacij naših narodnih društev. Kdor se. hoče peljati s posebnim vlakom, naj se obrne do g. magistratnega tajnika Evgena Laha v Ljubljani. Pogreb bo velika in sijajna manifestacija vsega Slovanstva, — Biskup Strossmayer f. Ves Slovenji Štajer žaluje za največjim Jugoslovanom. Saj umrli vladika ni bil le Hrvat, ampak bil je pred vsem Slovan. Nas Štajerce pa vežejo razun tega osebne vezi z umrlim vladiko. saj se je prihajal vsako leto med nas zdravit, in vsako leto so ga pozdravljali Slovenci z navdušenjem, blagi starček pa jih je bodril in jim pomagal, kjer je mogel. In sedaj ga ne bo več. Celjska narodna društva prirede v četrtek. d'ne 13. t. m. ob pol 8. uri zjutraj mašo za-dušnico v cerkvi č. oakapucinov, katero bode bral preč. sr. gvardijan sam. Slovenci in Slovenke, pridite častit spomin najslavnejšega Jugoslovana. Narodna čitalnica v Celju k smrti Strossmayerja. Ob priliki smrti velikega Jugoslovana in prijatelja Slovencev, škofa Josipa Jurija Strossma.verja. se je odbor celjske čitalnice sestal preteklo nedeljo k izvanredni seji. Stross-mayer je namreč bil skozi 43 let častni član narodne čitalnice v Celju. Odbor je sklenil poslati izraz sožalja djakovskemu kapitelju ter je naslovil na slednjega sledečo brzojavko: „Narodna čitalnica v Celju izreka povodom smrti svojega 43letnega in najstar rejšega častnega člana slavnemu kapitelju globoko sožalje. Žemljica bodi lahka velikemu Slovanu, duh njegov in njegova slava pa naj živi na veke". Mesto venca na grob pokojniku je čitalnica podarila znesek 25 K ,,Dijaškemu domu"' v Celju, in omenimo, da je Strossmayer med ustanovniki ,,Dijaškega doma'1, za katerega je daroval 200 K. Na čast velikemu pokojniku se bode brala črna sv. maša v Celju v kapucinski cerkvi prihodnji četrtek ob pol 8. uri zjutraj, ter na to narodna čitalnica vse svoje člane opozarja. — Celjsko vprašanje. Pražka ,,Politik" piše o vprašanjih, ki jih ima rešiti proračunski odsek in pravi med drugim: Jako kočljivo vprašanje je ono slovenske gimnazije v Celju. Kakor znano, je poslanska zbornica v proračunski razpravi dne 21. marca 1902 sklenila, da ima slovenska gimnazija ostati v Celju. Vzlic temu sklepu pa je vlada postavila v državni proračun že tretji obrok 5000 kron za nameščenje te gimnazije v neki novi zgradbi izven Celja. Kftrberjeva vlada je torej neopravičeno in proti sklepu poslanske zbornice odredila premeščenje slovenske gimnazije izven mesta. Slovenci se čutijo s tem težko oškodovane v svoji parlamentarnim potom pripoznani jim pravici ter vstrajajo pri tem, da proračunski odsek popravi omenjeno odredbo vlade. Našli so se sicer zopet posredovalci, ki so hoteli ob tem vprašanju posredovati med Nemci in Slovenci, toda poslednji so mnenja, da je stvar vlade, -da zadevo spravi v tek. — Ti niso smodnika iznašli. Komur Bog službo podeli, temu podeli tudi pamet, pravi pregovor. Pri avstrijski vladi bi moral ta izrek vendar tudi veljati, pa se nam zdi. da ne obvelja. Dr. Ivan Dečko in tovariši so se pritožili na ministrstvo za notranje zadeve zaradi razpuščenja okrajnega zastopa v Celju, ker zakon pravi, da je pritožba zoper tako razpustitev pripuščena in ker se je okrajni zastop razpustil brez vsakega postavnega vzroka. Čujte, kaj ministrstvo k ti pritožbi pravi. ,.Blagorodni gospod dr. Ivan Dečko v Celju. Ces. kr. ministrstvo za notranje zadeve je z odločbo z dne 22. sušca t. 1. štev. 9299 Vašo in lOterih tovarišev pritožbo zoper odločbo namestništva v Gradcu z dne 20. grudna 1. 