IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP -GORENJSKI TISK- V KRANJU
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK
TELEFONI: UREDNIŠTVO 24-75 in 21-90, UPRAVA 21-TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH, IN SOBOTAH   -   LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ŠT. 10 DIN
l*TO XIII., ŠT. 126
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNIH   L J U » »   t A   GORENJSKO     sreda,   26.   oktobra 1960
Plenumi in konference
^cera'h 25. oktobra sta bila |S« občinskih odborov SZDL jj^iču in Škofji Loki. Danes je i Vrsti plenum Občinskega od-F* SZDL v Kranju. Na vrsti ij)frav tako plenumi "se ostalih ^'Kkih odborov. Zatem pa so fy~°idene   krajevne konference.
* ° prihajajo organizacije SZDL Jztivnn odprto dejavnostjo pred
• 'f članstvo   po večmesečnem *nz}vnem    pripravljanju. Za
ločevanje nalog, ki jih je na-^a/.V. kongres SZDL Jugosla-Jpi je bilo treba temeljitih pri-v na terenu. Splošne smernice , nove oblike delavnosti orga-QClJ SZDL je bilo treba do-iiv Ta _ proučiti, jih prilagoditi •a arnim razmeram in potrebam \t^r}praviti konkretne predloge Pa bo o teh predlogih spre-i °n/0 članstvo in dalo zaključ
*1 Pa bo o teh predlogih spre-fporil
Kongresa in novemu statutu 0 življenjsko obliko in ve-
^ra'evne konference, kot jih i-*l*rni pripravljajo, bodo po itl lnl dokaj pomembnejše in J^aJ-ne> kot smo jih bili vajeni f^°I ^ večmi primerov bodo na in konferencah člani SZDL se-1l^'e>J' 0 najvažnejših družbe-bp'r ,e^°nomskih in komunalnih l)'r)r/San'ih komune in kraja in jjjj?. lahko tudi razprave in su-Hf'',e »2 teh konferenc zelo po-or Jri? in koristne za izvršilne :n ,ne_ in se posebno za občinske ^ rHevnr odbore. To se poseb-iljj1 Področje komunalne dejav-ito' razporejanja investicijskih izl'.'ev in usmerjanja gradbenih H,"1 skalnih akcij po prioritet-
p **du in podobno. i,,f0scbno vprašanje ie tudi stvar ia vseh ostalih družbenih kIn'ZaciJ-  Na teh konferencah ^•.^rsikje lahko ugotovili, da k(f l!*s*a organizacija ni delavna, »iw        dobrega vodstva, da sta-k,a?l5^a skupnost »"se ni zažive-er nima  prostorov   in po-1$     Kulturno-prosvetna, sport-tudi druga dejavnost mar-Ji0y  ne dosega  zaželjenih uspe-Vrav za to. ker so v vodstvih \ l  *m nedržavni predstavni-itrlJr. Priman:kire osnovnih ma-
^n'h pogo'ev in podobno. lik, Posebno vprašanje bo ma~-itfj o usmerianhi obstoječih tt Jr': Stanovanjske skupnosti krajevni odbori ima'o "■»»i' na ra7-P°la?,° vcč'<a ali hr^ sredstva in te o njihovi Emj ' treba razpravljati na čim kttJ?Sttnvi Marsik'e bi kazalo >o», c ""ločiti tudi skupni ozi-1;/, ^ {"''beni odnos do posamer-"f&ljj^j otroških ustanov in <rr-«ij . dcavnosti, kajti mišljema, torfje Pravilno da ekonomsko \p'r^mo, ka^cn naj bi bil od-^^>f°Samezniknv oziroma ko-%tj in kakšen odnos skup-1 tc^ Posameznih ustanov, ny konkretno spregovore fe* T'ivlJavi, v tem primeru %?' lUn'1 S7.DL. Člani SZDt.
ft0j        iniciatorji vseh takih S|v *obn>b razprav v Posamcz-hfi^Ztnitnciiah, društvih in nd-Hr»'--/ )Q'*'''<em pa je to nalova ' Plenumov   in krajevnih
'trene.
K. M.
Pred sejo Občinskega ljudskega odbora Kranj
je treba izboljšati tudi t rganizacijsko poslovanje, ne le zgraditi novo pekarno
Kranj, 25. oktobra — Svet za obrt pri Občinskem ljudskem odboru v Kranju je pripravil ustrezne predloge za boljšo in red-nejšo preskrbo s kruhom. O teh predlogih bodo razpravljali jutri na skupni seji obeh zborov ObLO.
V Kranju je 7 peči s skupno zmogljivostjo največ 10.500 kilogramov kruha v 24 urah, če bi vse peči brez motenj in okvar nenehno poslovale. Največja je peč na cesti JLA, kjer spečejo skoraj polovico kruha. Toda te peči niso več kos današnjim potrebam niti po količini še manj pa ustrezajo sodobnim higienskim zahtevam.  Zlasti  še, ker
potrebe nenehno rastejo. — Povprečno spečejo mesečno 207.000 kilogramov kruha in drugih izdelkov. Na prvem mestu je seveda črni kruh (131.237 kg), beli kruh (51.952 kg), žemlje (22.343 kilogramov) itd. Značilno pa je, da potrošnja hudo raste, seveda skladno z zmogljivostmi peči. — Samo letos se je povečala potrošnja črnega kruha za 32 %, po-
trošnja belega kruha za 70 % in poraba žemelj za 40 odstotkov.
Toda v zadnjem času so pred pekarnami večkrat dolge vrste. V septembru so gospodinje nekajkrat ostajale tudi brez kruha preko nedelje. Čeprav je bila potreba po novi pekarni že znana pred leti in je ta objekt že v gradnji, je morda prav hud pritisk javnega mnenja silil, da so stvari postavili sedaj znova pred ljudski odbor.
Nova pekarna, kot je predvideno, bo začela obratovati poleti 1961. Toda rešitev ni pričakovati
S skupščine OZSZ podružnice Radovljica
Splošna umrljivost se zmanjšuje
Na skupščini, ki je bi a preteklo soboto, so med drugim razpravljali o delu zdravstvenih domov na Bledu in v Radovljici ter o delu Zaveda. Upravnik Zdravstvenega doma na Bledu, dr. Janko Benedik, je v svojem poročilu med ostalim povedal, da se iz tabele o vita ni statistiki zadnjih treh let lahko rakbe-re, da rodnost neprestano pada in da krivulja rednosti tudi za naprej kaže tendenco padanja. Struktura po vrstnem redu rojstev se iz leta v leto menja, izrazito v škodo družin z več kot 3 otroci. Na padanje rodnosti vpliva delno tudi manjše število prvorojenih otrok.
Ker število rojstev močneje pada kakor splošna umrljivost, .se seveda znižuje tudi naravm prirastek, ni pa to iko občuten zaradi dokaj hitrega padanja .splošne umrljivosti.
V I. polletju so zabeležili v rsdovljiški občini 50 splavov, cd katerih je bilo odobrenih 45, medtem ko jih pet ni bilo odobrenih. Razmerje rojstev proti .splavom je 1,2:1, tako da pride skoraj na 1 pored 1 splav. V b ejski občini odpade nad 84 cd-sU.tkov vseh smrti na prebivalstvo staro nad 50 let. Od vzrokov so na prvem mestu bolezni
od srca in ožilja. Na drugem mestu so smrti zaradi rakastih obolenj, na tretjem mestu so bolezni centralnega živčevja, med njimi je najpogostejša možganska kap. Na četrto mesto pa se je uvrstila starost, nato sledijo bolezni dihal, pojkodb itd.
Zdravstvena služba med drugim tudi ugotav ja, da je zelo visok odstotek takih bolnikov, ki se zatekajo k zdravniku zara-
di telesnih težav, ki imajo svoj vzrok v vedno večji nevrotiza-ciji. Kot se je pokazalo, nevroti-zacija nastopa kot posledica industrializacije in avtomatizacije. Ta ni več problem samo odraslih, temveč tudi otrok, med katerimi so pogosta obolenja psi-hogenega značaja. Zato je nujno potrebno povečati večjo pozornost analizam nevrotičnim obolenjem.
zgolj ob tem dogodku. Precej vzrokov za pomanjkanje kruha je iskati tudi v organizaciji dela, v sistemu nagrajevanja, v odnosih z drugimi kolektivi oziroma večjimi potrošniki in podobno. Sedaj ima pekarna približno milijon dinarjev izgube na leto. — Svet za industrijo predlaga, naj bi drugače uredili marže med velikimi odjemalci. Hkrati predlagajo, naj bi kolektiv pekarne s pogodbo zagotovil redno, vsakodnevno količino kruha in drugih pekovskih izdelkov. Prav tako bi se morali v tem kolektivu lotiti stimulativnega načina nagrajevanja in izdelati ustrezen sistem, samoupravni organi bi morali že sedaj pripravljati oziroma osposabljati kader za nova delovna mesta, ko bo na razpolago nova sodobna peč itd. — Hkrati naj bi omejili peko doma pripravljenega testa, kar hudo zmanjšuje splošno zmogljivost v pečeh, ki so na razpolago.
O takih in podobnih predlogih za odpravljanje objektivnih in subjektivnih težav v kolektivu Pekarne, kar vse naj bi pripomoglo k redne j ši preskrbi s kruhom, bodo razpravljali na seji ObLO v četrtek, 27. t. m.
-1. c.
V kranjski občini vsako leto
nad sto novih stanovanj
ZE IZPOLNILI PLAN
V tržiški tovarni pil so izdelali 80 ton raznih pil, kar je za 2 toni več ko-t je bilo določeno z letnim družbenim načrtom. Po vrednosti bodo plan izpolnili »krog 15. noueinbra.
Letos so začeli izdelovati tudi nove Vrata pil, vrteče pile ali srlodaila, kot jih tudi dnisače 'ne-uijcjo. Doslej pri nas takih pil nismft izdelovali in smo bili navezini na uvoz. Odposlali k> na .m kupce«! že 120 garnitur takih p'l ki prejeli nova n;> 0-čila. Upciraibniki so sc pohvalijo li <! novih vrtečih plah. Potrebujejo pa jih predvsem v • t ••'arn \h pri M81o-vaaiju raznih kalupcv in puduhno.
Prav v zadnjem času je postala vse bolj aktualna tema, koliko novih stanovanj bomo gradili širom po domovini, kako jih bomo gradili in kdaj bomo z novogradnjami pokrili potrebe po stanovanjih nasploh. Čeprav je o zadnjem bolj ali manj težko odgovoriti, smo se o prvih dveh problemih konkretno pogovorili za kranjsko občino na Zavodu za stanovanjsko in komunalno gradnjo.
Znano je, da se v skkdu za stanovanjsko gradnjo v kranjski občini letno zbere okoli 230 milijonov dinarjev, kar zadošča gradnji 120—150 novih stanovanj, seveda če pri tem upoštevamo, da gospodarske organizacije pri novogradnjah .sodelujejo z znatno samoudeleibo.
Trenutno je v kranjski občini v končni fazi gradnje 392 stanovanj na Zlatem polju, 100 stanovanj pri Zdravstvenem domu in začetih 40 stanovanj ob cesti JLA. Za vsa ta stanovanja pa je že angažiranih večina sredstev sklada za prihodnje leto — za Zlato polje 200,000.000 dinarjev, nekaj za stanovanja pri Zdravstvenem domu, nekaj pa jih ježe namenjenih za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta — stolpnice, v kateri bo lekarna, banka in stanovanja, katere pričet ek gradnje pa bo tudi še letos, ln sicer na nogometnem igrišču Triglava. Kljub temu pa bi bili v zmoti, če bi mislili, da v letu 1961 v kranjski ohčini ne bedo gradili novih stanovanj, češ do za to ne bo sredstev iz lastne
udeležbe, ki jih bedo dali zainteresirani. Razen tega namerava Zavod za stanovanjsko izgradnjo v prihodnjem letu vključiti v novogradnje tudi posameznike s 100 odstotno isamoudeležbo ali pa vsaj z visoko začetno udeležbo.
Precej govoric je tudi o vprašanju, kakšna stanovanja naj gradimo — z opremo ali brez nje? Na Zavodu za stanovanjsko in komunalno gradnjo so nam na to vprašanje odgovorili, da je vsekakor psrr.etneje graditi opremljena stanovanja. Takšna stanovanja bistveno ne podražu-jejo stanovanja, zagotavljajo pa boljši standard najemnikov. Za-' torej bodo v kranjski občini tudi v prihodnje gradili stanovanja tako kot doslej.
B. F.
DOMA...
BEOGRAD,   25. oktobra -
Predsednik Josip Broz Tito je sprejel brzojavko afganistanskega kralja Mohameda Zahira v kateri se mu lepo zahvaljuje za čestitke ob rojstnem dnevu.
BEOGRAD,   25. oktobra -
Odbora obeh zborov za gospodarstvo Zvezne ljudske skupščine sta začela davi razpravo o načinu izrabe zveznih sredstev v gospodarskih panogah v obdobju 1957 do 1959. Zatem bosta odbora proučevala analizo o regresih in dotacijah, ki jo je pripravil zvezni sekretariat za finančne zadeve. Danes začneta delati tudi odbora za proračun zveznega zbora in zbora proizvajalcev. Poslanci bodo obravnavali izpolnitev zveznega proračuna v prvi polovici letošnjega leta. Zakonodajni odbor zveznega zbora pa bo danes opravil redakcijo več zveznih predlogov.
BEOGRAD,   25. oktob a -
Podpredsednik Edvard Kardelj je včeraj obiskal I. mednarodni sejem gradbeništva, grajskem sejmišču. Podpred-ki je cd 15. oktobra na beo-sednik Karde j se je najdalj zadržal na galeriji, kjer je razstava »1001 problem vašega stanovanja«. Po ogledu sejma pradbeništva je podpredsednik Kardelj obiskal V. mednarodni sejem knjig v Beogradu. Zatem je dal podpredsednik Edvard Kardelj predstavnikom tiska izjavo, v kateri se je zelo pohvalno izrazil o obeh sejmih.
...IN PO SVETU NEW YORK,  25. oktobra -
Stalni tunizijski zastopnik v Združenih narodih je v pismu naslovljenem na uredništvo ~New York Timesa« znova da omogoči alžirskemu ljudstvu uresničiti pravico do sa-pozval svetovno organizacijo, moodloi-be. V pismu je rečeno, da bi Združeni narodi lahko to storili, če bi organizirali in nadzorovali referendum o Alžiriji, na katerem je bilo načelo samoodločbe kaj hitro uporabljeno.
klubski prostori v Žabnici
k k **10 soboto «0 v 2abnici %   ^nju .slovesno odprli klub-
Slin dVOnim
S i2lh_zbir«li v Zabnici, Sut-■>
soboto
10 od
uredili v tamkajšnjega doma. S prispevki,
<(..'' '^orfarjih so kupili telo-'(>'n ,-,i'-J"!m   prejemnik in i\r;\
J^af ,<!m J(> ta dvorana po-
r z* ih l'na 28 -s,ar<> in mla" W kmetovalce in delavce, za
\t% j'*0 'n vse, kajti ob rrd'i-t *vc i toleviziJskih programih, i!^j<v      gramofonskih pio~,ć
PJ««^ 0,3 Ve*ernih urah vsi za-
nV,()ran<> Je imelo domače i.,  ion«> Siirer«. Toda Le re'-80 bile tam predstave.
Prostor je bil malo raben. Pred čase/m pa so na iniciativo organizacije SZDL vsa društva in organizacije sklenile sodelovati za opremo prostora. Okrog 90.000 dinarjev so prispevali prebivalci Ostalo pa je dalo tamkajšnje kmetijsko posestvo, KZ, krajevni odbor, trgovina Hi.stra, Svet za Šoldtvo pri ObLO in krajevne organizacije.
Sedaj pričakujejo še pomoč od ObLO za nabavo potrebnega poli tva. Potem bodo imeli v Z :b-nici lep klubski prostor, ki ni le za potrebe SZDL, marveč za vse organizacije — za vse prebivalce,
-l c.
