Fidelis Na mejo! S\. Jakoli v fložn. Ganljivo je, kako Dnlmatinci Ijubijo svoje in naše morje! Srce jim prekipeva od ljubezni do morja in v pesmi zatrjujejo: >-E ti more, lepo more, nikad ja ie zaboravit nečul« In trdijo, da Ijubijo morje koi svoje ocil Ko-mu niso oči nad vse drage? Kaj bi bil čl ovek brez oči ? ? n oe Dalmatinec pravi, da ljubi morjc putem nam je jasno. kako zejo ljubi inorje! Brez dvoma je morje silnepa pomena za človeštvo, zlasti za obmorske narode. A več nego morje je zemlja. Ali bi narod mogel ži veti od samega morja, saino aa morjuV Ne, samo otl morja in samo na uiorju naroUi ne oioreio Živeti. lu čc cijo morje in moramo tudi mi Ijubiti u&&e morje, koliko bolj moramo šele suiio zemljo, ki nam jo je Bog clal! Ka^o toplo bi niorali Ijubiti naša polja ut gure, naše reke in jezera, itaše vasi i» uaSa mesta, nase rudnike in oaše pofizemeljske jame — sploh vso n*šo zemTjD, ki je last našega naroda! Zemljo, ki jo ima kak narod, imenujeuio njegov življenjski prostor. Sedaj se pa vprasajino: Ali mi Jjubimo zemljo. na kateri živi naš oarpd, ali ljubimo ta svoj Življenjski proaior pod božjim soncem? Sloveuska Koroska je del življenjskega prosiora našega naroda. ^n če bi niČ drugega ne vcdeli o Koroški nego to, bi jo morali ljubiti! Vsak kmet Ijubi svojo zemljo, svoj >grunt<. ki ga prcživlja in ki ga s tmdom in znojem obdeluje. Tudi vaak narod raora Ijubiti svojo zemlj°-na kateri žavi. Sramota je za narod. Če ne pozua svoje zemlje. sranM>ts je za narod, če ne ljubi svojc zemlje! Kaj bi rekli o kinetu. ki bi niti ne vedel, do kam sega njegov grunl, kii bi se za io uiv nc brigal? Rekli bi. da je to brezlirižen, len, zanikarec kniet in bi iakega nemarnfža ne mogli epostovati! Mladina sloveuska, ti si dolžna poznati slavensko in slovaiisko zemljo* poznuti skupni nal živjjenjski prosior, redeti moraL, do kam sc*ra na5a zemlja m moras 1 j u b i t i to našo zemljo! Biii moras Bogu hv«- 93 leina, da je dal našemu narodu tako lep življenjski prostor, tako lepo zemljo in biti moraš pripravljena, lo zemljo tudi čuvati in braniti. Kako so nasi pradedje za iurškib časov branili našo zemljo! Ah, kako mi inrzijo oni brezbrižni oinejenci, ki so rekli tedaj, ko bi biio treba rešiti Koroško, ko je bila po velikcm razsulu Roroška tako rekoč na krožniku položeua pred nas: >Kaj nas briga koroška!« Ab, kako iieinoške, kako nezrele, kako omejene, kako neslovenske besede so bile tol Slo-veuska KoroŠka, uaša zemlja, del nasega slovenskega življeujskejra pro-stora uas nič ne briga!* Oh. kako malo slovenska je bila vzgoja takih ljurfi, ki so tako govorili! To je pra~v tako, kot če bi kdo rekel: Kaj me briga moj gruiit ali deli mojega griuita!« Ne, takega brezbrižnega. nemarnega kmela bi ne mogli spoštovnti! Loce pod Jepu Mladina sluvenska, če si res slovenska, potem ]jubi naso zernljo in Ijubi vso našo zemljo! Ona klaverna, nezrela miselnost, ki ni ljubila naše zemlje ali ki ni ljubila vse naše zemlje, inora izginiti iz našega naroda! Sramoia iiarodu, ki ne ljubi svoje zemlje! Slovenska mla-diua mora poznati in Ijubiti sloTensko in slovunsko z e ni 1 j o ! — Rako žalostno in za nas Slovence poniževalno je, ko mo-ramo tolikokrat opazovati, da naši Ijudje pridejo v neslovausko iujino, pa brž pozabijo na svojo slovensko zemljo, pozabijo na svoj slovenski izvor, pozabijo na svojo slovensko mater, pozabijo na svojo sloTensko govorico io že svojih otrok nočejo več naučiti mile slovenske govorice! To pač ne prica o zrelosti uašega naroda! Poglejmo n. pr. Nemee, kako so ponosni na svojo narodnost in kako ostanejo svoji narodnosti zvesti, pa naj se tadi naselijo med samimi Slovani! BivŠi avstrijski kancler Ignac Seipel poroča v svoji knjigi »Narod m država« o Neincu, ki se je iiaselil (še pred svetovno vojno) v Sibiriji sredi med Rusi- Toda ostal je Nemec in Seipel pravi: »Nemški je bil .iezik, v katerem je vzgojil svoje oiroke.« Karavanke od južne strani niso težko dostopue. Mladina slovenska, povzpni se kdaj na kak vrh Karavank in oglej si Slovensko Koroško! Samo znanje iz knjig ne /adostuje. Pogosto sem opazoval Slovenski Korotan 2 vrh Jepe (tako pruvijo stovenski Gorotanci Kepi). Jepa je na severni strani prav veličastna gora. Gladka stena, podobua prisekani piraniidi. Ob vznožju Jepe leži lepo Baško jezero sredi popolnoma slovenske okolice. 94 To jezero smatrajo nekateri za najlepše koroško jezero. To nekaj pomeniT kajti na Koroškem ne maujka jezer. Ob vznožju Jepe se razprostira župuija Loče. Tu je župnikoval polnih 50 let župnik Knallič, rodom iz Rranjske, in je tudi tu umrl- — Od BaŠkega jezera proti Bcljaku se razprostira lepa slovenska župnija Marija na Zili. Tu je mnogo let pasti-roval pisatelj Ksaver Meško. Lep je z Jepe pogled na Beljak, na DobraČ, proti Ziljski dolini. — Prav lep je tudi razgled z Golice- Na severni strani pod njo se razproslira Rož, sloveuski Rož. Prav ob vznožju Golice leŽi slovenska župnija Št. Jakob. Tu stoji slovenska Narodna Šola — zdaj zaprta... Zelo lep je tndi razgied s Stola. Na eni strani Blejsko, na dmgi V rbsko jezero... Tak je torej naš odnos do KoroŠke, do Slovenske Koroške. Naša zemlja je to, naš «lovenski življenjski prostor.