71 Uvod Na osnovi Zakona o varstvu kulturne dediščine iz leta 2008 in Zakona o državni upravi iz leta 2005 je bila stro- kovna komisija za arheološke raziskave s sklepom Mi- nistrstva za kulturo Republike Slovenije dne 8. 3. 2009 imenovana kot osemčlanska komisija, 1 30. 6. 2009 kot dvanajstčlanska komisija, 2 zaradi neskladja z drugo točko 3. člena Pravilnika o strokovnih komisijah (Ura- dni list RS št. 109-5358/02, 25-1086/04, 104-4549/05) pa nato s sklepom Ministrstva za kulturo z dne 7. 12. 2009 kot petčlanska strokovna komisija, sestavljena iz treh članov konservatorjev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju ZVKDS), enega čla- na muzejske in enega člana akademske sfere. 3 Januarja 2013 je bila zaradi poteka mandata komisija ponovno imenovana, tokrat v sestavi sedmih članov, petih iz vrst konservatorjev ZVKDS ter po enega člana muzejskega in akademskega področja. Iz enakega razloga je bila v letu 2018 nato komisija imenovana ponovno. 4 V nadaljevanju predstavljamo njeno delo od prvega imenovanja do za- ključka zadnjega polnega mandata, tj. v obdobju med leti 2009/2010–2017 – z opombo, da so podatki iz drugega dela leta 2009 upoštevani v sklopu leta 2010. Komisija je v obravnavanem obdobju vsebinsko preso- jala vloge in dajala mnenja o izdaji soglasja za raziska- vo, mnenja glede financiranja in sofinanciranja pred- hodnih arheoloških raziskav iz državnega proračuna, mnenja o ustreznosti strokovne usposobljenosti vodje in 1 Komisija v sestavi: Danijela Brišnik, predsednica in člani: dr. Milan Sagadin, Andrej Magdič, Mihela Kajzer Cafnik, Patricija Bratina, mag. Uroš Bavec, mag. Marko Stokin, Barbara Nadbath. 2 Komisija v sestavi: Danijela Brišnik, vodja, Barbara Nadbath, namestnica vodje in člani: Davorin Vuga, Sergeja Bogunič, mag. Uroš Bavec, dr. Milan Sagadin, Patricija Bratina, mag. Marko Stokin, Mihela Kajzer Cafnik, Andrej Magdič, dr. Predrag Novaković in dr. Peter Turk. 3 Komisija v sestavi: Danijela Brišnik, predsednica, dr. Milan Sagadin, podpredsednik in člani: Mihela Kajzer Cafnik, dr. Predrag Novaković in dr. Peter Turk. 4 Komisija v sestavi: Danijela Brišnik, predsednica in člani: Alma Bavdek, mag. Uroš Bavec, dr. Milan Sagadin, Mihela Kajzer Cafnik, dr. Snežana Tecco Hvala in Patricija Bratina. Dne 19. 9. 2017 je Ministrstvo za kulturo izdalo sklep o spremembi Sklepa o imenovanju strokovne komisije za arheološke raziskave in je po upokojitvi dr. Milana Sagadina kot nadomestnega člana imenovalo Borisa Vičiča. namestnika vodje raziskav ter strokovnih sodelavcev raz- iskav, dajala predloge za pogoje za izvedbo raziskave in mnenja o ustreznosti poterenske obdelave arhiva arheo- loškega najdišča, mnenja o ustreznosti predloga ureditve lokacije ali območja raziskave po koncu terenskega dela raziskave ter mnenja o predlogih sprememb strokovnih standardov raziskav. Od leta 2015 komisija podaja tudi mnenja glede upravičenosti in finančnega okvirja izved- be izravnalnega ukrepa. V letu 2017 je komisija podala tudi pozitivno mnenje k odločbi o arheoloških ostalinah, ki jo je izdala OE Celje, in k odločbi o izjemnosti arheoloških odkritij na Muzej- skem trgu v Celju. Poleg tega je aktivno spremljala spre- membe prostorske in gradbene zakonodaje ter opozarjala