Kranj, 25. oktobra — Sinoči jc bila v zgornji dvorani D clavskega doma v Kranju svečana proslava ob 15. obletnici OZN, ko je 51 držav ustanoviteljic podpisalo Ustanovno listino Združenih narodov. Proslavo je organiziral Mladinski klub OZN Vajenskega doma v Kranju. O pomenu Organizacije Združenih narodov je na proslavi govoril tovariš Lojze Ude. Kot gost se je tega zborovanja udeležil tudi alžirski študent ljubljanske univerze, tovariš Šalah, ki jc govoril o narodnoosvobodilnem gibanju v Alžiriji. S proslave so udeleženci poslali tudi pozdravni brzojavki predsedniku republike Titu in naši delegaciji, ki se te dni mudi na 15. jubilejnem zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov. Po končani proslavi sta bila predvajana tudi dva filma iz dejavnosti OZN, in sicer »Veliki načrt« in »Vrnitev v življenje«. — Na proslavi je bilo precej kranjske mladine. -č
	i   « A f i H KIAJIV	SREDA, 26. oktobra W»
		
X ■ L T U B NI B A Z G L E DI
M AI IAZIOVOR
Pnlmnihri
KRANJ, 25. oktobra - Včeraj •e je iz Zemuna vrnil mešani pevski zbor »France Prešeren-«. Kranjčani so v Zemunu koncer-tirali v počastitev dveh obletnic tamkajšnjih prebivalcev: 16. obletnice osvoboditve Zemuna in gO-letnice ustanovitve tamkajšnjega Akademskega pevskega zbora.
Operne arije
KRANJ, 25. oktobra - Sinoči je bil v Prešernovem gledališču koncert opernih arij, ki so jih peli znani pevci ljubljanske Opere. Koncert je bil prirejen v okviru številnih prireditev Invalidskega tedna.
V SOBOTO PREMIERA TRBOJE - Mlada igralska iražina iz Trboj se bo v soboto prvid predstavila domačinom v letošnji gledališki sezoni, in sicer z M. Kranjčevim delom »Pot i« zločina«. Uprizoritev je reži-ral Mirko Cegnar, ki je z mladimi trbojskimi igralci delal že tudi lansko sezono.
URA PRAVLJIC
KRANJ - Medtem ko je pred dnevi kranjska Svoboda že gostovala s svojo priljubljeno prireditvijo za najmlajše, »Uro pravljic« v Zabnici, je v nedeljo imela prvo tovrstno prireditev tudi na odru Prešernovega gledališča. Prva »Ura pravljic« je v dvorano privabila številne pionirje in cicibane, kar kaže, da si najmlajši res želijo podobnih prireditev.
GOSTOVANJE IZ PULE KRANJ - V soboto je v Pre-šernoTem gledališču gostovalo »Narodno gledališče« iz Pule, ki je popoldne in zvečer uprizorilo komedijo »Karolina reška«. Na obeh predstavah so gostje pokazali Tisoko gledališko umetniško raven In res škoda je, da si Kranjčani »Karoline reške« niso •gledali t Tečjem številu.
ŽELJA PO MEDREPUBLIŠKIH GOSTOVANJIH Jesenice — Poročali smo že o gostovanju Delavskega kulturm-umetniškega društva Železarne Sisak na Jesenicah. Člani pevskih zborov, mandolinskega orkestra in ostalo vodstvo je bilo nadvse zadovoljno z omenjenim gostovanjem. Svoboda z Jesenic je prejela pred dnevi naslednji dopis s 60 podpisniki: »Spominjamo se prijetnih ur, ki smo jih preživeli z vami in pa vašega prijateljskega gostoljubja, zato se vam še enkrat zahvaljujemo, hkrati pa želimo, da se čimprej zopet vidimo in skupaj zapojemo!« Taka zahvala daje Tsekakor vzpodbudo za organi-ziianje še več podobnih izme-njar delavsko-kulturnih društev.
RAZGIBANA KULTURNA DEJAVNOST
MAVČIČE - V Mavčičah kul-turno-prosvetno društvo vključuje več sekcij, in sicer dramsko sekcijo, šahovsko sekcijo, namiz-noteniško sekcijo in sekcijo mladih harmonikarjev. Slednja je zelo delavna in vključuje 20 članov, med katerimi je tudi lanskoletni zmagovalec na javni oddaji »Pokaži, kaj znaš«, dijak Valentin Kalan. Mladi harmonikarji prirejajo koncerte tudi po okoliških krajih, stalno pa sodelujejo na vseh proslavah v svojem kraju.
Šahovska sekcija šteje 18 članov. Letos so si preskrbeli šahovske mizice in figure, le gostujejo še vedno v osnovni šoli. Tu tudi prirejajo šahovske turnirje in so imeli že turnir za četrtokategornike.
Najmočnejša je namizno-teni-ška sekcija s 35 člani. Tudi ti nimajo svojih prostorov in gostujejo v dvorani zadružnega doma. V medklubskih tekmovanjih dosegajo kar lepe uspehe.
Težko  je delovanje  dram ;ke
sekcije, ker so brez svojega režiserja. Njihova garderoba se je zaradi pomanjkanja prostorov spremenila v pravo skladišče kmečke zadruge, prostori so brez električne napeljave itd. Kljub temu pa letošnji program predvideva kar tri gledališka dela. Sicer pa za kulturno zabavo va-ščanov skrbijo z rednimi gostovanji raznih vokalnih in instrumentalnih ansamblov in drugih diamskih družin.
Naj povemo še to, da imajo v Mavčičah svojo knjižnico, ki je tuci v zadružnem domu. Ljudje silno radi segajo po knjigah. Te dobijo iz Centralne knjižnice v Kranju, imajo pa tudi okrog 400 lastnih knjig.
Velikega pomena je tudi Izobraževalna sekcija, ki skrbi za vzgojo novih šoferjev — mopedi-stov. 60 kandidatov je že uspešno opravilo izpite, pravkar pa končujejo že s tretjim 30-urnim tečajem za mopediste.
ni so pri
s predsednikom KZ Radovljica tov. Tomanom
V.
Jesen gre h koncu, z njo pa pojenjujejo tudi skrbi, ki jih imajo potrošniki z nabavo ozimnice. Tu ne mislimo na tiste — denarne, ki pridejo kot nujna posledica velikih jesenskih izdatkov, če nismo mislili nanje čez vse leto. Zanimalo nas je le, kako so trgovska podjetja poskrbela za svoje potrošnike; da se izrazimo še bolj določeno: želeli smo vedeti, kako je z ozimnico v Radovljici. Ker je to skrb tam prevzela naša Kmetijska zadruga,   smo   zaprosili njenega
upravnika Antona Tomana za krajši razgovor.
»Za katero območje skrbi radovljiška zadruga?«
»Poleg Radovljice zajema naša zadruga še celo vrsto vasi od Brezij in Vrbenj do vasi Gorice. Ker je to predvsem kmetijsko področje se večina prebivalcev po vaseh in tudi v Radovljici oskrbuje s krompirjem, zelenjavo in sadjem kar direktno pri proizvajalcih.«
»Kako ste poskrbeli za tiste, ki so si želeli nabaviti ozimnico pri vas?«
»Ze pred sezono odkupov smo izdali razpis, da naj vsak interesent prijavi zadrugi potrebne količine sadja, krompirja in zelenjave za ozimnico. S tem smo dosegli, da ni prišlo do nobenega zastoja pri odpremljanju ozimnice potrošnikom. Vse prijavljene smo že oskrbeli, željam ostalih pa tudi sedaj še lahko ugodimo, ker z odkupi še nadaljujemo.«
»Ali člani KZ Radovljica razpolagajo z zadostno količino pridelkov?«
»To bi vsekakor lahko po-
trdil. Naši kmetovalci so pri" delali predvsem zelo veliko krompirja. 20.000 kg smo g» prodali na drobno, 40.000 kg pa JLA. Od sadja so najbolje obrodile hruške, za jabolka je bilo slabše. Zato jc tudi razumljivo, da smo na drobno prodali skoraj 2000 kilogramov hrušk, jabolk Pa le 1500 kg.«
»Kakšne pa so bile cc»« sadja?«
»Jabolka smo prodajali P° 20 do 38 dinarjev za kilor gram, hruške po 48 din.«
»Ste imeli pri odkupovanju in prodaji kakšne tez-koče?«
»Lahko bi rekel, da je šlo brez posebnih problemov, saj je bilo pridelkov dovolj za kritje vseh domačih P°" treb. Odvečne količine, predvsem krompirja, smo odp°" slali v nekatere kraje v Voj" vodino in Dalmacijo.«
Novi prostori Avtoservisa
Bralci odgovarjajo
Neuspešno
JESENICE - Dosedanji prostori jeseniškega Avto-servisa ne ustrezajo niti delavnicam, še manj pa garažam. Spričo tega in spričo povečanja vozil je bilo treba misliti na ureditev novih, za razširjeno dejavnost avtoservisa potrebnih prostorov.
V minulem mesecu je Avtoser-visu uspelo, da so pričeli z izkopom temeljev za nove prostore na vrtu za pokopališčem. Dela so v polnem razmahu, kar je razumljivo, saj mora biti prva faza gradnje zaključena še pred zimo. V teh prostorih bo sprva urejenih 13 garaž za 26 vozil.
Kasneje pa bodo gradili dalje, tako da bo na tem mestu urejena centralna mehanična delavnica z vsemi servisnimi uslugami domačih in tujih motornih in av-
tomobilskih tovarn. To bo zelo prikladno, saj urbanistični načrt mesta Jesenice predvideva, da bo mimo vozila glavna tranzitna cesta.
Volivci bodo odločalali
ČLANI ZVVI OB NJIHOVEM TEDNU
SKOFJA LOKA - V tednu ZVVI na povemo nekaj besed o občinskem odboru ZVVI v Skof-ji Loki. Njihovi člani so se namreč vse leto skrbno pripravljali na 15. obletnico ustanovitve Zveze vojaških vojnih invalidov. Udeležili so se svečane proslave in odkritja spomenika padlim borcem v Cerknem v bolnišnici Franji. Nadalje so se udeležili skupnega izleta v Logarsko dolino, Novo Velenje in Celje. V Celju so si ogledali znane zapore Stari pisker, Stari grad in ostale kulturne znamenitosti. Minulo nedeljo so člani položili venec na grobove padlih na Urhu pri Ljubljani, obiskali pa so tudi gramozno jamo. Za zaključek tedna ZVVI pa nameravajo prirediti slavnostno sejo, na kateri bodo zaslužnim članom — vseh članov je 420 — razdelili diplome.
PODNART - V soboto, 22. oktobra, je bilo tu širše posvetovanje o izdelavi regulacijskega načrta za naselje Podnart, ki so se ga udeležili predsednik ObLO Radovljica in zastopniki vseh množičnih organizacij ter podjetij na območju KO Podnart. Izdelan osnutek regulacijskega načrta, ki določa predvsem načrtno gradnjo, bodo predložili v dokončno razpravo in potrditev zboru volivcev, ki bo v četrtek, 27. oktobra, v Kulturnem domu v Podnartu. Izdelali so tudi program za praznovanje krajevnega praznika, ki ga bodo letos praznovali že petič, in sicer od 22. do
NACRT ZA V PRIHODNJE
PODNART - V nedeljo, 23. 10., je bil v Podnartu redni letni občni zbor osnovne organizacije ZROP Podnart. Rezervni oficirji in podoficirji so se pogovorili o delu v preteklem letu in napravili načrt za prihodnje delo. Sklenili so, da bodo imeli letošnjo zimo 6 predavanj. V nedeljo, 30. oktobra, pa bodo napravili poučno ekskurzijo v Cerkno, kjer si bodo ogledali zgodovinsko pomembno bolnišnico Franjo.
5000 metrov traku na dan v „Trakotkalnici" v Žireh
29. novembra. To bo slovesna obletnica prvih ljudskih volitev na območju KO Podnart, ki so jih izvedli prebivalci okraja pod vodstvom OF in to kljub okupaciji v tretjem letu fašistične tiranije.
PRVI TRENINGI
Jesenice — Minuli torek je le-darni na Jesenicah že uspelo pokriti polovico drsališča pod Mežakljo z ledeno ploskvijo. Trener g. Wolkovski je že pričel z rednimi treningi jeseniških hokeistov. Novo pomlajeno liga-ško moštvo je imelo pred tem specialni suhi trening. V teh dneh pa bodo za otvoritev letošnje sezone zaigrali že prvo tekmo.
IZ KURIVA V RADOVLJICI
V mesecu maju t. 1. je Trgovsko podjetje Zeleznina v Radovljici prevzelo tudi poslovanje s kurivom. Ker nimajo skladišč, si potrošniki nabavljajo kurivo kar iz vagonov na železniški postaji. Od maja do oktobra so Radovljičanom in okoličanom prodali okoli 3000 ton premoga in 500,m drv. Večje ustanove se oskrbujejo z drvmi direktno pri Gozdnem gospodarstvu Bled.
Velika večina potrošnikov v Rauovljici si je nakupila drva in premog že spomladi in poleti, zato sedaj z dobavo nimajo večjih težkoč. Čutiti je le manjše pomanjkanje drv, ker je GG Bled velike količine pripravljenih drv, ki jih spomladi niso prodali, prodalo drugam. Ker je sezona za sekanje drv pozimi, je torej najugodnejši čas za nakup le-teh vsekakor pomlad in zgodnje poletje.
Pod tem naslovom je »Glas Gorenjske« objavil 10. oktobra članek o delu novoizvoljenega odbora aktiva LMS v Zabnici.
Mladinski aktiv Zabnica in njegov odbor sta spričo takega neodgovornega pisanja upravičeno ogorčena in smatrata, da je tako pisarjenje popolnoma namerno klevetanje novoustanovljene organizacije LMS Zabnica in nima nobene zveze s stvarnim stanjem oziroma napori, ki jih vlaga odbor tega aktiva za desego zadanih nalog.
Mladinska organizacija v Zabnici je bila ustanovljena na po-buJo osnovne organizacije ZK in SZDL z aktivnim sodelovanjem prav teh mladincev, ki danes tvorijo odbor te organizacije. Osnovni cilj ob ustanovitvi je bil, dati doraščajoči mladini pre-potrebno ideološko in kulturno vzgojo. Na ustanovnem sestanku te organizacije je bilo razvidno, da naša mladina čuti potrebo po taki organizaciji in da je pripravljena sodelovati na političnem, kulturnem in gospodarskem polju na vasi.
Novoizvoljeni odbor organizacije LMS v Zabnici je resno pričel z delom in se spoprijel z vsemi začetnimi težavami. Res je, da novi odbor ni mogel takoj v prvih mesecih obstoja ustvarjati čudežev kot si to najbrž zamišlja pisec omenjenega članka. Res pa je tudi, da je že napravil določeno delo in imel pri tem tudi uspehe.
Aktiv LMS je organiziral mladine za sodelovanje pri štafeti, ki je skupno z ostalimi mladinci iz Bitnja in Stražišča ponesla pozdrave v Kranj ob 900-letnici
obstoja mesta Kranja, iz . mladine smo v okviru ov^.^ ci je sestavili namizno ^JJS sekcijo katere člani že nacrzj, trenirajo. Nadalje smo otg^^ rali dramsko sekcijo, ki *e .
pripravlja   na zimsko Osnovali smo mladinski Ple* program   nadaljnjega dela smo vključili organiziranj« lovne brigade za urejanje n ^
nove;
ga telovadišča, za katerega napravljeni že vsi potrebni
rakL , M
Za vsa ta dela se je naš oo
že sestal na  petih sejah-
vedno, tako si tudi sedaj 1
mo čimveč članov v naše vr
kajti več kot toliko, sami do
daj nismo mogli napraviti.
Odbor LMS Zab«"1*
SVEČANO ODKRITJE SPOMENIKA
Gobovci — Svečano odft^, je   spomenika   padlim ta cem, ki so jih Nemci "str.e lili dne 3. julija 1942. leta',;L bilo v nedeljo, dne 23. bra   dopoldne,   v Gobo?* pri Podbrezjah. V grarn^ jami so bili ustreljeni M01 Pavlin, Vinko Golmajer, že  Kobal  in  Peter Do1«^ Svečanega   odkritja   se > udeležilo nad 300 prebiva10 r iz Podbrezij in Podnarta-Uvodni govor je imel Pr sednik   OOZB   Kranj ^ Bertoncelj.  Razen recitat0 jev   in  domačega pevske^ zbora je pri kulturnem Pr gramu sodelovala tudi £0<i na pihala iz Kranja.