1904, štev. 3529 praes., s katero je bil raz-puščen' okrajni zastop v Celju, vsled manjkanja legitimacije k peljatvi pritožbe zavrnilo, ker po § 81 zakona z dne 14. rožnika 1866, dež. zak. štev. 19, zoper razpustitev dovoljena je pritožba le okrajnemu zastopu. • O tem se obvestite vsled odločbe namestništva z dne 29. sušca 1905, štev. 826 praes. C: kr. namestniški svetovalec Frhr. Warsberg m. p." Tako torej! Zakon določuje, da se okrajni zastop zoper svoje razpuščenje sme pritožiti. Če se pa člani razpuščenega zastopa pritožijo, reče ministrstvo: Vi niste zastop, zastop je razpuščen in ga torej ni. Pritožiti se sme zastop, katerega ni, ne pa vi člani razpuščenega zastopa. Nam se pač zdi. da niti oni, ki so izdelali zakon o okrajnih zastopih, niti oni, ki ga na tak način razlagajo in izvršujejo, niso smodnika iznašli. — Grozen požar je izbruhnil v nedeljo popoldne ob V4 5- v Šeščah v Št. Pavelski občini. Pogorela je v eni uri cela vas. kakor se nam poroča; 46 poslopij. Hud veter, ki je vel, je ogenj še bolj netil, kraj pa leži tako neugodno, da se more dospeti od državne ceste tja le po ovinkih, tako da so požarne brambe. katerih je prihitelo 12. došle, žal prepozno, da bi se mogle ognju uspešno ustaviti, kljub temu, da so takoj odrinile v nesrečno vas. Baje šo zanetili otroci. Zgorelo je tudi precej živine, sploh je škoda velikanska; ubogi kmetje, katerim je uničeno vse imetje, pa so zavarovani le za male svote. Beda je velikanska. Tleče seno in napol zgorele listke je nesel veter v kraje, ki so oddaljeni do 10 km, dim je bil tako gost, da je temnil in zakrival solnce. — Pomaga, j te ubogim pogorelcem ! Obračamo se do slovenske javnosti s toplo prošnjo, da ubogim pogorelcem kar najizdatnejše pomaga (glej prejšnjo notico.) Cela vas je brez strehe, in potrebna je takojšnja pomoč; revščina je velika; V vinogradu gosp. Robleka zbrana žalska strelna družba je nabrala 25 K; županstvo trga Žalec je priredilo zbirko. Opozarjamo, da dvakrat da. kdor hitro da! — Bratje ,.Sokoli"! V četrtek, ob pol 8. uri zjutraj časte vsa narodna društva spomin umrlega vladike Strossmayerja. Odbor Vas poživlja, da izpolnite svojo sokolsko dolžnost in pridete polnoštevilno v črnih civilnih oblekah. Zbirališče ob četrt na 8. uri zjutraj pred okoliško občinsko pisarno na Bregu. — Slavnosten večer priredi v soboto, dne 15. t. m. ,.Celjski Sokol" zmagovalcem na vseso-kolskem zletu. Izroče se jim pri tej priliki diplome in lovorjevi venci. Odlikovani so br. Jož. Smertnik, Pavel Detiček. Končan, Kukec, Leon, Ropaš in Wester. Sodeluje narodna godba in gotovo tudi druga narodna društva. Tudi gledališki nastop se uprizori. Vabijo se cenj. narodne rodbine, prijatelji in člani. — Sokolski vaditeljski izpit so prebili v soboto br. Maks Detiček, Pavel Detiček, Jager in Piki. (žalski odsek). Sedaj ima „Celjski Sokol" razun načelnika sedem vaditeljev; razun imenovanih namreč še br. Burgstaller, Kukec in Meglič. — Žalski odsek „Celjskega