na nujnost izdaje kulturnovarstvenih soglasij za raziska- vo in odstranitev arheoloških ostalin v zakonitem roku. Seje SKAR so praviloma potekale enkrat tedensko, na seje pa so bili poleg članov komisije vabljeni vsi arheolo- gi konservatorji iz posameznih območnih enot ZVKDS, predstavnik Centra za preventivno arheologijo za se- gment državne javne službe in predstavnik ZVKDS za področje podvodne arheologije. Komisija je o poteku sej vodila zapisnike, ki jih je posredovala tudi vsem konser- vatorjem arheologom območnih enot ZVKDS. Pričujoča informativna analiza vlog je analiza podatkov, povzetih iz vlog za izdajo kulturnovarstvenega soglasja, oz. vlog za financiranje, obravnavanih v posameznem koledar- skem letu (slika 1). Poleg osnovnih podatkov o številu vlog oz. zadev, izvajalcih arheoloških raziskav in načr- tovani metodologiji arheoloških raziskav, ki smo jih za obdobje 2009–2011 povzeli zgolj iz zapisnikov sej, ko- misija od leta 2012 beleži večje število podatkov z željo, da bi analiza le-teh podala realnejšo sliko obremenjenosti prostora in nepremične arheološke kulturne dediščine z različnimi gradbenimi in ureditvenimi posegi ter bolje predstavila dinamiko, trende in vzorec načrtovanih arhe- oloških raziskav. Eden ključnih parametrov beleženja je tako poleg vrste arheoloških raziskav tudi njihov obseg, ki smo ga povze- mali iz kulturnovarstvenih pogojev, kadar je obseg raz- iskav tam naveden, in iz obvezne priloge k vlogi (zaris lokacije raziskovanja in obsega načrtovanega posega na 1.04 Strokovni članek Strokovna komisija za arheološke raziskave (SKAR) Informativna analiza vlog/zadev v obdobju 2009/2010–2017 © Danijela Brišnik Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, danijela.brisnik@zvkds.si © Mihela Kajzer Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, mihela.kajzer@zvkds.si Arheo 35, 2018, 71–82 Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 71 4. 07. 2019 19:33:24 72 katastrskem načrtu, s katerega mora biti razvidno merilo izrisa – Priloga 2). Prav ta priloga je tudi najšibkejši člen obravnavanega gradiva, saj na njej vlagatelji praviloma ne označijo varovanega območje kulturne dediščine; na- črtovan poseg oz. obseg arheoloških raziskav običajno tudi ni zarisan v merilu oz. merilo ni navedeno. Obseg v analizi predstavljenih načrtovanih arheoloških raziskav tako sicer odraža realna razmerja, absolutne številke pa niso povsem realne, saj je obseg arheoloških raziskav po- gosto ocenjen primerjalno (glede na proporcialno merlji- ve točke v prostoru). Opozarjamo tudi, da iz informativ- ne analize ni razviden dejansko opravljen obseg arheo- loških raziskav, temveč načrtovan, v kulturnovarstvenih pogojih ali v vlogi opredeljen obseg raziskav. Upoštevati je potrebno tudi, da vanjo niso vključene vse arheolo- ške raziskave, ki jih v okviru državne javne službe iz- vaja Center za preventivno arheologijo ZVKDS. Gre za raziskave na območjih načrtovanih državnih prostorskih načrtov, ki jih komisija ne dobi v obravnavo in o katerih pripravlja ločena letna poročila CPA ZVKDS. Informativna analiza V obdobju 2009–2017 se je komisija sestala na 283 sejah in skupaj obravnavala 4047 zadev za izdajo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline, od tega 