Najnovejše poljuđno-znaRStven0 podrošfe
Delavske univerze v kranjskem okraju, katerih delovno področje je prav v izobraževanju odraslih, so presegle predvidene načrte in je bilo tako lani opravljeno: 156 seminarjev, sol in tečajev s
Čim več mladine
Letos, z Novim letom, je pričela v Zireh delovati nova »Tra-kotkalniea«. Podjetje je še v razvoju, saj predvidevajo, da se bo ta mali kolektiv, ki šteje danes 11 članov, povečal na 50 ali 60 ljudi. Hkrati pa predstavlja to podjetje za V prihodnje najbolj donosno panogo v Zireh.
Danes izdelajo dnevno 5000 m
najrazličnejših trakov, med njimi največ »keper« traku za široko potrošnjo in pa adjustirni trak za potrebe naše industrije. Sedaj imaio v bivšem gasilskem domu v Zireh montirani 2 statvi, računajo pa, da bodo z Novim letom montirali še dve, tako da bo proizvodnja trakov prihodnje leto 100 % večja. -vič
Reteče — V nedeljo, 2. oktobra, so imeli v Rotočah občni zbor kulturno - umetniškega društva. Zbora se je udeležila predvsem mladina, vendar tudi ta ne v toliki meri kot bi bilo želeti.
V razpravi so udeleženci poudarili predvsem potrebo po čim večjem številu predstav v njihovem prosvetnem domu. Razen dramskih predstav bodo skušali program kulturnih prireditev izpopolniti s kulturno-zabavnimi večeri. Govorili so tudi o nabavi televizijskega spre-
Prve krave v odprtih hlevih
v
Letošnjo jesen so v novozgrajene odprte hleve kmetijskega posestva v Poljčah namestili 110 krav simentalske pasme. V Poljčah so del krav že već let gojili v odprtih hlevih, vendar je ta novi način rejenja prinesel spet nekaj novosti, .ti so predvsem v tem, da krave tu niso privezane in se lahko svobodno
glb*jejO po dvorišču od pokritega hleva, ki je zavarovan le z eno sirani, do senika, kjer se lahko po potrebi hrani jo. Ko bodo uredili vse objekte, ki so še v gradnji, bo tu prostota za 200 krav. Zvedeli smo, da takega se-r.ika, kot gn imajo v Poljčah, nimajo nikjer drugje v Jugoslaviji. Načrte zanj so izdelali stro-
kovnjaki posestva sami. Pri hlevu je tudi velik silos, v katerem je prostora za 3000 kub. metrov silažo. Poleg sena in mešam' sila/.o bodo krave - molznice dobivale še moćna krmila. Tako bodo I močno hrano nadoknadili neugodne zimske vremenske pogoje, ki jih bodo živali preživele O odprtih hlevih.
TUDI OPOLDANSKI OBROK
TRZlC - Pisali smo že, da so v tovarni Peko v Tržiču, ki zaposluje več kot 1000 delavcev, odprli obrat družbene prehrane — tovarniško menzo. Topel obrok hrane jO delavcem zelo dobrodošel, tako da je delavcev in uslužbencev iz dneva v dan več, ki spoznavajo koristnost te ustanove. Pričeli so razpravljati tudi o pripravljanju kosil. Ce bo vse po sreči, bodo začeli s kuhanjem opoldanskega obroka že proti koncu meseca. S tem bodo razbremenili mnogo delavk, ki šele po prihodu iz službe pripravljajo kosila.
jemnika. Vsekakor morajo pritegniti v svoje vrste čimveč mladincev in mladink in poživiti delovanje mladinske organizacije. V novi upravni odbor so že izvolili nekaj mlajših članov.
POMOČ SOCIALNO OGROŽENIM TUBERKULOZNIM BOLNIKOM
Jesenice — Upravni odbor Železarne Jesenice je na zadnji seji sklenil, da v okviru »Tedna boja proti tuberkulozi« nakaže Rdečemu križu Jesenice enkratno finančno pomoč v iznosu 100 tisoč dinarjev. Socialno ogroženi tuberkulozni bolniki s področja jeseniške občine bodo UO jeseniško železarne nedvomno zelo hvaležni.
NTSREČE V LTH SKOFJA LOKA - Nesreče pri dehi, na poti na delo aH iz dela, so se glede na število nesreč In število zaposlenih v lanskem letu delno /manjšale. Težja nesreča je bila v letošnjem letu le ena, medtem ko je bilo lažjih v
treh tromeseejih 61. (davni vzrok nesreč pa je še vedno nediscipliniranost in neupoštevanje zast it-nih sredstev.
udeleženci, 395 javnih Pc\\^ s 36.424 poslušalci, 12 Ctf^jf predavanj s 102 predavan}"*,^ 13.904 poslušalci. Skozi V.ffi izobraževanja na delavski" . d 3447 venah je šlo v lanski sexW p tisoč 775 državljanov, kur > J) začetek vsekakor pomemben ^. za uveljavitev delavskih <"? J»
Najobširnejšc m najpop^r se področje dejavnosti DU '' 1 še vedno poljudno-znanstv1'M okviru tega področja so ft
univerze organizirale   2 ^Jtlf starše, 2 šoli za življenje (P va mladih državljanov za 2i jp tečaj   mentalne   higiene tertii\*' raznih predavanj s 44.443 T šalci.
Pred tekmovanje^
Ml«"?
Bolj ko se x\)' to je dnevu jy
„y
slušaj in povej nam«, *j i" se bodo pomerili Jesenic*' ; i Zagorjani, vse bolj se t0^9 dnevnih oddajah RTV ^%o"r in o prvem radijskem 1° ffir nju med Jesenicami i", ^ jem. Na Jesenicah imaj0. f*» reč 10-člansko komisijo, z^i no posluša radijski P1"0^,^ °| se tako pripravlja na ja »j, K dajo, ki bo 20. oktobra ob - [
Jesenice
29. oktobru, to je ske oddaje pod naslovom in povej nam
v dvorani Delavskega
<iortJy
zmago si bodo Jeseničan* ,,0>'
.- ..... v.rCJ-r  - '
Zagorjani priborili ^ZZsV* ;.<> 'ovanje Plesnega °r ^jflf sodelovanjem znanih juU ^ skih pevcev zabavne glil!'
t
31
Goiii-.\JSKE
SREDA, 26. oktobra 1960
NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO
Sestanek z novinarji na CK LMS TT^^TI TiT**!        gT* TJ        ff'Hr^Ti'Hr^l **T&
Velikanski uspehi  tkJUi 3fJ MHJl^ f
Pretekli torek je bila na Centralnem komiteju LMS tiskovna konferenca o letošnjih uspehih LM na delovnih akcijah
Pretekli torek je bila na Cen- nega športnega stadiona v Kra-
snem kotmiiteju Ljudske mla-Slovenije tiskovna konferenca o letošnjih uspehih organizacije LM na področju mladinskih delavnih akcij. Konference sta se med drugimi ude-ležila tudi sekretar CK LMS, To-ne Preložnik ter član predsed-■iva, predsednik komisije za toDB Tone Ferenc.
Premajhna skrb mladinske organizacije za življenske
probleme mladih ljudi
nju (4 MDB). Poleg vseh teh akcij pa je slovenska mladina prispevala tudi svoj del pri gradnji ceste »Bratstva in Enotnosti«. Letošnje leto je pri gradnji av
Imate še prostor v Dijaškem ma ima še tri sestre. V Kranj je polnoma drugačne cene za  na- take primere, potem  smo pre-
domu? Ali lahko napišem proš- prišel zato, ker ima veselje do jemnino. Po tem   odloku bi   ti pričani, da mladino ne bi bilo
njo za sprejem? Kdaj lahko pri- tekstilnega poklica. fantje plačali dvakratno vrednost težko dobiti za ostalo   delo t
demo? Taka in podobna vpraša- f> Drugi je IVAN PTIČAR iz za prostornino, ki verjetno ne bi mladinski organizaciji. Spet se je
2 scenskih nja s0 PrihaJala na upravo Dija- Polja pri Krapini. Tudi on ima znašala več kot 1000 dinarjev, po- pokazalo, da mladinska vodstva
MDB od tega 24 delavsko-kmeč- škeSa doma v Kranju pred pri- doma še štiri brate in sestro. tem za srednje ohranjeno opre- naših organizacij vse premalo kih, 14 srednješolskih ter 4 štu
dentske. Vsekakor kažejo zgornji po-
četkom šolskega leta. f) In tretji je MILAN GREGU- mo 1500 dinarjev in recimo za skrbijo tudi za življenjske pro-
Začelo se je šolsko leto. Mladi ROVlC doma iz Polja pri Krapi- vse ostale usluge naj bi plačali bleme mladih ljudi,
so spet prišli v Kranj, toda v ni. Doma ima še štiri brate in še 2000 dinarjev. To bi okroglo Ta   primer   prav   gotovo ni
Dijaškem domu je bilo prosto- tri sestre. zneslo 4500 dinarjev, kar bi bilo osamljen, toda naj služi kot opo-
J^laddnskih delovnih akcij so bi- delovne akcije iz leta v leto po-
■ V letošnjem letu velikanski, membnejša oblika dela organi-
**]  je na občasnih  in stalnih zaci je Ljudske mladine. Razve-
^ladinskih delovnih akcijah so- seljivo je dejstvo, da si je mla-delovaio več  kot   ena četrtina
h, saj vemo, da v Kranju obi- sili »Krapinsko  tekstilno  mdu- sno, ne pa 12.150 dinarjev, kar odgovorni in ki skušajo na ta
skuje razne šole precej več dija- strijo« za štipendijo. To so tudi je odločno preveč. način izkoriščati mlade ljudi,
kov  iz  vseh  krajev ' Slovenije dobili in tako vsi trije prišli v Pri vsem tem lahko upravičeno Pohvale vredno pa je tu prav
in Jugoslavije. Seveda tisti, ki Kranj. Ker niso dobili prostora postavimo vprašanje, kje je bila gotovo stališče Okrajnega komi-
niso dobili prostora v Dijaškem v Dijaškem domu jim je stano- mladinska organizacija na   šoli, toja LMS v Kranju, ki je ukre-
tem  ali nil vse potrebno, da se stvari
čeprav uredijo.   Upravičeno   se lahko
zati na to ali ono prevozno sred- strije-«, in sicer pri Otmarju Zu- je bila obveščena o tem prime- vprašamo, kje so meje pri zara-stvo. pančiču na Partizanski cesti 24 ru na zadnji mladinski konfe- čunavanju najemnine, ali res V tem sestavku nas ne zani- v Kranju. Še to naj povemo, da renči na Tekstilni srednji šoli, lastnik stanovanja lahko zaraču-majo tisti, ki stanujejo v Dija- jim je sekretar obljubil, kot so ampak kot kaže, je stvar ostala na svojemu podnajemniku sobo škem domu, niti ne tisti, ki ima- nam povedali, da bodo dobili to- le v zapisniku. Če bi mladinska kolikor hoče? Premislimo in prejo celo tako udobna stanovanja, liko štipendije, kolikor bo stalo organizacija na šoli skrbela  za sodimo...            M. Živkovie
E^^*7„-^<T?™^?ZZ Jna s števibidmi akcijami zgra- dQ so gj u stanovanje vanje preskrbel sekretar pod- da ni posredovala pri t« Pnov organizacije LM. Letos dila pomembne športne objekte ; se naye_ .Krapinske tekstilne indu- onem pristojnem organu, *° slovenski mladinci pričeli z ali ,pa si zagotovila sredstva za H .     .? ___„________. :„ _3_____s m___3.. t.,        mi. «k,Jjw-,* » .__
pričeli z ali pa _
°bčasnimi delovnimi akcijami že gradnjo mladinskih domov ali za
0,1 1. aprilu »Dnevu mladinskih opremo mladinskih klubov. Zelo
plovnih brigad« ter so te akci- pomembne so mladinske delov
I* nadaljevali skozi vse leto. Te ne akcije za srednješolsko mila-
°bčasne akcije so pomembne še dčno, saj za te mlade ljudi de-
*°liko bolj, ker je mladina na k> v mladinskih delovnih briiga-
no. Pogledati  hočemo  primere, V omenjeno sobo so se vselili
ki se tudi v Kranju še dogaja- 4. septembra.   Pohištvo je bilo
jo, kako nekateri lastniki na ra- srednje ohranjeno, soba srednje
čun pomanjkanja  samskih  sta- velika s tremi posteljami,
novanj  prav   kruto   izkoriščajo Prvi udarec, ki so ga doživeli
dijake, da visoko plačujejo na- ti trije dijaki je bil, ko jim je
jemnino brez posebnih uslug, pri »Krapinska tekstilna industrija«
zelo bornih štipendijah, ki jim poslala vsakemu za mesec sep-
jih dajejo nekatera podjetja.
ZA 27 DNI 12.150 DINARJEV ZA SOBO
Da, to se je zgodilo v Kranju.
tember le po 7000 dinarjev šti-
,:da jim gospodinje prinašajo zjut- stanovanje z vso oskrbo in pre-
mi gradila razne objekte, ki ji dah   predstavlja   edino   obliko rajJzajfrkPv    J8t£jo in Jpodob_ hrano
"°uo služili pri njenem sport- proizvodnega dela. V nekaterih __   „ •* . .    F,: t      . ____ Tr „
Kem življenju. Nekje pa so mla- okrajih so dosegli pomembne ^! ljudje pomagala urejata tudi uspehe tudi na področju d>ruž-^elja in Stanovanjske skupne- ^ benega upravljanja v brigadah ?*i graidili so potrebne komunal- in bo to prakso treba v bodoče 116 objekte itd. Na teh občasnih še nadaljevati. akcijah je sodelovalo okrog Pričakujejo, kakor je poudaril 30.000 fantov in deklet, ki so na konferenci tovariš Preložnik, opravili blizu 230.000 prostovolj- da bodo v prihodnjem letu po delovnih ur. Vseh takih ob- vsej Sloveniji številne mladin-^snih delovnih akcij je bilo v ske delovne akcije. Vendar mo-Sloveniji okrog 250. rajo biti plani o akcijah izgone važnejši razmah pa so do- tovljeni do 1. aprila. V pribod-^egle lokalne delovne akcije, ki njem   letu  bo  mladina delala
J1*1 je bilo v Sloveniji 15.  Na predvsem  ob mehanizaciji.  Na Tako kot mnogi so trije mladi
^fieh teh akcijah je sodelovalo vprašanje,  kako  bo z  gradnjo fantje doma iz okolice Krapine
•877   brigadirk   in   brigadirjev, ceste na Velo polje, je tovariš  prišli v Kranj na Tekstilno sred-
*^aJpomembnejše med temi ak- Preložnik odgovoril, da so na-  njo šolo. Tudi zanje ni bilo pro-
01 jami so bile vsekakor: gradnja črti v obravnavi in da ni ob ak- štora v Dijaškem domu, zato so
*Severne   magistrale«   Lenart— ciji še nič jasnega, da pa so ne-  si   morali   poiskati stanovanje
^mja Radgona, kjer je sode- kateri strokovnjaki mnenja, da drugje. Kdo so ti fantje?
j°valo 12 MDB, akcija v Horju- bi določene odseke ceste mladi-     (fl Prvi   je  LADISLAV TEN
*u (5 MDB) ter gradnja central- na lahko oradila. P. J
Gradnja ceste na Menino planino
Odprta pot v gozdove?