Sokola" je priredil v četrtek, dne 6. t. m. odhodnico br. Megliču, ki odstopi kot vaditelj in br. Košarju. Vaditeljstvo za žalski odsek ,.Celjskega Sokola" prevzame brat Piki. Odhodnice se je udeležilo tudi lepo število Sokolov iz Celja. Kakor čujemo, postane žalski odsek kmalu samostojno sokolsko društvo. Mi to z veseljem pozdravljamo uvažujoči velik pomen sokolske organizacije za naroden napredek in za probujo vseh slojev. Na zdar! — Umrl je na Teharjih veleposestnik Engel. pruski protestant in bivši zobozdravnik v Trstu. Kakor smo že poročali, pripeljal ga je k zadnjim občinskim volitvam pod pazduho znani agitator Jellek in ta njegov zadnji hod k volitvam v-sne-ževnem vremenu je pospešil njegovo smrt. Truplo' prepeljejo v Trst. Gledališka predstava v Brežicah. Dne 9. t. m. so udje slovenske opere iz Ljubljane priredili v „Narodnem domu" koncert s petjem ter predstavo „Poljub" in „Hlače gospoda Koko-dajska". Udeležba je bila večja, kakor smo pričakovali, ker je bilo oznanilo naših gostov jako kesno. Gospica Kočevar ter gospod Betetto sta pela izborno, sploh so želi umetniki pri posameznih točkah burno pohvalo. —• Ogenj. Dne 8. t. m., ko se je popoldanski vlak železniške proge Sisek-Zidanmost vozil skoz vas Rigonco. letele so neki hude iskre iz dimnika lokomotive; v tem trenutku je začelo goreti v gospodarskem poslopju Martina Šepeca; ker je bil ta čas po izjavi več prič strašanski veter, je mogoče, da so iskre iz lokomotive povzročile požar. Sepec je bil doma in nič ni zapazil, šele ko so mimogredoči hiteli v vas kričeč „ogenj!", je šel Šepec gledat, pa že prepozno. Vsled strašanskega vetra ni bilo mogoče rešiti gorečih hlevov. Šepcu je zgorel tudi senik in svinjski hlevi, in so prišli v nič en konj, 2 vola, 2 krave in eno tele; škode je 4000 K. — V Mariboru je v nedeljo umrl nagle smrti vsled vnetja možganske mrene vadniški učitelj g. Franc Breznik, 33 let star. Pogreb bil danes ob pol 4. uri popoldne iz mestnegaJ pokopališča. Značajnemu narodnjaku blag spomin! — Graška vzajemna zavarovalnica, ki dela med Slovenci lepe kupčije, se pri imenovanju odbornikov prav nič ne ozira na Slovence. Sedaj so se namreč zopet izvolili > družbeni odborniki na šest let, a med njimi ni na Spodnjem Štajerskem niti enega Slovenca, pač pa izzivači kakor Ornig, Lenko, Stiger itd. Tudi za Kranjsko je pretežna večina nemških odbornikov. Tako postopanje si je treba zapomniti tembolj, ker imamo domače dobre zavarovalnice. — Nova cerkev v Halozah. Dne 12. sušca t. 1. je predaval pri nas potovalni učitelj gospod I. Jurančič o čebelarstvu, s katerim se je ljudstvo doslej tukaj prav malo pečalo. Pač pa je zdaj, ko je slišal, kako mu je ravnati s čebelicami, da dobi od njih lep dobiček, marsikateri sklenil, da se hoče poprijeti čebelarstva. — Štirinajst 41 ni pozneje nas je pa obiskal potovalni učitelj g. J. Bele ter nas poučeval o sadjarstvu. Najprej mam je opisal za naš kraj najbolj priporočljive sadlne vrste. Nato nas je poučil, kako moramo sadmim drevesom streči. ako hočemo od njih dobiti sca-željeni dobiček. V prav domači in razumljivi besedi je govoril, o sajenju, cepljenju, gnojenju in snaženjii sadnih dreves. Slišali smo tudi, kako nam je postopati proti najhujšim škodljivcem