436 za financiranje arheoloških raziskav iz državnega prora- čuna in 3611 za soglasja. Povprečno je SKAR v enem letu obravnavala 505 zadev. Število obravnavanih vlog na sejah je sicer zaradi raznih naknadnih dopolnitev in pojasnil ter posredovanja dokazil o izpolnjevanju pogo- jev Pravilnika o arheoloških raziskavah bistveno višje, tako da je imela komisija v obravnavanem obdobju na dnevnem redu skupaj 4656 vlog oz. povprečno 582 vlog letno. V obdobju 2010–2013 je bilo dopolnitev vlog več, tudi preko 100 dopolnitev letno, v obdobju 2014–2017 pa se je to število občutno zmanjšalo, kar kaže na ustre- zneje pripravljene in procesno bolj popolne vloge. V pr- vem letu financiranja arheoloških raziskav iz državnega proračuna, tj. v letu 2010, je komisija obravnavala 112 zadev za financiranje. Do leta 2013 se je število posto- poma zmanjšalo, in sicer na 34 zadev v letu 2013, se v letu 2014 ponovno dvignilo na 63 zadev ter se v obdobju 2015–2017 ustalilo na povprečno 36 zadevah letno. V obdobju 2012–2017, odkar komisija beleži podatke za posamezne območne enote, je bilo daleč največje število zadev tako za pridobitev soglasja (slika 2) kot tudi za so- financiranje (slika 3) arheoloških raziskav iz OE Ljublja- na (1413 zadev), sledijo OE Novo Mesto (459 zadev), OE Maribor (298 zadev) ter OE Nova Gorica (252 zadev). Za primerjavo, kako zelo po številu zadev izstopa OE Lju- bljana, naj navedemo samo podatek, da je bilo iz OE Lju- bljana v letu 2017 skupaj 248 zadev, kar je več, kot je bilo v celem šestletnem obdobju zadev iz območja pristojnosti OE Celje (199 zadev), OE Kranj (171 zadev) in OE Piran (223 zadev). Z izjemo OE Nova Gorica in OE Piran se je število zadev za pridobitev soglasja v 2017 dvignilo na najvišjo raven v obravnavanem obdobju (manjša izjema je OE Novo mesto, kjer se je število zadev po padcu v letu 2016 spet dvignilo, vendar je bilo še vedno nekoliko manjše kot v letu 2014). Situacija pri zadevah za sofi- nanciranje pa je ravno obratna – največ zadev je bilo v letu 2017 iz OE Nova Gorica in OE Piran, medtem ko je število sofinanciranj z drugih območnih enot upadlo. Ob tem je potrebno opozoriti, da je od leta 2016 med finan- ciranje všteto tudi sofinanciranje predhod nih arheoloških raziskav na območju naselbinske ali vrtnoarhitekturne dediščine po javnem pozivu Ministrstva za kulturo. V letu 2016 je bilo na osnovi javnega poziva izvedenih 14 arhe- oloških raziskav in enako število tudi v letu 2017. Skupaj je bilo največ arheoloških raziskav na osnovi javnega po- ziva izvedenih na območju pristojnosti OE Nova Gorica (8), sledijo OE Celje (7), OE Maribor (6), OE Piran (4), OE Ljubljana (2) in OE Kranj (1). Zanimivo sliko kažejo tudi podatki o vrsti posegov v prostor, kjer se vršijo predhodne arheološke raziskave. Komisija tako posebej beleži znanstvene arheološke raziskave, tem pa sledijo arheološke raziskave, poveza- ne s prenovo kulturnih spomenikov, trgov in parkov, ter Slika 1. Informativna analiza vlog za financiranje, obravnavanih v posameznem koledarskem letu. Strokovna komisija za arheološke raziskave (SKAR) ... Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 72 4. 07. 