Menina planina z nižjim hri- skih planotah, ki so pravzaprav bovitim predgorjem predstavlja vrtače kraškega izvora na škol-dokaj obsežno področje, ki je s kovitih apnencih   in dolomitih, pendije. Sami so slutili," da bo komunikacijami bila vse  doslej leže dobri planinski pašniki, ki to prav gotovo premalo za nor- popolnoma nepovezana. Hribov- bi jih zaradi nizke nadmorske malno življenje. Drugi večji uda- ske vasi> ki ležijo ob   vznožju višine (od 1000 do 1100 m) lahko rec pa so doživeli, ko so za 27 južnih pobočij, veže na okrajno z agrotehničnimi ukrepi močno dni bivanja dobili 5. oktobra le-  cesto le slaba Pot> od tu dalJe izboljšali. To nam potrjujeta Bi-tos račun za najemnino sobe, ki  Pa vodijo na planino le gorska ba in Limovska planina, ki preje znašal nič manj in nič več  slaba pota, ki služijo   bolj   za hajata že na intenzivno pašno kot 12.150 dinarjev, to je okoli  vlako, kot pa za prevoz lesa in gospodarjenje. 120 din za dan za posameznika  za Pre§on živine   na  planinske Zaradi potreb po izgradnji ce-in to samo za najemnino sobe Pašnike. ste, so bila v letu 956 vložena in opremo. Le nekaj tisoč dinarjev jim je
ŠEK iz Završja pri Krapini. Do- za Jran0- PranJe in ostaT
lo. To je bilo premalo, saj so si
s tem denarjem plačali le cene-
Posvetovanje o stanovanjski izgradnji v Radovljici nn kosil° v Dijaškem domu na
* ° Zlatem polju, kjer bi sicer trije
■ * ^m        m       ■"A»2 obroki mesečno stali 5250 dinar-
SGGSI!lS3It*clTl D0Oi£trl jev Kpr so bil brez denarja'so
ww •i* b«* »wt||   *m ostali vse dni brez zajtrka in ve-
v enotno in nacrtne; Jo gradnjo stanovanj j*&     t?aM«n SSS
Je bilo pred dnevi posvetovanje menili da je le ta, če že obsta- nili pa so, naj bi upravni odbor ™al°™arno,s1t! P ^^J^tA^J?.!
ja,  potrebna bolje  koordinacije stanovanjskega sklada, ki oprav-
v skladu z urbanističnimi načeli 1 ja te posle, okrepili z novimi
in družbenimi koristmi sploh. strokovnimi uslužbenci. Ta sklad
Predstavnikov vseh večjih gospodarskih organizacij občine, so se pogovorili o doseda-nJ'h izkušnjah in o načelnih Sr"eniicah stanovanjske gradnje v Prihodnje. Čeprav to posveto-Vtr)je ni sprejelo konkretnih s*lepov so vendar tam navzoči ^diskutirali razna mišljenja, *' kodo koristno napotilo v na-dalJnji politiki stanovanjske Sradnje. Precej so govorili o ^ern, kakšno naj bi bilo stališče ®° družbene, privatne in zadruž-ne gradnjo. Pri tem so največ P°udarjali, da je treba več na-.r*nosti. V zadnjih letih se je lnclividualna gradnja zelo razši-'lla in nekateri graditelji se že p-ane-s kesajo, da so si zgradili n'še v posameznih okoliških Vaseb, kjer nimajo niti trgovi-niti šole, da o drugih komu-^inih ureditvah in družabnem lvljenju sploh ne govorimo. ^atf> so bili malodušni do pri-v&tne in zadružne   gradnje in
izpolnilo obljube, da jim bo dalo toliko štipendije kolikor bo veljala   prehrana,   stanovanje in
V Radovljici ni Zavoda za sta- je vsako leto prejemal okrog 70 vsa °stala oskrba, lahko ^Pra*
novanjsko in komunalno   grad- do   80   milijonov   dinarjev za
njo, kot je to urejeno v posa- gradnjo stanovanj. Letos pa je
meznih drugih občinah. Tudi na predvidenih skupnih sredstev za
tem posvetovanju niso   izražali približno 100   milijonov dinar-
potrebe za to organizacijo. Me- jev. -1. e.
Obisk iz Pule
Tržič - V četrtek, 20. oktobra, grajevanje po učinku, za stano-
je zbor proizvajalcev ljudskega vanjsko problematiko in druž-
cdbora iz Pule   obiskal   tržiški beno prehrano,
zbor proizvajalcev in   nekatera S člani zbora proizvajalcev tr-
Bogastvo gozdov na Menini planini bo dostopno
vijo zdravje. S tem pa bi nastali prav gotovo za družbo še večji stroški.
Po drugi strani pa lahko upravičeno obsojamo lastnika stanovanja, ki menda sploh nima razumevanja do mladih ljudi, ki so prvič krenili na življenjsko pot, da jih tako udira. Pri tem je gg*
žalostno tudi, da je sam menda Področje Menine je važno v prva finančna sredstva v popra-tekstilni obrtnik in kaže, da od gospodarskem pogledu, ker za- vilo 2 km ceste od odcepa pri svoje obrti še nima dovolj »do- jema po oceni 2900 ha gozdov s Cirkušah do vasi Češnjice. Tu je hodkov^. Zato mora izkoriščati skupno 490.000 kub. metrov ma- bilo konec uporabne vaške poti. še mlade ljudi, ki so bili na ra- se od česar je približno. 340 ti- Zato je bilo treba pričeti z na-čun njegove visoke najemnine — soč kub. metrov listavcev in 120 črtno gradnjo, za katero je pri-tržiška podjetja. žiškega ljudskega odbora so se v 12.150 dinarjev za sobo - naj- tisoč kub. metrov iglavcev. V tu- pravil elaborat Biro za lesno Gostje so si najprej ogledali popoldanskih urah razgovarjali večkrat lačni in premraženi v rističnem pogledu je bila Meni- industrijo v Ljubljani. Ze v le-tovarno čevljev »-Peko«, zatem o življenju in gospodarskem mrzli sobi. na premalo zapažena, z dobrimi tu 1957 je bilo zgrajenih nadalj-pa še Bombažno predilnico in standardu Tržičanov. Čudno se nam zdi, da nekdo komunikacijami pa bi pomenila nih 2100 m od Češnjic do Okro-tkulnico. Tu so gostom pokloni- Tržiški predstavniki bodo na lahko zaračuna tako veliko vso- za turizem pravo odkritje, zlasti ga. Leta 1958 je bil zgrajen poli knjigo o tržiškem tekstilstvu,- povabiio gostov obisk vrnili, da to za sobo z nekaj kvadratnimi še, če upoštevamo predvideno daljšek v dolžini 1300 m od Okro-povsod pa so se Puljčani zani- se bojo še bolj seznanili z živ- metri, ko pa vemo, da poseben rekonstrukcijo ceste, ki pelje ga do najtežjega predela na tra-mali za organizacijo dela, za na- ljenjem istrskih delavcev.            občinski odlok za to določa po- skozi Tuhinjsko dolino. Na gor- si,   to  je  do   Drče  nad vasjo
Okrog, lani pa je bila usekana
mmmmmm~mm~^~ —™——v  težje  strmo  južno, skalnato
področje v dolžini 1500 m. Zara-
in izvajanja oblastnih ukrepov iz di težkih del sta bili tu zaposle-
pristojnosti gozdarstva, je potreb- ni dve grupi delavcev. Letos pa
no, da ima gozdno  gospodarska so pričeli z deli že v mesecu ma-
organizacija    svoje    proizvodne ju, kjer so dosedaj napravili pri-
gozdne obrate formirane v okvi- bližno 2000 m novega cestišča in
ru   meja   politično   teritorialnih gornji ustroj   na  dolžini 490 m.
enot. Gozdni obrati naj predstav- Trenutno se dela nadaljujejo že
Ijajo   ekonomske  enote  s  samo- na zemljišču Limovske planine
O reorganizaciji načita gospodarjenja z gozdovi
Za vso Gorenjsko le dve enoti
Kuniiiiks zadruae, kl ne bod« zmogle vseh obveznosti do gozdarstva, bodo to lahko
P31odbe>o Izrotile Gozdnim gospodarstvom
Pred kratkim je bila v Kranju Ji" Sveta za kmetijstvo in goz-i*r?*yo, kjer so govorili o predugih reorganizacije sedanje go-l*«rske  službe.   Ker  ti predlogi
*x>eze, k,
gozdna   gospodarstva in ^etijske   zadruge,   marveč tudi
Ktnikt
čeno gospodarjenje pa je, kot je bilo ugotovljeno na seji Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, onemogočalo načrtno nego in urejevanje gozdov. Prav zato so bili gozdovi dokaj zapostavljeni. Delitev na lastništva je razdvajala
darjenje z gozdovi, marveč se je vsaka omejevala skorajda le na odkup oziroma prevzem ze k cesti postavljenega lesa. Zato danes pravzaprav nobena zadruga v sedanjem obsegu, z obstoječo mehanizacijo in kadrom ni sposobna
gozdov, ki   tudi precej y>vore Q u,j} vprasanjib, dajemo
splošne interese enega in druge-  prevzeti    samostojno gozdarsko
to
o stali-
|h.,P0/ širšo informacijo
V1* sveta. Hkrati, pa naglašamo,
y\tn ni dokončna rešitev, ker
t?r° o tem še   razpravljale in
cirPale   zainteresirane organiza-
fjf i>i kolektivi in končno tudi
^^aini ljudski odbor.
j  1'slovanje z gozdovi   je bilo
t.***] strogo   ločeno   vo lastništvu   r>        i •    . ■ "• Gospodarjenje s privatnimi
■ °*dovi je bilo preko kmetijskih
iif   "K zaupano poslovnim zve-
jJ^i.r* so bile v Kranju in v Ra-
ga ter hudo ovirala načrtno gospodarjenje z gozdnimi bogastvi.
Gozdarske poslovne zveze, kot je bilo ugotovljeno na tej seji, se niso uveljavile v neposredni go/.dni proizvodnji. One nimajo niti točno opredeljene naloge. Zato niti pri kmetijskih zadrugah,
službo, kot to zahtevajo nove smernice in skupni interesi.
Spričo takega stanja je predvideno, da bi se v bodoče pri splošnih interesih pogozdovanja, nege in gospodarjenja z gozdovi sploh ne ločila lastništva, dasi se pušča privatnikom pravico do prodaje
privatne lastnine); drugo, triglavsko območje pa bi zajemalo 51 tisoč 79J ha (okroglo 30.000 državnih in 21.000 privatnih gozdov). Za gospodarjenje s privatnimi gozdovi so, seveda, prvenstveno odgovorne kmetijske zadruge na svojem območju. Le v kolikor one ne bodo kos nalogam, bodo lahko po pogodbi odstopale določena dela splošnim gozdarskim organizacijam (Gozd. gospodarstvom).
upravljanjem (obratni delavski sveti).
Gozdno gospodarski organizaciji za izvajanje svojih nalog v zasebnih gozdovih vključujeta usposobljene kmetijske zadruge v gozdno proizvodnjo. Kjer kmetijske zadruge niso pripravljene oziroma gospodarsko usposobljene za to vključevanje, pa organizaciji preko gozdnih obratov samostojno izvajata v zasebnih gozdovih naloge do gozdnega posestva.
Za  formiranje enotne gozdno
Li če bodo ugodne vremenske razmere, bo položena osnova do hleva na Limovski planini v višini 1300 m, nedaleč od planine Bibe, ki leži v isti višini.
Doslej je bilo torej zgrajeno skupaj 7070 m, če pa prištejemo še odsek od glavne ceste do Češnjic, pa 9070 m ceste. Za vso dolžino zgrajene ceste je bilo doslej porabljenih 44 milijonov dinarjev.
Doslej zgrajena cesta le delno služi svojemu namenu, kar zajema manjše gozdno področje, vendar pa  omogoča,   da s po-
KONČN1 PREDLOGI
preko katerih bi morale poslovne  in iztržka cene lesa. Celotno go-
ZVeze razvijati   svojo dejavnost, niso vzpostavile ustrezne gozdarske službe.  Kmetijske zadruge v našem okraju so imele v zadnjih letih povprečno 70 do 80 odstot-4  !>!*'. 10 l>nc v igranju m v i\a-  kov celotnega dohodka samo iz ijtv >lci- Gozdovi splošnega ljud-  gozdarstva. Toda   skoraj noben* . e%<*  premoženja  pa so   bili   v  zadruga ni razvila ustrezne gozdarske službe, ni usmerjala sredstev v obnovo in smotrno gospo-
J'r'ivljanju Gozdnih gospodarstev Kr*nJM in na Bledu. Tako lo-
spodarjenje z gozdovi naj zajemata samo dve organizaciji, in sicer: ena za kranjsko območje s celotrvm škofjeloškim predelom obeh dolin in Tržičem, ter triglavsko področje za blejsko - radovljiško ter bohinjsko in gornjesav-sko območje. Prvo bi imelo skupno 66.877 ha gozdov (okroglo 20.000 ha   državne   in   46.000 ha
gospodarske organizacije v okviru posameznega gozdno gospodar- daljškom "odpremo""vso "planoto skega območja je potrebno, da se Menine planine, kjer so glavne Znotraj   sedanjega   kranjskega  obstoja gozdarski poslovni zvezi gozdne  p0Vršine.  Zato  bodo v in triglavskega   gozdno-gospodar-  Kranj in Radovljica  preoblikuje- nadaijnjem potekala cestna dela Skega območja naj se do 1. 1.1961  ta v podjetji in pridružita k ob- po gozdnem področju Menine v osnujeta dve gozdni gospodarski  stoječima    Gozdnima    gospodar- smeri zahodai kjer se bo cesta organizaciji   za   gospodarenje   z  stvoma Kranj in Bled. spustila proti vasem srednje Tu-
Predlog Sveta za kmetijstvo in hinjske doline ter preko Znojil in
gozdarstvo regulira tudi udeležbo Sel priključila na Okrajno cesto
komun v gospodarjenju z gozdo- pri vasi Podhruška. Z vrha Me-
vi in predlaga, da   se   udeležba nine pa se bo odcepil en krak
občin določa vsakoletno z okraj- proti Črnivcu, da se poveže z re-
nim družbenim načrtom. publiško cesto Gornji grad— Kam-
-/. c. nik.
vsemi gozdovi. Le-ti naj postaneta nosilec družbenega, perspektivnega in proizvodnega plana za oba sektorja lastništva gozdov na svojem območju.