v naših sadovnjakih. Prav na drobno nam je raz- • kladal o škropenju sadnega drevja; pri tej pri-liki nam je tudi povedal, kdaj in kako moramo ^kropiti v vinogradih, da ne bodemo trpeli toliko J škode radi peronospore kakor lansko leto. Hvala I torej še tem potom obema gospodoma, ki sta« nam na tak način mnogo koristila. Pozabiti ne ^ smem izreči hvalo našemu g. nadučiteljr P. Kav- i čiču. ki skrbi, da se prirejajo tukaj takšni poučni .i shodi. — Zgornja Ponikva. Po dolg m boju je ^ bil 6. aprila 1.1. enoglasno za načelni1 a krajnega šolskega sveta izvoljen Vinko Vaš. nanestnikom pa Franc Vasle. Vinko Vaš je bil dosedaj znan kot šoli naklonjen mož. Upati je. da bode novi odbor pod njegovim vodstvom v bodoče delal le za blagor šole in šolske mladine. V to pomozi j Bog!. — „Stari farbar". G. Ferdinand Stross v Ptuju se priporoča v nemškutarskem ,.Štajercu" slovenskim kmetom. G. Stross najbrže ne ve. da se slovenski kmetje od „Štajerca" ne dajo „far-bati". ________ — Ptujski okrajni zastop, katerega ima v rokah „napredna stranka", se je kaj pridmo lotil dela. Ena cesta za drugo se popravljja. 4 Tako poje nemškutarski „Štajerc" slavo nemškemu ptujskemu okrajnemu zastopu in njegovemu načelniku Ornigu! No, mi še dozdaj nismo vide.di nobene ceste, ki bi se bila pod egido Orniga poo-pravila. Nemškemu zastopu je gotovo več zza cestarje, kakor za ceste; saj so dobili takoj vssi od Orniga pruske čepice. — Nemškutarski „Štajerc" molči o razsodbi najvišjega upravnega sodišča glede volitev v ptujski okrajni zastop, kakor gr< b. Kdor sse spominja, kako je ta smrdljiva nemškutarskia cunja ob času dotičnih volitev nesramno napadalla in žalila ptujske Slovence in se napih.ivala. kakor da bi se imeli Nemci in nemškutarji samo njej in Ornigu zahvaliti za ,,sijajno" zrn; . se mora pač sedaj od srca smejati, ko je razvidno, da s;o Nemci zmagali v veleposestvu le vsled tega, ker c. kr. okrajno glavarstvo mnogim slovanskim veleposestnikom ni pustilo voliti v veleposestvu. dasi je sedaj upravno sodišče razsodilo, da imajo^Jji ip-tamkaj pravico voliti! Ornig se in? torej zak svoje načelniško mesto v ptujskem okrajnem zai- j stopu zahvaliti edino le ,. pravnim nazorom"' ] svojega prijatelja c. kr. okrajnega glavarja Undeiv-raina! — Nova Štifta pri Gornjem gradu. Ako>-ravno se pri nas ljudje malo brigajo za občinske volitve, vendar smelo javimo, da so za novo trii- j letno dobo voljeni sami, vsega zaupanja vrednii možje. V županstvo so voljeni: G. Jakob Sovim-šek p. d. Golob župan; gg. Franc Tratnik. Antoni Trepelj in Matevž Enci svetovalci. Bog jim daij v vsakem oziru obilo sreče! — Umrl je vsled žganja Janez Pečnik. po domače „Cibengl", zidar v Koprivnici. Nasrkail se ga je tako, da se mu je vžgalo in ga zadušilm. — Nesrečno žganjepitje! — Razvina pri Mariboru. Dne 3. t. mu. zvečer je gorelo pri nas, in sicer je požrl ogenjij gospodarsko poslopje Neži Rečnik do zidov. Ilendaa je bilo zažgano, pa se še ne ve. Posestnica jte bila zavarovana za poslopje in orodje, ki jee zgorelo. — Oblaki pri Ptuju. V petek so imeli pni Vnukovih v Oblakih perilo. Ker so bolj. kakoir običajno kurili, so se vnele saje v slabem dimniku ; hipoma je bila vsa streha v plamenu in celo po<- i slopje vpepeljeno. Prava sreča je bila, da ni bul prehud veter, drugače bi cela vas zgorela. — Najbližja požarna bramba je dve uri oddaljena in sicer v Domovi. Menda ni treba omeniti, kako živo potrebno je snažiti dimnike in še lesene kakor v tem slučaju. — Poskusen samomor. 