2019 19:33:24 73 arheološke raziskave, potrebne pred ali med gradnjo po- slovnih objektov in poslovnih con, stanovanjskih objek- tov, kmetijskih objektov, enostavnih objektov, komunal- ne infrastrukture, cest, parkirišč in železniške infrastruk- ture, ter raziskave na območju kmetijskih zemljišč. V kategorijo »drugo« so uvrščene gradnje podpornih zidov, gradnje oz. raziskave na območjih prostorskih aktov ipd. Na OE Celje, OE Kranj, OE Maribor, OE Novo Mesto in OE Nova Gorica je bilo v šestletnem obdobju največ pred- hodnih arheoloških raziskav načrtovanih zaradi gradnje/ rekonstrukcije komunalne infrastrukture, na OE Ljubljana in OE Piran pa zaradi gradnje stanovanjskih objektov (sli- ka 4). Krivulja, ki kaže načrtovane posege v prostor po območnih enotah (slika 5), je sicer v osnovi primerljiva, vendar po številu načrtovanih arheoloških raziskav za po- trebe izgradnje stanovanjskih objektov (586 zadev), za po- trebe izgradnje poslovnih objektov in poslovnih con (183 zadev) ter za potrebe izgradnje komunalne infrastrukture (256 zadev) močno izstopa OE Ljubljana. V obdobju 2012–2017 je bilo skupaj načrtovanih 270 znanstvenih arheoloških raziskav, arheoloških raziskav ob prenovah kulturnih spomenikov, trgov in parkov Slika 2. Število obravnavanih vlog za izdajo soglasja za raziskavo in odstranitev arheološke ostaline po posameznih OE za obdobje 2012–2017. Slika 3. Število obravnavanih vlog za financiranje arheoloških raziskav iz državnega proračuna po posameznih OE za obdobje 2012–2017. Slika 4. Vrste posegov v prostor, zaradi katerih se vršijo predhodne arheološke raziskave po posameznih OE. Arheo 35, 2018, 71–82 Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 73 4. 07. 2019 19:33:26 74 (9 %). Za potrebe izgradnje poslovnih objektov, poslov- nih con, enostavnih objektov, komunalne infrastrukture, cest, parkirišč in železniške infrastrukture je bilo skupaj načrtovanih 1592 arheoloških raziskav (52 %), za gradnjo stanovanjskih objektov 862 arheoloških raziskav (28 %) in za gradnjo kmetijskih objektov ali ureditev kmetijskih površin 251 arheoloških raziskav (8 %). Gradbeni poseg za 96 načrtovanih arheoloških raziskav ni bil natančneje definiran (3 %) (sliki 6 in 7). Podatek o številu legalizacij nedovoljenih posegov v ne- premično arheološko kulturno dediščino SKAR beleži od leta 2012. V obdobju 2012–2017 vsa leta po števi- lu legalizacij izstopata OE Ljubljana in OE Novo me- sto. OE Ljubljana je tako v kulturnovarstvenih pogojih zahtevala izvedbo arheoloških raziskav za 91 legalizacij nedovoljenih posegov, kar znaša ca. 6,5 % vseh zadev s področja pristojnosti OE Ljubljana. Največ tovrstnih za- dev je komisija obravnavala v letu 2012 (24 legalizacij) in najmanj v letu 2017 (6 legalizacij). Na OE Novo mesto je bilo v enakem časovnem obdobju zahtevanih 71 arheoloških raziskav za legalizacije nedo- voljenih posegov (dobrih 15 % vseh zadev), z vrhovoma Slika 5. Krivulja načrtovanih posegov v prostor po posameznih OE. Slika 6. Število načrtovanih arheoloških raziskav glede na vrste posegov v prostor. Slika 7. Deleži načrtovanih arheoloških raziskav glede na vrste posegov v prostor. Strokovna komisija za arheološke raziskave (SKAR) ... Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 74 4. 07. 