Zaradi vključevanja gozdne proizvodnje v   komunalni sistem
(,ORE>JSKI
SREDA,   26.   OKTOBRA W60
Ob
vescevalecs
trinf p r « § i • 4
• b ( a v •
Atletski dvoboj v Trbovljah
Gsrenjci ziniti
V nedeljo sta se v Trbovljah 56,0, Sere (Z) 56,3; 800 m: Brana stadionu ŠD Rudarja srečali tuša (G) 2:05,9, Dime (Z) 2:06,9, reprezentanci Zasavja in Go- Soba (Z) 2:07,1; 5000 m: Florjan-renjske. Kljub pozni jeseni je čič (G) 16:45.4, Brvar (Z) 16:49,2, bilo vreme ugodno, le naprave Laznik J(Z) 17:00,0; 4X100 m: Za-za tekmovanje so bile precej savje 47,3, Gorenjska 50,2; viši-namočene. Tekmovalce je ovi- na: Zener (Z) 170, Vidovič (G) ral veter, toda kljub temu je bi- 170, Vresle () 170; daljina: Želo doseženih nekaj zelo dobrih ner (Z) 6,35, Samec (Z) 6,35, Roos rezultatov. Organizacija tekmo- (G) 6.10; krogla: Blenkuš (G) vanja je bila sorazmerno dobra, 14,07, Šolar (G) 12,80, Vajdič (Z) sodniki povprečni, razen časo- 11,78; kopje: Vajdič (Z) 58,48, merilcev, ki so nekoliko razo- Vari (G) 51,36, Kržišnik (G) 49 čarali. metrov 32 cm; disk: Blenkuš Obe ekipi sta bili zaradi poz- (G) 36.95; Vajdič (Z) 36,07, Mar-nega termina in drugih ovir zidovšek (Z) 32,86. nekoliko oslabljeni, pri tem go- Ženske - 60 m: Tršek (Z) 8,6, Prodam plemenskega vola. — Tekstilne tovarne Inteks v Kra- stava ob 20. uri, 27. oktobra pa  renjska vrsta nekoliko bolj. Do- Belehar (G) 8 8   Kores (G) 8 9-
PRODAM
Prodam več sto pišk — jarčk. So dobre nesnice, jajčarice, rjave barve. Na zalogi imam tudi piščance za cvrtje ali pohanje. Jelenčeva 23, za Kranj
TEČAJ ZA DOSEGO VISOKE ELEKTRO KVALIFIKACIJE
»Elektrotehniško društvo LRS — podružnica Kranj, bo priredilo tečaj za dosego visoke kvalifika-i   IBI,  ciie- Tečaj se bo pričel predvi-3985 doma 1. decembra 1960 in kon-
Primskovo   »TRIGLAV*.: 27.
oktobra jugoslovanski barv. film POP ČIRA IN POP SPIRA, predstava ob 19. uri
Cerklje »KRVAVEC*«: 27. oktobra francoski barvni film MOJ STRIC, predstava ob 19.30
Skofja Loka: 26. oktobra francoski kriminanli film MEGRE NASTAVLJA PAST, predstave ob 18. in 20. uri, 28. oktobra francoski   film   TATOVI DRAGU-
Prodam 3 zazidljive parcele v Cal 1. marca 1961. Predosljah. Voda in elektrika je     Prijave sprejemamo do 15. no
že na njih. Poizve se na Suhi vembra 1969 na naslov: Elektro- LJEV' Predstave ob 18. in 20. uri
št. 1, Kranj                          4030 Kranj   za  Elektrotehniško  dru- Duplica: 26. in 27. oktobra rta-
Ugodno prodam moped znam- stvo. Kranj. Vsi prijavljenci mo- lijanski  film   ŽELEZNIČAR -
ke »Puch«. Ogled v nedeljo, 30. raJ° imeti 7 *e*" delovne dobe. predstave ob 19. uri
oktobra 1960 pred trgovino »Ze- Kamnik:   26.   in   27. oktobra
leznina« v Škof ji Loki, od 8. do     RAZPIS ameriški barvni  film TETOVI-
9.30                                     4043     Komisija za delovna razmerja RANA ROZA, 26. oktobra pred-
Podjed Ernest, Olševek 49 4044
Prodam malo posestvo: hišo z vrtom in dobrim sadnim drevjem ter poljem za 2 živini. Mavčiče 49 pri Kranju 4045
Prodam nekaj gradbenega lesa - rezanega. Britof 121 4046
Prodam brejo svinjo. Cerklje 71 4047
Prodam plinski štedilnik »Ig-nis
nem oddelku 4043 Prodam   motorno   kolo NSU
Prima — letmk 1960. Naslov v oglasnem oddelku 4049
prosto   delovno ob 17.15
nju razpisuje
mesto
UPRAVNIKA MENZE
Pogoji: gostinska šola z 10-let-no prakso v gostinstvu ali pa 15-letna praksa kot kvalificiran delavec v gostinstvu.
Interesenti naj se zglasijo v kadrovskem oddelku tovarne In-
gledališče
Prešernovo gledališče Kranj —
uprizori v petek, 28. oktobra ob 20. uri John Pristley: INSPEKTOR NA OBISKU - red premi-
mačo ekipo sta še ojačala dobra 600 m: Jevšnik (G) 1:53,7, Strm-
atleta celjskega Kladivarja Sa- ljan (Z) 1:548 Vagaja (G) 1:57,1;
mec in Zener, ki sta sicer do- 4X100 m: Gorenjska 56,1, Zasav-
ma iz Brestanice.    Zanimiv in je 57 6; vi§ina. Salmič (G) 130>
zelo izenačen dvoboj se je konč- Preiogar (Z) 125. Vidmar (Z) 120;
no končal z zmago Gorenjske daijina: Hočevar (Z) 4,28, Bele-
v razmerju 87:80.    Pri tem so har  (G)  418   Tršek  (Z)   412.
ženske zmagale s 34:28, moški kro&la. Cesnik (G) 8 57 Prija.
pekačem. Naslov v oglas- }|g na^kasneJe do 27- oktobra erski. Otvoritev sezone
LJUDSKA TEHNIKA
pa 53:52.
Med posamezniki velja zlasti omeniti rezultat Samca na 100 metrov (11,4), Blenkuša v krogli (14,07) in Vajdiča v kopju (58,48
. v    MESECU   TEHNIKE bodo
Prodam   krmilno peso.  Britof___. .... TT „  . ,
„„  „___. predvajani filmi II. mednarodne-
ga festivala poučnih tehničnih filmov, dne 26. oktobra: Kino »Storžič« ob 15. uri, kino »Svoboda« Stražišče ob 18. in 20. uri.
Vabljeni!
itevilka 12, Kranj 4053 Prodam   motor   NSU »Maks« 250 cem,   v   dobrem   stanju za 245.000 din. Naslov v oglasnem oddelku 4054 Prodam novo kolo ali zamenjam za moped. Razliko doplačam. Pangeršica 5, Golnik 4055 Prodam 9 mesecev brejo kravo, Tupaliče 10, Preddvor 4056
Gledališče   »TONE ČUFAR*< Jesenice — uprizori v četrtek,
V okviru proslav in prireditev Tu°^°b'%0b !.6 ,uri .D-Gorišek metra>- ^ni pa so bili še ing. n/ipci^TT   TtriTA. u„a„ SILNI  BIC,  mladinska igra  - Zupan, Florjaneic in Zener. -
zaključena predstava za osemletko Prežihov Voranc in v petek, 28. oktobra ob 15. uri W. Shakespeare SEN KRESNE NOČI — zaključena predstava za gimnazijo na Jesenicah.
Blenkuševa znamka v krogli je tudi nov gorenjski rekord. Doseženi   rezultati   — moški:
telj (Z) 8,47, Taufer (Z) 8,32.
SEJA GORENJSKE TURISTIČNE ZVEZE
Kranj, 25. oktobra — Jutri bo v Kranju seja Gorenjske turistične zveze. Na dnevnem redu je  razprava o investicijski de-
100 m: Samec (Z) 11,4, Pump (G) javnosti in tudi o cenah, ki naj 11,9, Galjot (G) 12,0; 400 m: ing. bi veljale za gostinska podjetja Zupan (G) 53,6, Praprotnik (G) v prihodnji turistični sezoni.
OBVESTILO
Obveščamo člane Kluba gospodarstvenikov, da bo v petek, dne 28. oktobra 1960 ob 9. uri dopoldan v klubski dvorani v Kranju, Prešernova ulica 11/1, raz-Kupim hišo v okolici Kranja, govor o
KUPIM
^1
Naslov v oglasnem oddelku
4057
Kupim kravo, dobro mlekarico s teličkom ali na brištu. Naslov v oglasnem oddelku 4053
V. Z. RADOVLJICA VPRAŠANJE - V kratkem boste postali pomočnik pri obrtniku kjer ste se izučili, zanima
_  vas ali vas je dolžan delodaja-
ka   za   gospodarstvo   pri   OLO i„„ *__„ , ... '
* lec še naprej držati v službi.
ODGOVOR - V  skladu s 24.
»Perspektivnem programu razvoja tekstilne industrije-«
ki ga bosta vodila:
1. Franc Hribar, Zavod za planiranje LRS
2. Milan Ekar, načelnik oddel-
RAZNO
Avto-moto društvo Šenčur ob- Kranj, ješča vse šoferje amaterje in Vabimo gospodarsko - politične clenom"Uredbe o" vajencih (Ur. traktoriste, da se vrsi zamenjava javne delavce, da se udeležijo j.gj pLRJ št 39/52) mora podjetje oziroma zasebni delodajalec vajenca po opravljenem zaključnem izpitu zaposliti kot Šenčur do vključno 2>. novembra poslovanje invalidnih in drugih kvalificiranega delavca najmanj
,   «    c   x   T KmnJ m 6 mesecev,   če   vajenec to
Avto-moto društvo Šenčur ob- RAZPISUJE
vešča vse interesente, da se pri- za delovno mesto čevljarski počne tečaj  za šoferje  amaterje močnik, več kvalificiranih čev-27. oktobra ob 19. uri v prostorih ljarjev. AMD pri »Jožu« 4051
ška komisija spozna, da so stalno nezmožni za delo.
som. Zanima vas ali se vam prizna kaka olajšava pri priznanju delovne dobe.
vozniških dovoljenj vsak torek razgovora, in vsak četrtek od 16. do 18. ure
v sejni  sobi   zadružnega  doma     Upravni odbor Zavoda za za
S. O. BOHINJ
VPRAŠANJE - Zanima Vas od katerega leta starosti dalje se vam prizna delovna doba.
ODGOVOR - V skladu s 1. točko 49. člena Zakona o pokoj- .
ninskem zavarovanju (Urad. list lo\ne."\ razm.erJ» m delal polni
ODGOVOR - V skladu z 61. členom Zakona o pokojninskem zavarovanju (Urad. list FLRJ, št. 51/57) se slepemu zavarovancu šteje čas, ko je bil slep v dc-
Iščcm  prazno ali opremljeno
■obo v Kranju ali bližnji okolici. Dam nagrado. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Poštena«
4052
Sobo — lahko tudi podstrešno, Očeta starejša zakonca v Kranju.   Ostalo   po   dogovoru. —
kina
zahteva. K. S. BLED
VPRAŠANJE - Sin edinec »luži vojaški rok. Oba z ženo sta že stara in za delo nesposobna. Zanima vas, ali je upravičen sin do skrajšanega vojaškega roka.
ODGOVOR - V skladu z 2. členom Zakona  o spremembah
leto za obveznika nabornika, čigar družina nima nobenega dru-
temeljna dohodnina od kmetij-
mlajši, če jih vojaška zdravni-
Jesenice »RADIO«: 27. in 28.
oktobra   ameriški   barvni film MOBY DICK Jesenice »PLAVZ«: 27. in 28. Naslov v oglasnem oddelku  3999 oktobra  slovenski  film DOBRI
Sprejmem pomočnika avtokle- STARI PIANINO parske stroke.  Možna priučitev     Kropa;   27. oktobra francoski
iz katerekoli kovinske stroke, film MONPARNAS 19, predstava gjva al| kak drug d(modek ne Močnik Stane, Britof 116     4059 ob 19.30 presega 7neska w gA določi ZIS
Za pomoč v gospodinjstvu m Radovljica: 28. oktobra amen- Za pridobitno nesposobne se rana vrtu nudim hrano in stanova- .ški rinemaseone film ULICA čunajo staršj na(, 6Q ,et (moški) nje. Naslov v oglasnem oddelku FREDERICK ŠT. 10, prestava ob ,       d 5fl , t (ženskc) pa tudi
4060 20. uri
Takoj sprejmem krojaško po- Bled: 28. oktobra angleški film močnico-ka. Vladimir Franc, Ti- INTERPOL, prebava 00 20. uri tov trg 13, Kranj 4061     Kranj »STORŽIČ«: 26. oktobra
Stanovanje in hrano nudim to-  ameriški barvni film VIKINGI, f varniški delavki za pomoč v go- predstave ob 17., 19. in 21. uri, spodinjstvu. Nezaposleni preskr- 27. oktobra isti film, predstave bim v bližini službo. Naslov v ob 15., 17., 19. in 21. uri in 28. oglasnem oddelku 4062 oktobra isti film, predstave ob
Po daljši specializaciji doma in 15., 17., 19 in 21. uri in matineja v inozemstvu sem odprl lastno ta- ob 10. uri. 26. oktobra ob 15. uri petniško delavnico. Izdelujem II. MEDNARODNI FESTIVAL hitro, solidno in poceni klubske POUČNO TEHNIČNIH FILMOV, garniture, kavče, otomane, na- 27. oktobra francoski barvni film
MOJ STRIC, matineja ob 10. uri. Stražišče »SVOBODA«: 26. ok-
FLRJ št. 51/57) se v delovno dobo ne šteje čas, ko je bil zavarovanec v delovnem razmerju preden je dopolnil 15 let starosti.
S. T. SKOFJA LOKA
VPRAŠANJE - Ste lastnik stanovanjske hiše, stranka vam je izpraznila stanovanje. Zanima vas kdo je upravičen istega oddati.
ODGOVOR - V skladu s 56.
in dopolnitvah zakona o narod- členom Zakona e stanovanjskih ni obrambi (Uradni list FLRJ, razmerjih (Uradni list FLRJ, šlc-št. 14/57) traja vojaški rok eno vilka 16/59) ima pravico oddaja-
ti stanovanje v družinski stanovanjski hiši, ki je v državljan-
redni delovni čas v delovno dobo s povečanjem tako, da se šteje vsakih 10 mesecev take zaposlitve kot polno leto. Starostna meja pa se za vsakih dopolnjenih pet let take zaposlitve zniža za 1 leto.
K. Z. KRANJ
VPRAŠANJE - Zanima vas ali se vam šteje v delovno dobo čas, ki ste ga prebili kot obrtnik in ste sedaj od 1. 1945 dalje zaposleni v gospodarski organizaciji.
ODGOVOR - V skladu s točko 2., člen 41. Zakona o pokoj-
gega člana zmožnega za delo in ski listi, lastnik hiše. ObLO pa  ninskem zavarovanju   (Ur. list
lahko predpiše na   sejah   obeh FLRJ št. 51/57) se vam čas po-
zborov, da odda stanovanje sa- klicnega dela pred   15. majem
mo ob določenih pogojih. 1915. leta šteje v pokojnino, če
ste prebili kot zavarovanec po
F. V. SKOFJA LOKA IS. maju 1915 v delovnem raz-
VPRAŠANJE - Kot slepi ste merju 15 let in ste delali poln
zaposleni s polnim delovnim ča- delovni čas.
j Gospodarske vesti
# Konferenca o kmetijskih problemih sredozemskih držav. Te dni so se v Kopru sestali predstavniki sindikatov kmetijskih delavcev Ju" goslavije, Italije in Maroka, ki imajo nalogo, organizirati konferenco o problemih krneti j stva v sredozemskih državah. Na konferenci bodo raz-pravi j ali o izvajanju progra-ma FAO v zvezi s pospeševanjem in razvojem kmetij^3 v nerazvitih in premalo razvitih državah.
% Proizvodnja vlečnic " piranski ladjedelnici. Od l^3
1957, ko so v piranski ladjedelnici splovili prvo vlečnic" za prevoz tekočega goriva z zmogljivostjo 1000 ton. so do-
slei izdelali v podjetju ze
takih vlečnic, sesalni bager, rečni vlačilec in več motornih in aluminijastih čolnov. Trenutno proizvajajo nov rečni vlačilec in dele za novi sesalni bager. S tem imajo v ladjedelnici svoje zmogljivost* zasedene do sredine prihodnjega leta.
© Trgovinska pogajanj« med Indijo   in Jugoslavijo-
18. oktobra so se v Beograd** začela trgovinska pogajanj3 med delegacijama Indije w Jugoslavije. Na pogajanji" bodo določili blagovni seznatf za leto 1961 in proučili t""1 nekatera vprašanja v zvezi z dolgoročno blagovno izmeni3" vo med obema državama.
Q Otvoritev Visoke kmetijske šole v Osijeku. 20. oktobra je pričela v Osijeku s predavanji Visoka kmetijsk3 šola za poljedelstvo in živinorejo, ki je prva te vrste v državi. Šola ima šest kateder s skupno 260 slušatelji. VW ješkem okraju pa tudi Vre videvajo, da bodo odprli nov° Višjo kmetijsko šolo.
0 Konferenca želez. upr*v v Portorožu. 18. oktobra se le v Portorožu pričela mednarodna konferenca žele7niški" uprav, na kateri sodelujeJ0 predstavmki železniških uprfv Švice, Madžarske, Avstriji-Nemčije, Italije in Jugos*3' vije. V času tridnevnega za* sedanja so na konfere"^ razpravljali predvsem o vpra' šanjih železniških prevoz0^ in blagovne izmenjave rne Madžarsko in Švico.
A  Povečanje blagov
v
prometa v koprski luki.
prvih devetih mesecih letos r dosegel blagovni promet koprski luki 117.000 ton. konca tega meseca bo prispe
po
lo v luko še nekoliko ladij-
ki
bodo naložile les in razne in'
dustrijske proizvode, na njene na inozemske trge.
rne'
di finančni rezultati luke i0 zelo ugodni. Ze konec nvgu sta je vrednost prometa do segla 126 odstotkov planira^' ga obsega.
Domača humor/tk i
slanjače, vzmetnice, žimnice itd. Izvršujem vsa tovrstna popravila.