20letna Neža Gilč-vert, doma iz Konjic na Štajerskem, a sedaj stanujoča v Bukovici pri svoji družini na Goriškemi, sprla se je s svojim bratom ter se vsled tega tako razburila, da si je hotela končati življenje. Vstrelila se j■■ mw».nii«Ht g*^/ jz parnega mlina najboljše v steklenicah in sodih. \/ x/ provenijence. ' '., Pristna prašičja mast In maslo. === Sirovo maslo k čaju iz graščine Novo Celje. — Kakao, čokolada, pecivo za čaj in fini bonboni. — Južni sadeži izbrane kakovosti. Vosek, ceresin in stearin>sveče. Skokeravska leča in grah, tičja hrana, bosanske češplje in povidl. = Semena za vrte in polja. " Zunanjim odjemalcem stavim rade volje pri večjih naročilih posebne pogoje. — Mesečni odjemalci imajo znatne popuste. ednonadstropnega šolskega poslopja z 4 učnimi sobami, eno sobo za učila in konference in sobo šolskega sluge v Petrovčah. Ustmena zniževalna dražba vršila se bo dne 15. aprila 1905 ob 9 uri predpoldne v občinski hiši v Petrovčah. Stavba se bode oddala le ednemu glavnemu podjetniku. Izklicna cena znaša 34.153 K 65 h. Stavbeni oferat, sestoječ iz stavbenih načrtov, stavhenega dovoljenja, stroškovnika in stavbenih pogojev je v upogled razpoložen v občinski pisarni v Petrovčah in pri okrajnem šolskem svetu (okrajno glavarstvo) v Celju. Vsaki dražbenik mora pred pričetkom dražbe položiti 3415 K varščine. Krajni šolski svet Petrovče, dne 2. aprila 1905. (174) 3—2 Načelnik: F. E. Fridrich. priporoča Razne poljedelske stroje ® © & posebno pa © © © ! Gumi za cepljenje ! Kose, srpi in najboljši brusni kamni. fllreže in trnjeve žice za ograje. © Železno pohištvo in stoli ter mize za vrtove CENIK POLJEDELSKIH STROJEV IZIDE V KRATKEM. <$> 4- # Oznanilo! Pri Jakobu Jamču v Žalcu ima Hraštnikova tovarna veliko zalogo vsake vrste umetnega gnoja za hmelj, vinograde, travnike in njive j)0 ravno taisti ceni kakor tovarna naprodaj. Obenem se pa še naznani, da se dobijo pri Janiču tudi najboljše in cisto zanesljive vrste semen kakor: Konjska detelja, lucerna, vse sorte trave za polje, kakor tudi vsa druga semena za vrtnarijo. Naprodaj so razven tega še lese za hmelj sušiti po 28 kr. komad, prav dobre in močne. (130) 10-5 Najprimernejša darila za godoVe, = VeliKonoc, birmo itd. 50 = Man beachte dle Fabrikmarke. W S1ngerC0.Nahmasch1nenAct.Ges. . „ t . , , -- za domačo porabo m obrtne sVrhe Vsak šivalni stroj ima varstveno znamko. ysajj{ yrs|c Velika trpežnost in vzorna konstrukcija usposobijajo stroje do najvišje = tvornosti ter so vsakomur v uporabo. = Brezplačni pouk v šivanju in vseh načinih =: modernega in umetnega vezenja = Singerjevi šivalni str»oji so na največjih svetovnih razstavah odlikovani z največjimi priznanji. Singer Co. delniška družba šivalnih strojev CELJE, Kolodvorska uliea štev. 8. (152) —i Spretnega stenografa veščega slovenske in nemške stenografije sprejme dp. IVAN DEČKO odvetnik v Celju, Rotovške ulice št. 19. — Vstop 15. t. m. — Plača po dogovoru. (171) 4-3