2019 19:33:28 75 v letih 2013 in 2014 (20 in 19 legalizacij) in padcem v letu 2017, ko je bila z izvedbo predhodnih arheoloških raziskav načrtovana legalizacija le enega nedovoljene- ga posega v nepremično arheološko kulturno dediščino. Večji del vlog iz OE Novo mesto se je namreč nanašal na legalizacijo nedovoljenih posegov (gradnje zidanic, opornih zidov, infrastrukturnih vodov in dovoznih cest) v Vinjem vrhu pri Beli Cerkvi – Arheološko najdišče Vinji vrh – Šmarjeta (EŠD 815). Na podlagi rezultatov opra- vljenih arheoloških raziskav je OE Novo mesto v letu 2016 ponovno ovrednotila arheološko najdišče Vinji vrh in precej zmanjšala njegov obseg, kar se odraža tudi v skokovitem padcu tovrstnih vlog v letu 2017. Na ostalih območnih enotah je bilo predpisanih arheo- loških raziskav za legalizacije bistveno manj, in sicer v celotnem obravnavanem obdobju (2012–2017) 9 iz OE Kranj, 6 iz OE Piran, 5 iz OE Celje, 3 iz OE Maribor in 2 iz OE Nova Gorica. Od leta 2015 komisija beleži tudi izravnalne ukrepe pri nedovoljenih posegih v arheološke ostaline. V letu 2015 je bilo načrtovanih 5, v letu 2016 4 in v letu 2017 3 iz- ravnalni ukrepi kot nadomestilo oziroma odškodnina za izgubo odstranjenih arheoloških ostalin kot primarnega arheološkega vira informacij. Izravnalni ukrepi so bili doslej obravnavani po petkrat na območju pristojnosti OE Novo mesto in OE Kranj ter po enkrat na območju OE Nova Gorica in OE Ljubljana. Površinski in podpovršinski terenski pregledi Naslednji beležen podatek je obseg arheoloških površin- skih in podpovršinskih pregledov, ki so neinvazivni oz. šibko invazivni postopki opazovanja, dokumentiranja in vzorčenja z namenom odkrivanja sledov arheoloških ostalin na površju oz. neposredno pod površino tal. V obravnavanem šestletnem obdobju so bili ekstenzivni te- renski pregledi (ETP) načrtovani na ca. 775 hektarjih, od tega v obdobju 2012–2013 na ca. 675,5 hektarjih in v ob- dobju 2014–2017 na ca. 100 hektarjih. Obseg intenzivnih terenskih pregledov (ITP) je skozi vseh šest let po obsegu bolj primerljiv, in sicer je bila v letih 2012–2013 načrto- vana izvedba intenzivnih pregledov na ca. 67 hektarjih, v letih 2014–2015 na 44 hektarjih in v letih 2016–2017 na 90 hektarjih, skupaj na ca. 201 hektarjih (sliki 9 in 10). Z ekstenzivnimi in intenzivnimi površinskimi in podpo- vršinskimi terenskimi pregledi se pridobivajo osnovne informacije o potencialnem obstoju arheoloških ostalin, o njihovi prostorski distribuciji in vrsti ogroženosti gle- de na predvidene posege. Obseg tovrstnih raziskav, ki so bile v obravnavanem šestletnem obdobju v večinskem deležu načrtovane na območjih državnih prostorskih na- črtov (DPN), občinskih prostorskih (OPN) in podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), kaže, da je velik delež arhe- oloških raziskav načrtovan izven zavarovanih območij, kjer arheološki potencial še ni bil opredeljen. Rezultati ETP in ITP so namreč osnova za določitev morebitnih novih registriranih arheoloških najdišč in nadaljnjih ukrepov za varstvo arheoloških ostalin. Glede na rezul- tate predhodnih arheoloških raziskav so lahko predla- gane tudi posebne tehnične rešitve ali po potrebi tudi spremembe prostorskih aktov. V primeru odkritja najdb izjemnega pomena se lahko zahtevajo tudi sprememba prostorskega akta, ohranitev ter prezentacija