Se priporočam! Krumpak Ivan, tobra barvni TEHNIČNI FILMI,
Tapetn is t vo-d ek otac i j e, V cd opi v -čeva 19, Kranj (nasproti trgovine »Samopostrežba« pri Savskem
predstave ob 18. in 20. uri
Naklo: 26. oktobra jugoslovanski  barvni  film POP ČIRA IN
mostu).
4063  POP SPIRA, predstava ob 20. uri
Uzravni odbor podjetja Vrtnarstvo — ekonomija Kranj razpisuje naslednji delovni mesti
1. Admlni ttrativna uslužbenka
z dokončno ESŠ ali vsaj 5-letna praksa za dela socialnega zavarovanja, obračun osebnih dohodkov in pomoč v knjigovodstvu.
2. Uslužbenka za blagajniške posle
a primerno izobrazbo.
Nastop takoj ali po do-govoru.
Plača po tarifnem pravilniku. V poštev pridejo reflek-tantke iz Kranja ali bližnje okolice.
Prošnje pošljite pismeno ali se osebno zglasite v Upravi podjetja, Kranj, Križnarjeva pot 4 (Stražišče) do 30. oktobra 1960.
ČETRTA KAVA
Zmeraj sem se izogibal opojnih sredstev, praškov in vsakovrstnih umetnih oblik pri zdravljenju in osebnem la-godju. Držal sem se prirodnih zakonitosti in moram reči — doslej se nisem kesal.
Toda včasih se človek v družbi ne počuti udobno. Zato sem skušal vedno najti ustrezno nadomestilo. Kadar so drugi na primer naročali vino, sem zaprosil kokto, ko so si ponujali cigarete, sem vzel iz žepa bonbone. Tudi kave nisem pil, razen v pripravah na morebitne dolgočasne govoran-ce na kakih konferencah, da ne bi zaspal. Včasih pa sem bil prav zato predmet segavih in hudomušnih pripomb. Zato sem se ondan odločil, da bom držal družbo povsod, razen, seveda gri cigaretah. Tega ne bi vzdržal.
Tako sva s prijateljem ondan potovala službeno po nekaterih podjetjih in pisarnah naŠe občine.
»Izvolite kavo!* Tako so naju    postregli v tajništvu prvega podjetja. Prijazno sem se zahvalil z rahlim nasmehom in v dveh ali
treh požirkih izpraznil skodelico. Kar vesel sem bil tega. Nič se ni bilo treba oproščati, nič ni bilo pripomb o srčnih hibah in drugih boleznih. Skupno srebanje kave me je celo otreslo občutka manjvrednosti. Močnejši sem se počutil med dovtipi o ženskah, o nočnih lokalih in podobno. Vsaj zdelo se mi je tako.
Pot je vodila v organizacijski oddelek. Med papirji in priročniki na mizi pa sem nepričakovano zapazil tudi velik podstavek iz debele umetne mase in na njem — tri skodelice kave.
»Izvolite!* naju je pozval prijazen uslužbenec.
»Oprostite, ampak pravkar .. .* sem začel, odločen, da se to pot oprostim.
»Kavica se zmeraj prileze! Kar vzemite!* je prekinil besedo gostitelj in več kot nevljudno bi se bilo upirati.
Zatem je pot vodila v gostinski obrat. S prijaznimi besedami so naju sprejeli, vodili v pisarno in ponudili udobne sedeže. Beseda je hitro stekla o naših poslih. Upravnik je bil vešč in simpatičen človek. Hi-
tro smo opravili potrebno in prav, ko srno začeli pogovor o zadnjem televizijskem programu, je mlada natakarica postavila na mizo podstavek z veliko bakreno posodo za kuhanje kave in skodelice s krožniki.
»Oprostite, ampak jaz . . .* sem se začel izmikati.
»Nikar, prosim ne odklanjajte ta skromen znak mojega zadovoljstva ob vašem obisku! Končno pa, na potovanju je človek zmeraj potreben, vem . . .* je nadaljeval upravnik in kar sam natočil vročo črnino v vse tri skodelice.
Ni kazalo drugega kot podrediti se. Iz pil sem in to celo v moje začudenje, z neverjetnim užitkom.
Po hodniku v pisarne, kamor sva s kolegom prišla tik preden so zapirali, je močno dišalo po kavi. S preletel me je rahel strah, kajti tri kave, ki sem jih bil že posrebal tisto dr poldne, so mi že začele močno razburjati srce in nič dobro se nisem počutil. Tukaj bi bila že četrta!
»Malo boste morali počakati. Stranko ima,* je pojasnila
prijazna tajnica, ko sva povedala najine želje ter nama ponudila stole ob nizki mizic1* na kateri so bile razne revije-Potem je izginila nekam z* zaveso, kjer je bilo slišati ivenket skodelic in krožnikov. Odločil sem se, da preprečim morebitno novo neprijetnost sebi in drugim.
»Tovarišica!* Pa nama vendar ne boste kuhali kave ker ...*
»Kakooo! * se je oglasih ona in pogledala skozi odprtino med zaveso, ki jo je narahlo odmaknila z roko.
»Veste, ne bi kave, ker . ■ ■*
»Kavo,* je začudeno ponovila in mi vzela besedo. »Kdo pa vam je dejal, da kuha>n kavo. Mislite, da smo tuk&i taki »kofetarji* kot pravijo-Drugam poglejte, ko kuhaio, da smrdi že po vseh dvoriščih-Samo nas vidijo vsi.*
Hudo se je razburila, čcŠ, d* točno ve kdo mi jc natvetei to o kavi, da je to samo osebna »preklarija*, in da, da--\ Skoraj ni bilo konca. K srey je prav takrat prišel iz sosedne sobe predsednik in naju p0' vabil na razgovor. Sicer vem ... V sebi pa sem se zaklel, da se nobeni kavi ne borf upiral niti prigovarjal pa tudi če mi raznese srce.
Marel
V »Iskri« dvajsetkrat več ležajnih igel
Tudi v najsodobneje organizi-Rflb in opremljenih tovarnah še vedno vidimo posamez-»* del«me postopke, ki terjajo H delavcev ogromno telesnega duševnega napora, ročne •Dretnosti, koncentracije pri de-I in podobno in so razen tega froffosto precej zastareli, dolgo-'rMni in dragi. Med njimi je 'udi precej takšnih, ki že dolgo Naročajo preglavice tehnolo-•om in drugim strokovnjakom ^anstveno-raziskovalnih institutov ter tovarniških oddelkov napredek proizvodnje, celo v •dustrijsko najrazvitejših deže-*h. Eden od teh je na primer **stopek za brušenje miniaturah ležajnih konic za občutljive "krilne naprave, kakršne izdere pri nas tudi kranjska Iskra.
Naj na kratko opišemo postopek, ki ga uporabljajo skoraj v vseh tovrstnih tovarnah.
Drobne ležajne igle, najmanjše med njimi so dolge le nekaj milimetrov in tenke kot las, morajo biti obdelane do nekaj mikronov natančno. Za primer si oglejmo 3,5 mm dolge in 0,6 mm debele ležajne igle, ki jih nabavlja Iskra v Zahodni Nemčiji in jih je treba pri končnem obdelovanju še zbrusiti in še zgladiti površino, če hočemo, da bo merilna naprava delovala brezhibno. To delo so doslej v Iskri opravljale delavke na posebnih obdelovalnih strojčkih tako, da so igle najprej vpele v stroj ček, naravnale nanje z drobnogledom fin brusilni kamen in pazljivo oblikovale konice igle, ki jo je
A Sobot* je in mesec se že bli-*a koncu. »Kam bi sla? Pojdiva v kino! V   »Svobodo* Stražišče PTl Kranju,* mi pravi Marjana. *r*i res,* ji z veseljem odgovo-r"n. »Toda, kdaj?* začne Marja-premišljevati. »Če je predsta-v* popoldne, bo preveč otrok v korani. Če greva ob 18. uri, bo lTezgodaj ali pa prepozno za ve-Cer]o in če greva zvečer ob 20. uri ne, takrat ne grem!* »Zakaj "fj* sem jo vprašal. »Pri večernih predstavah ne prenesem sto-ynJa otrok, največkrat zaspanih £Jfnčkov. In takrat namesto, da 1 spremljala film, premišljujem o st*rših,  ki jim  potrebe njihovih *l*lčkov prav nič ne pomenijo.* A Pmvijo, da je v Bitnjah še ved-5° precej »reakcionarno* razpolovnih vaščanov. Tako nama je za-pred dnevi  »teta*, sorod-?'c« najmanj iz dvanajstega ko-ifn»- Trdila pa je, da je teta, se-vMa zato, ker je vedela, da sem Bodičar. In ko nama je pove-r1« zakaj gre, se res nisem več takšnemu razpoloženju Bi-enčanov. Mislim, da bi bili po-%°d ljudje nejevoljni, če bi mo-Tčr še vedno otepati le črn kruh. . n?nčxni pa ga morajo, ker be-kruha ne dobe niti ob delavcih nitl ny praznikih. ^Zdaj moram pa še odgovoriti n*semu zvestemu bralcu na na-HednJe pisemce:
.. kranjski avtobusni posta-
ji Prodajajo take vozne karte, na 'terih sploh ni napisana odhod-postaj* in končna postaja. Pa j*.di karte so na navadnem pa-j"V", d* jo človek lahko kaj hi-£° zgubi. Zakaj nimajo voznih ■art iz kartona kot na železnici /?.     s tem preprečili tudi golju-*lc< r* kutere so vozni listki iz *v*dneg*   papirja   nadvse pri-,r"vm.* S. P. Duplje
Spoštovani bralec, najlepša ti hvala za pisemce in ne zameri mi, če te bom kljub temu malo zbodel. Veš, zdi se mi, da so vozni listki iz kartona ali papirja kar v redu, saj imajo tudi isto veljave. Tiste karte iz papirja je prav tako težko zgubiti kot papirnati denar. Torej se tudi papirnatih voznih listkov »ahtaj* kot papirnatega denarja. Ker se pa goljufije tiče, mislim, da tisti, ki že goljufa ali je sploh navajen goljufati, lahko okrog prinese sprevodnika s kakršnokoli karto. In kadar boš ti kakšnega zalotil pri takšni goljufiji, mi takoj sporoči, in ga bom tako premikastil, da bo pri soncu vse zvezde videl. /\ In še ena, da vas bo strah in groza. Tako sem se počutil tudi ;az oni dan, ko sem šel v Kranju mimo Pokojninskega doma. Pred velikim poslopjem je ual majhen mule, ne morem mu drugače reči, in ko sem prišel do njega, je tako nekaj revsknil v mene, da mi je kar sapo vzelo. Obstal sem kot okamenel, v tistem trenutku pa mi je priletela z ne vem katerega balkona, precejšnja količina kamenja in peska naravnost na glavo. Napol v nezavesti sem le še slišal otročji smeh, kot bi sanjal. Ko sem se prebudil iz omedlevice, razumljivo, nikjer več nobenega mulca. In ker že meni ni bilo usojeno, da bi se jim re-vanžiral, prosim, da jim jih njihovi starši nalože po zadnjici.
Na svidenje, Vas
Bodičar!
bilo treba potem še zgladiti s posebno jekleno ploščo. Menda ni treba posebej pripovedovati, kako naporno je bilo to delo za oči in živce delavke in kako je bila kakovost dela odvisna od osebnega razpoloženja — spretna delavka je zbrusila na uro povprečno 25 ležajnih konic! — izmet pa je bil razmeroma visok.
Tako so v Iskri obdelovali ležajne igle že nekaj let in najbrž bi jih še vedno, če ne bi začel inž. Matija Tomšič iz tehnološkega oddelka tovarne, razmišljati, kako bi olajšal dejavkam naporno delo in poenostavil delovni postopek. Plod tega njegovega razmišljanja in prizadevanj njegovih sodelavcev je preprost strojček za bobnanje ležajnih igel, ki je pred nedavnim zamenjal dosedanje obdelovalne strojčke za brušenje igel v Iskri in prihranil delavkam naporno gledanje skozi drcbnog!ed.
Novi strojček je sestavljen iz majhnega elektromotorčka, ki preko prenosa vrti navadno šti-riogiato stekleničko, v kakršni predajajo črnilo ali tuš. Vanjo na trese delavka 5000 še neobde-laaiih ležajnih igel ter potrebno količino posebnega brusilnega prahu; nato stekleničko zapre, pritrdi n» cs, vklopi motorčke — delo je opravljeno, če odštejemo kontrolo bobnanja na posebnem projektorju, ko jo mora opraviti delavka v določenih časovnih presledkih. Ležajne igle se med tem brusijo kar sa-
me — in po nekaj ur brušenja ustavi delavka motorček, sname stekleničko, spere z ležajnih igel brusilni prah in jih posuši. Nafto jih še enkrat vloži v stekleničko, nasuje nanje še nekaj jeklenih kroglic, stekleničko zapre in pritrdi na os — delo pa spet opravi elektromotorček, ki s trenjem igel in kroglic pri vrtenju zgladi površino zaobljenih konic do nekaj mikronov natančno.
Na koncu naj namesto laskavih ocen strokovnjakov o novem načinu obdelovanja ležajnih igel navedemo raje nekaj številk, ki najbolj prepričljivo govore o prednosti novega strojčka za bobnanje: lani so v Iskri po dosedanjem klasičnem načinu ob-igel in zato porabili 1486 delovnih ur; pri tem pa je bilo 3640 delali 37.147 drobnih ležajnih kosov izmeta. Novi strojček za bobnanje izdela prav tolikšno količino ležajnih igel v 75 urah, pri tem pa je izmet najmanj SO odstotkov manjši. Z drugimi besedami: z novim strojčkom lahko v Iskri obdelajo dvajsetkrat več ležajnih igel za precizne merilne naprave in tako prihranijo lahko precejšen kup denarja. Kolikšen, ni mogoče povedati, kajti razen prihranka časa in materiala — kar ni težko izračunati — bi morali pri izračunu upoštevati še, koliko manj si bo do zdaj delavke kvarile vid, koliko se bodo sedaj manj utrujale pri delu, itd.
Del Iskrinega paviljona na Gospodarskem razstavišču 1955
»Sodobna elektronika« pod kupolo Gospodarskega razstavišča
Lete" so v Ljubljani že sedmič zapor?J odprli mednarodni sejem »Sodobna elektronika«. Na letošnjem sejmu, ki je zadnji letos na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, razstavlja 116 podjetij iz osemnajstih dežel svoje zadnje dosežke s področja elektronike, avtomatizacije, merilne in vakuumske tehnike ter nu-kleonike. Gledalec, ki je lani obiskal ta pomembni tradicionalni sejem, je letos z veseljem ugotovil, da je naša elektronska industrija ogromno napredovala. Izdelki z oznako »Made in Yugo-slavia« se lahko kosajo že z mnogimi poznanimi »Made . . .« Kdo bi lani mislil, da bo že na letošnjem sejmu razstavljena domača industrijska televizijska naprava z daljinskim krmarjenjem kamere, da bo na 7. sejmu elektronke prikazan elektronski mikroskop domače proizvodnje, ki omogoča nad 100.000-kratne povečave .. . Torej lep napredek.
Pot nas vodi po velikem razstavnem prostoru. Vse povsod vidiš radioaparate, telefone, telefonske centrale, upore, kondenzatorje,   nizkofrekvončne ojačal-
nike, elektronke, merilne instrumente, tranzistorje — vidiš sodobno elektroniko. Ustavimo se pred razstavnim prostorom ljubljanskih »Telekomunikacij«! Vidimo omarico z vdelanim televizorjem, radioaparatom, gramofonom in magnetofonom. Gramofonska igla enakomerno drsi po rezu plošče in popevka gluši v »skrinjo-« zamaknjene gledalce. Šolarček s svežnjem raznobarvnih prospektov v roki po taktu udarja z nogo v tla. Prijatelju pravi: »Kajne, kako se dobro sliši, ker je ovalni zvočnik!« — Vse je v znamenju napredka in sodobnosti.
Posebno pozornost na letošnjem sejmu sodobne elektronike vzbuja elektronski mikroskop LEM-2, ki ga je ob pomoči laboratorija za elektronsko mikroskopijo ljubljanske univerze izdelalo podjetje »P21ektromedici-na« iz Ljubljane. Gledalci se radi ustavljajo pred japonskim razstavnim prostorom in občudujejo miniaturne izdelke »dežele vzhajajočega sonca«. Japonci so v Ljubljani pokazali svoje poznane tranzistorske sprejemnike, ki pa
po kvaliteti kar precej zaostajajo za našimi. Lep tak primer je proizvod Telekomunikacij Bled, pri katerem so uvedli tudi že tiskane vezi. (Konkurenca je pripeljala do tega, da proizvajalci ob enakih prodajnih cenah izboljšujejo kakovost svojih izdelkov s »tiskanimi vezmi«. To so posebne plošče iz izolacijskega materiala, na katerem so žice, ki jih je treba spojiti, že »tiskane«. Ta novost zmanjšuje možnost okvar pri sprejemnikih.) Omeniti pa moramo japonske re-porterske magnetofone, ki so veliki kot dve cigaretni škatljici. — Tudi ob »Betatronu« so se ustavljali ljudje in z nanimanjem opazovali lučke, ki so krožile po okrogli stekleni cevki. To je velik transformator s primarnim navitjem in stekleno cevko po kateri krožijo elektroni, ki se kmalu zaradi prevelike centrifugalne sile »odlepijo« od kroga in z veliko hitrostjo priletijo skozi odvodno cev. Hitrost elektronov se potem kaj lahko izkoristi, saj imajo veliko energijo. — Ali pa priprava, ki jo bodo uporabljali v sodobni medicini. S to pripravo
lahko segrevamo notranjost človeškega telesa, če je obolela. (Z drugimi sredstvi tega ne moremo storiti, ker kri sproti odvaja toploto in se notranjost ne pre-greje.)
V malem poslopju Gospodarskega razstavišča - v »Jurčku«, razstavlja svoje dosežke »Avto-macija«, poslovno združenje slovenskih podjetij te panoge. V tem paviljonu ima glavno besedo kranjska tovarna elektrotehničnih in finomehaničnih izdelkov »Iskra«, ki razstavlja vse svoje poznane in kvalitetne izdelke. Ob izhodu je tudi svojevrsten »telefon«. V številčnici »o slike priznanih iskrških izdelkov in če zavrtiš številčnico, recimo, od luknjice z voltmetrom do branika, se pred tabo zavrti nekakšen boben, v katerem so ti izdelki, in pred sabo zagledaš zaželen voltmeter.
Vsakoletni sejem »Sodobna elektronika« je tudi letos zadovoljil z mnogimi novimi, doslej malo poznanimi elektronskimi napravami, ki omogočajo hitrejši razvoj in razbremenjujejo človeka ter mu s pridom služijo.
AGATA CHRISTIE
ALI
i.
0«s«a Ferrars je umrla v noči med 16. in 17. septembrom -»Kegji četrtka. Ko so me poklicali v petek zjutraj oh osmih, Sprn mogel vrč pomagati. Bila je že mrtva.
Ni
Nekaj minut po deveti sem se vrnil domov. Resnici na ljubo, ■«m zelo razburjen in zaskrbljen. Ne bi rad trdil, da sem r*t  predvideval dogodke,  ki  sc  bodo zvrstili  v naslednjih ^fith. Ne, ni bilo tako. Vendar mi je nagon pravil, da se bližajo
w  k jedilnice na levi jc odmeval ropot čajnih skodelic in pod-avk.0t. Slišal sem tudi kratko, suho pokašljevanje sestre Kacine.
ti, James?« je vzkliknila, j    Vprašanje jc bilo odveč. Kdo naj bi sicer bil! Ce sem iskren, e bila prav moja sestra povod, da sem ostal še nekaj minut v j***" Karolina je bila neke vrste dnevni časnik. Slutil sem, da njfiil reporterji bili služinčad in trgovčiči. Cc pa je šla od se to ni /godilo zaradi tega, da bi nabirala novice, temveč ? W jih razširjata. Tudi v tem Je pokazala občudovanja vredno Dr«tnost.
Razumeli botte torej mojo neodločnost. Karkoli bi že pripo-y  "v»l Karolini o gospe Ferrars, v poldrugi uri bi to vedela a Vas. Moj poklic pa je zahteval molčečnost. Na nesrečo je et,ela moja sestra tudi brez mene vse, kar je želela zvedeti, jj   MoJ gospe Ferrars je umrl približno pred enim letom. Karo-j'la Je od  takrat  neprestano trdila, da ga jc  zastrupila žena,
Prav za to ni imela nobenega dokaza. Up       ,,,m •>' odgovoril, da jc gospod Ferrars umrl zaradi akut-I '*a 'astritsa, se mi je smejala. Rad priznam, da imajo simptoni UHlSnega katarja in zastrupitve z ar/.cnikom nekaj skupnega, a Karallnina trditev je temeljila na drugačnih zaključkih. *s»nio pogledati jo je treba.« sem jo slišal praviti. ^   p*Prav ni več v prvem evehi mladosti, je go >pa Ferrars bila *«Jdar|e privlačna žena in njene obleke iz Pariza so se ji zelo '  ule. Toda mnoge /ene dobivajo obleke  i/. Pariza, pa kljub 1,1 alao zastrupile svojih mož.
»Det
Mediein ko sem premišljeval o teh stvareh, sc je Karolina °*iasila, toda tokrat že nekoliko bolj nestrpno.
»James, za božjo voljo, kaj pa počenjaš tako dolgo? Zakaj ne prideš k zajtrku?«
»Ze grem,« sem ji naglo dejal in stopil v jedilnico. Kot zmeraj sem jo bežno pogladil po licu in se nato posvetil slanini ter jajcem.
»Danes so te klicali zelo zgodaj,« je začela.
»Da,« sem odvrnil. »V King Paddock h gospe Ferrars.«
»Vem.«
»Od kod?«
»Annie mi je pripovedovala.«
Annie je bila naša sobarica. Prav prijetna ženska, toda nepopravljiva klepetulja.
Nastal jc premor. Spet sem se ukvarjal s slanino in jajci. Sestrin dolgi ozki nos jc na konici nekoliko zadrhtel. To se je /godilo vselej, kadar jo je kaj zanimalo ali razburjalo.
»No?« je vprašala.
»Huda stvar. Ni bilo pomoči. Morala jc umreti med spanjem.« »Vem,« jc spet dejala sestra. Tokrat sem postal jezen.
»Tega vendar ne moreš vedeti,« sem jo nahrulil. »Se sam nisem vedel, dokler nisem bi! tam in doslej tega nisem nikomur povedal. Ce bi Annie hotela to vedeti, bi morala biti vsevedna.«
»Tega mi ni pripovedovala Annie, temveč mlekar. Ta jc zvedel pri Ferrarsovi kuharici.«
Kot sem že povedal, Karolini ni bilo treba stopiti iz hiše po novice. Sedela jc doma, drugi pa so jih prinašali.
»Zaradi česa je umrla? Zaradi paralize srca?« je nadaljevala.
»Ali ti jc tudi to povedal mlekar?« sem jo posmehljivo vprašal.
Za sarkazem Karolina ni imela smisla. Vse je jemala resno in temu primerno tudi odgovarjala. »Tega ni vedel.«
Sicer pa je Karolina končno le morala zvedeti. Ce bi ji ne povedal jaz, bi to storil kdo drug. Povedal sem ji.
»Umrla je zaradi prevelike doze veronala. Vzela ga jc, ker ni mogla zaspati. Najbrž ga je vzela preveč.«
»Neumnost,« je odvrnila Karolina. »Vzela ga je namenoma. Tega mi ne boš dopovedal.«
Čudno — če ti kdo pove nekaj, kar ti sam čutiš globoko v sebi, pa nočeš priznati — boš to takoj zanikal.
»To je pač čisto tebi podobno,« sem vzkliknil. »Govoriti tako brez smisla in pameti! Zakaj pa naj bi sc gospa Ferrars sama
ubila? Zdrava, premožna vdova v najboljših letih, ki ai imela nikakršnih drugih skrbi, kot da je nživala življenje. Neumnost!-«
»Niti malo ne. Celo ti si moral opaziti, kako se je zadnja čase spremenila. V zadnjih šestih mesecih se je zgodilo. Kot da je ležalo nekaj strašno težkega na njej. Sicer pa si sam priznal, da je trpela zaradi nespečnosti.«
»Kakšna je tvoja diagnoza?« sem jo hladno vprašal. »Verjetno nesrečna ljubezen?«
»Kesanje,« je zadovoljila pribila.
»Kesa nje?«
»Da. Ti mi nisi hotel nikdar verjeti, da je zastrupila svojega moža. Danes sem bolj kot kdajkoli prepričana o tem.«
»Zdi se mi, da ne misliš preveč logično,« sem ji vpadel ▼ besedo. »Zena, ki je sposobna moriti, bo tudi dovolj hladnokrvna, da bo uživala sadove svojega zločina, ne da bi podlegla čustvenim slabostim.«
Takšne ženske res živijo, toda gospa Ferrars ni bila ena Izmed njih. Ona je bila klobčič živcev. Neka nadnaravna sila jo je gnala k temu, da je umorila moža in — saj je jasno, da ja Ashleveva žena morala mnogo trpeti.«
Prikimal sem.
»Od takrat ji njen« dejaaje mi dalo mir. Lahko jo sam*
pomilujem.«
Nisem verjel, da je Karolina pomilovala gospo Ferrars, ko je še živela. Zdaj pa se je bila pripravljena predati nežnejšim občutkom, kot sta na primer sočntje in razumevanje.
Vztrajal sem pri tem, da je njeno sklepanje nesmiselno. Vztrajal pa sem bolj zaradi tega, ker sem se na skrivaj v marsičem strinjal z njo.
»Neumnost,« je Karolina »cenila moje podcenjujoče pripombe. »Boš žc videl. Stavim, da je zapustila pismo, v katerem je vse zapisano.«
»Nobenega pisma ni zapustila,« sem ostro odvrnil, ne da bi preudaril, kam me bo privedlo to priznanje.
»Oho!« je dejala Karolina. »Torej si ga iskal. James, zdaj verjamem, da v globini svojega srca misliš prav tako kot jaz.«
»Možnost samomora moram« vselej upoštevati,« tem omilil svojo prejšnjo trditev.
»Bo prišlo do preiskave?«
»»Morda. Toda če lahko z gotovostjo potrdim, da je prevelika doza posledica nesrečnega naključja, preiskave morda ne bo.«
»In o tem si popolnoma prepričan?« me je ostro vprašala sestra. •
Vstal sem, ne da bi odgovoril.
U i! • CORENJS K E
SREDA,    26.    OKTOBRA l368
TELESNA KULTURA
/9. L. STEVCNSON
1 Smučarji v predsezoni
»Vsako nedeljo pri Češki koči«, pravi Janez Jenko
29. Roparji so se vkrcali na ladjo, ki jih je pripeljala v bližnji zaliv in odnesli pete. Potem smo se moški vrnili v krčmo. Povedal sem jim, da so odnesli tolovaji denar in da so menda hoteli najti nekaj drugega, kar sem stlačil v naprsni žep. »•Ce hočeš, lahko daš zavitek meni,« je dejal nadzornik, jaz pa sem ga želel izročiti doktorju. Vsi skupaj smo odšli v vas. Obiskal sem še mater in že smo zajahali konje. Eden jezdecev me je vzel k sebi, sedel sem za njim v sedlo in odjezdili smo v dir.
30. Zdravnika nismo našli doma, pač pa na graščini, kamjr nas je napotila njegova gospodinja. Tam sta nas sprejela graščak Trelavvnev in doktor. »Pozdravljen, Jim,« mi je poklmal doktor, »kaj je novega?« Nadzornik se je vzravnal in povedal vso zgodbo, kot bi se je bil naučil na pamet. Oba veljaka sta pohvalila nadzornika, jaz pa sem moral pozvoniti, da so prinesli piva in zame posebej še kos hladne paštete. Nadzornik in njegovi možje so se morali vrniti v službo, mene pa so povabili naj prenočim na graščini.
Kaže, da postajajo iz leta v leto smučišča pri Češki koči nad Jezerskim vedno bolj vabljiva točka za naše smučarje. Tu je še poleti dovolj velika »krpa« snega, da najbolj vneti ljubitelji bele opojnosti vadijo za novo sezono na smučeh. Ze zgodaj jeseni pa tod pade nov sneg in prav zaradi tega smučišča sprejmejo še večje število smučarjev, predvsem tistih, ki resno računajo na uspeh v zimski sezoni. Prav v teh dneh je bilo tod že nekaj tečajev za naše vrhunske tekmovalce (alpske tekmovalce in skakalce). V zvezi s pripravami na novo tekmovalno sezono smo se pred dnevi razgovarjali z enim naših najboljših alpskih tekmovalcev — Janezom Jenkom, članom kranjskega Triglava, ki je bil na prvem skupnem treningu alpskih vozačev. Janez pa je med ostalim eden najbolj prizadevnih, ki predsezonsko vadbo vzame najbolj resno. V zadnjih dveh mesecih skoraj ne mine sobota in nedelja, da je ne bi mahnil s smučmi na Češko kočo. Tudi minulo soboto in nedeljo je bil tam gori, kjer je sedaj v pred-
sezoni edino zbirališče smučarjev in o tem nam je pripovedoval tole:
»Vsako nedeljo nas je več pri Češki koči. V nedeljo nas je bilo že 20, največ iz Kranja, pa tudi iz Ljubljane jih je bilo nekaj. Snežne razmere so dokaj zadovoljive. Pred dnevi je tod zapadlo blizu pol metra novega snega. V nedeljo snežna odeja ni bila najboljša, ker je bilo preveč toplo.«
»Pravijo, da se za novo sezono zelo pridno pripravljaš, kaj meniš ti o tem?«
»Da, res je tako. Poleg redne tedenske vadbe pri Triglavu, pa skoraj vsako soboto in nedeljo še na Češko kočo. To pa seveda ni poceni in me vsak tak trening velja »jurčka ali dva«. — Mislim, da bi mogla Smučarska zveza Slovenije še malo bolj podpreti vrhunske tekmovalce. Zavedati se je treba, da je prav smučanje eden najdražjih športov in bi moralo prav zaradi lega iti za »smučarijo« več denarja.«
Po prvem dJu tekmovanja za namiznoteniiki pokal Jugoslavije v Krarju
Štiri ekipe Triglava v finalu Gorenjske
Pretekli teden je bilo v Kranju končano tekmovanje za na-miznoteniški pokal Jugoslavije v okviru kranjske občine. Letos je bilo namreč prvič v zgodovini jugoslovanskega namiznega tenisa navedeno tekmovanje za
pokal. Tekmovanje, ki ima štiri stopnje, se je začelo letos oktobra, končano pa bo v okviru proslav Dneva mladosti, 22. maja prihodnjega leta na finalnem delu v Beogradu. Tam bo tekmovalo 9 ekip, po dve iz Slove-
no itn] p(d sajaiiin
PROBLEMOV NI VEC MOGOČE UREJEVATI Z VOJNAMI
Na ponedeljkovi dopoldanski seji političnega odbora v organizaciji Združenih narodov se je nadaljevala razprava o razorožitvi. Prvi je govoril stalni jugoslovanski delegat v OZN Dobri-voje Vidić. V govoru o tem perečem mednarodnem problemu je Dobrivoje Vidić med drugim dejal: »Razprava v Generalni skupščini je dovolj jasno pokazala, kako so včlanjene vlade v csnovi lotevajo razoroži tvenega •problema, kakor ga vidijo v perečem mednarodnem položaju. Naša naloga je, da tu proučimo konkretne možnosti za čim hitrejšo ureditev tega problema. V tem eziru vlada očitno globoka kriza, ki  je tako bistvena kot
proceduralna, v dobi sodobne tehnike, nad katero ni monopola, ni več mogoče urejati usode mednarodnega razvoja ali odprte probleme z vojnami, s politiko sile ali z zastrupljanjem mednarodnih odnosov, ne da bi pri tem ogrozili tudi sam obstoj človeške skupnosti.«
DOPISNIKU TANJUGA NISO DOVOLILI OSTATI
V ELISABETHVILLU
Pokrajinske oblasti Katange so prepovedale posebnemu dopisniku jugoslovanske agencije Tanjug Mirku Ak.sentijoviču, da ostane v Ellsabethvillu. Dopisnik Tanjuga, ki že dalj časa spremlja razvoj položaja v Kongu, je d*nes prispel z letalom iz Leo-poldvilla v Elisabethville. Takoj pt\ so mu sporočili, da mu ne dovolijo ostati v Elisabethvillu, baje zato, ker nima posebnega viauma za potovanje v Katango.