ostalin na mestu odkritja “in situ”. Največ raziskav območij prostorskih aktov je bilo v obravnavanem obdobju načrtovanih v letu 2016 (40), najmanj pa v letu 2014 (26); največ na območju pristoj- nosti OE Ljubljana, OE Maribor in OE Novo mesto, in najmanj na območju pristojnosti OE Kranj, OE Celje, OE Piran in OE Nova Gorica. Na območju OE Nova Gorica tako v zadnjem dvoletnem obdobju (2016–2017) arhe- oloških raziskav na območju prostorskih aktov sploh ni bilo načrtovanih (slika 8). Pri tem je potrebno ponovno opozoriti, da pri zgoraj na- vedenem niso upoštevane površine, ki jih pregleda CPA v okviru državne javne službe oziroma po posebnem naročilu MK v začetnih postopkih pripravljanja prostor- skih aktov. Zgolj za primerjavo, kako velik je ta obseg Slika 8. Število raziskav območij prostorskih aktov po posameznih OE za obdobje 2012–2017. Arheo 35, 2018, 71–82 Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 75 4. 07. 2019 19:33:28 76 arheoloških raziskav, navajamo podatek CPA, da so med leti 2010–2013 opravili ekstenzivne terenske preglede na kar 2290 hektarjih površin. Testni izkopi Komisija je beležila tudi obseg arheoloških testnih izko- pov, ki so invazivni postopki za pridobivanje podatkov o prisotnosti, dimenzijah in sestavi arheoloških ostalin v tleh, za pridobivanje podatkov o stratigrafiji ter za pri- dobivanje vzorcev najdb in drugih vzorcev, potrebnih za natančnejšo oceno arheološkega potenciala območja ali najdišč. Beležili smo število načrtovanih ročno izkopanih testnih jam (1 × 1 m) in obseg arheološkega dokumenti- ranja strojnih testnih jarkov (m 2 ). Podatki o obsegu načrtovanih testnih jam in strojnih te- stnih jarkov niso direktno primerljivi z obsegom drugih predhodnih arheoloških raziskav, saj sami po sebi ne dajejo podatka, kolikšna površina naj bi bila podvržena gradbenim posegom v prostor. Šele ob upoštevanju stro- kovnega konservatorskega načela, da s tovrstno raziska- vo v povprečju vzorčimo ca. 3 % obravnavanih površin, postane podatek primerljiv. V obdobju 2012–2017 je bilo tako vzorčenje s strojnimi testnimi jarki načrtovano na ca. 888 hektarjih površin (raziskave ZVKDS CPA niso vključene), kar znaša ca. 39 % površin vseh načrtovanih arheoloških raziskav v obravnavanem šestletnem obdob- ju (slika 9). Največ strojnih testnih jarkov je bilo načr- tovanih na območju OE Maribor (vzorčenje na 637 ha), sledijo OE Ljubljana (vzorčenje na 124 ha), OE Novo mesto (vzorčenje na 66 ha) in OE Piran (vzorčenje na 41 ha). Najmanj strojnih testnih jarkov je bilo načrtova- nih na OE Nova Gorica (vzorčenje na 10 ha), OE Celje (vzorčenje na 7 ha) in OE Kranj (vzorčenje na 3 ha). Vendar je takšna slika nekoliko zavajajoča, saj je bil »levji delež« tovrstnih raziskav načrtovan v območjih prostorskih načrtov z namenom vzorčenja obsežnih ob- močij gradbenih posegov, kjer je bil največkrat s predho- dnimi raziskavami ugotovljen šibek arheološki potencial oz. so to narekovale posebne naravne okoliščine (npr. vrtače). Najobsežnejše vzorčenje s strojnimi testnimi jar- ki je bilo tako načrtovano na območju pristojnosti OE Maribor in OE Ljubljana – na območjih DPN AC Dra- ženci–Gruškovje in AC Postojna–Divača–Jelšane, OPN Gospodarska cona Magna Steyr ter na trasi DPN II. tira