Agencija AFP pripominja, da so jugoslovanskemu dopisniku ukazali, da se takoj vrne v Leo-poldvill«. Trenutno so mu dovolili prebiti noč v prostorih belgijske letalske agencije »Sabe-na« na letališču, niso mu pa dovolili, da bi odšel v mesto.
PRIČE BREMENIJO OBTOŽENCE
Nadaljevanje procesa na Jaši Adi je prineslo majhno presenečenje. Pričakovali so namreč, da bo izrečena sodba bivšemu predsedniku republike Turčije Ba-jarju in bivšemu kmetijskemu ministru Ekmenu zaradi prodaje psa, ki ga je Bajarju podaril afganistanski kralj. Sodišče pa je sklenilo, da bo sodba izreče-
na šele, ko bo končano zasliševanje o najtežjih obsodbah, ki bremenijo voditelje bivšega režima v Turčiji. Splošni vtis po dolgem in precej utrudljivem za.sliševanju prič je bil ta, da so proti grške demonstracije organizirali vlada in nacistična organizacija Ciper je turški«. Seveda organizatorji niso pričakovali, da bedo demonstracije tako hitro prerasle v pogrome in ropanje.
PROTESTNO ZBOROVANJE
V ponedeljek je bil v Kjdben-havnu končan z velikim protestnim zborovanjem tridnevni mednarodni pob od proti atomski oborožitvi. V tem pohodu nad 60 kilometrov, je sodelovalo kakih 2000 ljudi iz Danske, Švedske, Finske, Norveške, Islanda, Zahodne Nemčije, Grčije in Velike Britanije. V govoru na zborovanju je prvak danskih sindikatov Jensen dejal, da je Danska kot članica Atlantskega pakta odgovorna za atomsko obroževanje. Po njegovih besedah je danska vlada, čeprav se javno zavzema za popuščanje mednarodne napetosti odobrila imenovanje bivšega nacističnega generala kot poveljnika manevrov Atlantskega pakta, pri katerem «o sodelovale tudi danske enote. Udeleženci .so med pre-testnim pohodom nosili veliko število napisov z gesli, da so jedrski poizkusi zločin proti človeštvu
JAPONSKI SPODNJI DOM PARLAMENTA »AZPUSCEN
Ja.ponska vlada je v ponedeljek, 24. oktobra, razpustila spodnji dom parlamenta. Tu sodijo, da utegnejo biti v kratkem razpisane volitve. Na bližnjih volitvah bodo volili samo poslance v spodnji dom. Zgornji dom parlamenta pa bodo volili po drugem sistemu. Vsako tretje leto se v tem domu izmenja polovica poslancev. Preden je bil razpu-ščen, je spodnji dom na ponedeljkovi seji soglasno sprejel dve resoluciji v notranji politiki vlade. Ena resolucija zahteva, naj odpravi nasilje in teror in razišče ozadje atentata na predsednika Socialistične stranke Asa-numo. Druga resolucija opozarja na to, da so bili v minulosti rezultati volitev pogosto odvisni cd »osebnih zvez in denarja«. Resolucija zahteva od vlade, da morajo biti bližnje volitve pravilno izvedene in da morajo njihovi rezultati izražati voljo ljudstva.
nije, Hrvatske, Srbije in prvaki Bosne in Hercegovine, Makedonije in Crne gore. Na finalnem delu tekmovanja v okviru Slovenije, kjer bomo dobili predstavnike za zvezni Lnale — v Ljubljani 6. in 7. maja — bo nastopilo 8 ekip. Po dve bosta prišli iz okrajev Kranj, Maribor in Ljubljana in dve s polfinalnega turnirja, ki bo 16. aprila v Kranju. Na tem polfinalnem turnirju bo tudi igralo 8 ekip, po ena iz vseh osmih slovenskih okrajev.
Na ta način imajo tri ekipe Gorenjske teoretične možnosti za plasma v finale v okviru LRS. In kako bo, ozroma, kako poteka tekmovanje na Gorenjskem? Vse področje Gorenjske je razdeljeno v kranjsko, tržiško in jeseniško cono, kjer najprej tekmujejo vse prijavljene ekipe. Po zbranih prijavah nastopa v jeseniški skupini 5, v tržiški 6 in v kranjski kar 17 ekip. Tekmovanje v okviru con mora biti končano do 4. decembra, v finalu Gorenjske, ki bo končano do konca marca 1961 pa bodo nastopile 4 ekipe iz kranjska cone in po dve iz jeseniške in tržiške cone, torej skupaj osem ekip.
Seveda moramo omeniti še to, da tekmujejo vse ekipe po kombiniranem sistemu, to je ekipo sestavljajo 3 igralci in 2 Igralki, v vsakem srečanju pa je na sporedu 16 iger, oziroma igra se dokler ena izmed ekip ne doseže 3 zmag. In zdaj rezultati  iz kranjske skupine:
Izmed štirih nosilcev skupin v tem prvem delu tekmovanja se ekipa Mladosti ni plasirala za finale. Mladost je zadnji dvoboj proti Triglavu IV odpovedala in predala brez borbo. — Vzrok je bil odpoved ene igralke, kar je vsekakor precejšnja škoda, saj so mladi igralci ii S'i a "'.š'-;i imeli možnosti tudi v finalu Slovenije. Na ta način so se v finale plasirale kar štiri ekipa Triglava, prve tri povsem realno, četrta pa slučajno.
I. skupina:  Ekonomska šola I
— Simon Jenko 9:0; Gumarska šola - L. Seljak 9:0; Triglav I
— Ekonomska 9:0 in Triglav I — Gumarska 9:0.
II. skupina: Triglav II — Ekonomska II 9:1; Tekstilna šola -GorenltJtl tisk 9:3; Triglav II -Tekstilna 9:3.
III. skupina: Trirdav II — Gimnazija   9:2;   Triglav   V -
ZELJA PO ŠPORTNIH TEKMOVANJIH
T« dni je bila letna mladinska konferenca v osnovni organizaciji MLIP Cešnjica, na kateri so bili številni mladinci in mladinke in drugi gostje. V zelo živahni razpravi je bilo precej govora o rekonstrukciji podjetja o kulturnem življenju mladine, večina pa ih je tudi izrazila željo po raznih športnih tekmovanjih.
Iskra 9:0 in Triglav III - Triglav V 9:3.
IV. skupina: Mladost — L. Seljak II 9:0; Triglav IV : Iskra 9:0 in Triglav IV - Mladost 9:0.
Ker se tekmovanje v ostalih dveh skupinah Gorenjske še ni začelo, končano bo sredi novembra in moramo počakati do takrat, da bomo izvedeli kdo bo nasprotnik štirim ekipam Triglava v okviru gorenjske finalne grupe. RS
JESENIŠKI ODBOJKARJI PRVAKI
V prvenstvu zahodne republiške odbojkarske lige je mo^ka ekipa OK Jesenice izgubila samo eno tekmo in postala s 26 točkami prvak. Medtem ko }e pomlajena ženska ekipa zajedla tret:e mesto. Lestvica zahodne republiške ljfrg v odbojki je naslednja:
Mr>ški:
Jesenice 14 13 1 41:20 26 Novo mesto 14 11 3 38 15 22 Kanal 14    9    5  32:26 18
Kamnik 14 8 6 32:17 16 Poštar 14    6    8   29:28 12
Ol'mpia 14 6 8 2S:31 12 Kropa 14    3   11   20:35 6
Žirovnica     14    0  14    2?42 0 Ženske:
I/uMiana 6 6 0 18:2 12 Kamnik 6    2    4   11:12 4
Jesenice 6    2    4    7:14 4
Novo mesto 6    2    4    7:15 4
Nogometni komentar
Po m\m kolo 1 mm
Nogometna srečanja postajajo iz kola v kolo zanimivejša in, čeprav že zima trka na duri, privabljajo ob igrišča vedno več ljubiteljev športa. Samo poglejmo, kako se je položaj zapletel v Slovenski conski ligi. — Favorit za najvišjo slovensko lavonko - celjski Kladivar je prav v tem zadnjem kolu podlegel Soboti, ki je v lanskem prvenstvu zasedla šesto mesto za kranjskim Triglavom, sedaj — po petem kolu — pa vodi z dvema točkama prednosti. Druga na prvenstveni lestvici je Ilirija iz Ljubljane, ki prav tako preseneča, saj je lani obstala na osmem mestu. Sest točk imajo po nedeljski tekmi Ljubljana. Maribor, Rudar in še tretji ljubljanski ligaš Krim. — Verjetno tudi nihče ni mislil, da bi bila drugoplasirani iz lanske sezone Kladivar in novinec v ligi Olimp (prav tako iz Celja) kdaj skupaj v tabeli. In vendar se je to zgodilo že po peti tekmi. Triglav je po porazu s Krimom na predzadnjem mestu, čeorav so njegovi igralci pokazali v zadnji tekmi obilo smisla Z8 dobro kolektivno igrO in bi ne bilo nerealno, da bi se Kranjčani pridružili Slovanu in Novi  Gorici,  ki  imata  po štiri
točka, Kranleans }e tokrat oškodoval sodnik Klojčnik iz Maribora me Orel. kot smo pomotoma izvedeli od igralcev), ki je sod 1 zelo slabo in nepravilno. Očitno je bilo, da je sodnk »navi ini« za Krim, saj ni niti posredoval, ko je njihov branilec z roko i pral v kazenskem prostoru. Lahko rečemo, da je bila pri tem uničena stoodstotna priložnost, ki bi Triglavanom prinesla točko z neodločen m rezultatom. Zmago pa bi Kranjčanom prinesel pravilno dosežen gol, ki pa ga je sodnik na oeromno začudenje gledalcev (in celo Krimovih igralcev) razveljavil. Upravičeno se vnrašuje-mo. kdaj bomo dobili dobre in »nevtralne« nogometne sodnike. Ne bi bilo nanak, če bi tudi v Sloveniji uvedli postopek, po katerem se sodnika kaznuje, če svoje dolžnosti ni dobro opra-
vil. Da pa sodnik kljub temu ne uide zasluženi kazni, poskrbijo včasih vročekrvni gledalci. Po tekmi se jih je tudi v nedeljo v Kranju zbralo nekaj, ki pa sodniku niso storili zalega, le da so na njegov račun rekli nekaj pikrih. Težko, da bi ob taki priliki v kateremkoli mestu (in na tako zaščitenem igrišču) sodnik ušel fizičnemu obračunu.
Triglav bo v nedeljo igral v Mariboru proti domačemu klubu, ostali pari pa so še: Ilirija : Slovan, Nova Gorica : Sobota, Ljubljana : Kladivar, Krim : Nafta in Olimp : Rudar.
Kot nas začudujejo porazi kranjskega prvega moštva, se razvesclmo ob igrah mladincev Triglava. Ti igrajo lepo, včasih pa premalo borbeno in so zato letos doživeli že en poraz, z av-togolom pa so si »oskrbeli« re-m;. Upajmo, da bo šlo v nadaljevanju bolje in da sc bodo potegovali za ono vodilnih mest v mladinski republiški ligi. Lenlvlca po V. kolu — mlndincl Olimp 5   4   10   13:2 9
Maribor 5   4   10   17:4 9
Rudar 5   3   0   2   10:9 6
Sobota S   8   0   2   13:12 6
Triglav        4 2ii  ion B
Odred 4   2   0   2    0:10 4
Slovan 5   2   0   3   10:12 4
Llubljana    5203   B:i2 4
Kladivar 4 112 10:13 1 Krim 5   1   0   4    5:16 2
Kovinar 2 10 1 4:3 2 Ilirija 5  0  0  5    2:19 0
V Gorenjski nogometni pod-zvezl pa so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati — Tržič : Triglav B 5:0, Šenčur : Tržič B 0:0, Skorja Loka : Prešeren 8:1, Naklo : Planika 1:2 in Mladost : Jesenice 4:4.
ZaOStall tekma med Planiko in Skofjo Loko bo v petek. — Po šestem kolu vodi Tržič (11), prod Sk. Loko (s tekmo manj), Jesenicami in Mladostjo (9), Planiko in Triglavom B (5), Trži-čem B (4) ter Naklom. Prešernom in Šenčurjem, ki imajo po 2 točki. Gorenjski nogometaši so dali v tej sezoni že 189 irolov. — Pionirji Triglava so premagali Tržič (3:0), Naklo pa Planiko s 5:0.
»Kaj misliš o žičnici na češko kočo, o kateri se v zadnjem čJ" su precej govori?«
»To bi bilo res nujno treb» zgraditi.   Potekala   naj   bi . »karavle« pa do Češke koče >D od tod dalje do podnožja Gr««1* tovca. Gradnja te tako pomenit*" ne žičnice pa nc bi stala mn°' go.  Za  kvalitetni  dvig tekmovalcev bi bila to najboljša rešitev, ker bi bila ta smučišč* tako   najbližja  in najlaže stopna vsem smučarjem, pa lu ostalim.«
»Kdaj bodo pa že prve tek' me?«
»Pravijo, da še to nedeljo W Češki koči. Organiziral jib^1)9 SK Jezersko s pomočjo Smuča"' ske zveze Slovenije.«
£ Kot je videti, se letos naij1 smučarji res marljivo P1"*" pravljajo, sicer pa jih v 1*" tošnji zimi čaka vrsta nasto-pov doma in v tujini. Le * dobro in pravočasno pr>Pra" vo bodo naši najboljši tekmovalci in tekmovalke t1"" v težkih mednarodnih zasedbah dosegli zadovoljive us" pehe. Letošnje načrtne Prl* prave so prvi korak k tem« in je zato razumljivo, da s° se končno le tudi pri vrhu pravočasno zdramili.
J. Javornik
Šest vprašanj
Milanu Juvanu
Med najboljšimi strelci v m0" ški rokometni ligi je prav goto"0 tudi igralec kranjske mladostl MILAN JU V AN. Saj niso redka poročila s tekem, ki jih igra, da je dosegel 9, ali celo 11 go'°v: To je za mladega rokometaša kaJ lep uspeh, saj je v zadnjem ca" su pravi strah in trepet vratar* jev, posebno po njegovi odličn igra »na pivotu«.
Odgovoril mi je na nekaJ vprašanj, ko sva se srečala ^a treningu:
»Kdaj si začel igrati rokomet ^
»Pred enim letom?«
»Ali si vseskozi igral v PrV ekipi?«
»Ne, začel sem v rezervne111 moštvu Mladosti in jc bilo PrC' cej težav, da sem prišel v PrV° ekipo.«
»Katera tekma ti jc najboU ostala v spominu?«
»Prav gotovo pokalna finali19 tekma s trboveljskim Rudarje«11'
k'cr sem dosegel kar 9 R°"?h čeprav sem  pred  tekmo mi> da bomo krepko izgubili.« ^
»In na katero mesto menlSi sc bo plasirala Mladost na r publiki lestvici?«
»Igramo še dve tekmi do k«' ca prvenstva, in sicer s Sv<>" do v Liubljani in s trbovelJ8* Rudarjem v Kranju. RactiO*^ da bomo osvojili štiri točke se s' tem plasirali na četrto P* sto v jesenskem delu tekni«*' nja. Za spomladanski del, Pa daj še ne bi dajal i/jav.« ^
»Ali se ukvarjaš e s kater drugim športom in kakšno* usp he dosegaš?«
»Za sedaj gojim samo   r'|K met.  Prej pa sem zahajal atletsko   ste/o.    Tekel   sc«1   ' j
ioo m. Moj najboljši čas na 1 progi je bil 11,4 sekunde« ^ »Tvoja želja za v piiin>'|n^ »Da uspešno končam šol" Tehnični srednU tekstilni *o1' st| da bi tudi ženska ekipa M1*»*|J, osvojila mesto pri vrhu v rep b krni ženskem rokometu*' -M- *