železniške proge Divača–Koper. Če torej za poskus vzpostavitve bolj realne slike iz izračuna izločimo te naj- obsežnejše posege v prostor, je slika bistveno drugačna, saj strojni jarki v tem primeru predstavljajo slabo petino (19 %) vseh za raziskave načrtovanih površin (vzorčenje na ca. 319 ha) (slika 10). Tu je bilo glede na vrsto posega v prostor vzorčenje s testnimi jarki najpogosteje zahte- vano na območjih gradnje poslovnih con, cest, parkirišč in železniške infrastrukture, relativno velik pa je tudi de- lež tovrstnih raziskav na območjih gradnje stanovanjskih objektov. V obdobju 2012–2017 je bilo za potrebe izgra- dnje stanovanjskih stavb vzorčenje s strojnimi testnimi jarki načrtovano na ca. 65 hektarjih, pri čemer je zanimiv podatek, da je bila skoraj polovica (31 ha) načrtovana v letu 2017. Primerjava zadnjega dvoletnega obdobja kaže še zanimivejšo sliko – v letu 2016 je bilo iz vseh območ- nih enot ZVKDS 157 vlog za arheološke raziskave za po- trebe gradnje stanovanjskih objektov, vzorčenje s strojni- mi testnimi jarki je bilo načrtovano na ca. 13 hektarjih; v letu 2017 je bilo teh vlog 165, vzorčenje pa je bilo načr- tovano na že prej omenjenih 31 hektarjih površin. Največji delež tovrstnih raziskav predstavljajo posegi, načrtovani na območjih kulturne dediščine Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9368) in Ljubljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje (EŠD 11819), kjer je bilo v letih 2016 in 2017 načrtovanih 54 tovrstnih posegov v prostor, v celotnem šestletnem obdo- bju pa 175. Prav zaradi globoke stratificiranosti najdišča Ljubljansko barje je za določitev vsebine in sestave arhe- ološkega najdišča tu najpogosteje zahtevano vzorčenje s strojnimi testnimi jarki. Vzorčenje z ročno izkopanimi testnimi jarki velikosti 1 × 1 meter je bilo v obravnavanem obdobju načrtovano na ca. 51 hektarjih površin (skupaj 15.375 ročnih TJ), največ za potrebe izgradnje infrastrukturnih vodov, po- slovnih objektov in industrijskih con ter stanovanjskih objektov. V letu 2012 je bilo načrtovanih 1119 ročnih TJ, v letu 2013 se je število dvignilo na 3159 ročnih TJ (ve- čina za potrebe gradnje infrastrukturnih vodov na obmo- čju pristojnosti OE Novo mesto), se v letih 2014–2016 gibalo med 1749–1912 ročnih TJ ter v letu 2017 skoko- vito naraslo na 5592 ročnih TJ. Večji del testnih jam je bil načrtovan na območjih izgradnje poslovnih objektov in industrijskih con ter stanovanjskih objektov, in sicer največ na območju pristojnosti OE Maribor (OPN Go- spodarska cona Magna Steyr) ter OE Ljubljana in OE Nova Gorica. Strokovna komisija za arheološke raziskave (SKAR) ... Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 76 4. 07. 2019 19:33:28 77 Arheološke raziskave ob gradnji Arheološke raziskave ob gradnji kot invaziven posto- pek arheološko nadzorovanega odstranjevanja gradbe- nih objektov ali njihovih delov oz. nadzora nad drugimi gradbenimi posegi v tla oz. obstoječe objekte so bile v obravnavanem obdobju načrtovane na ca. 197 hektarjih, kar znaša ca. 9 % vseh površin načrtovanih raziskav. V celotnem obravnavanem obdobju so bile arheološke raz- iskave ob gradnji najpogosteje zahtevane pri izgradnji/ rekonstrukciji infrastrukturnih vodov ter izgradnji cest, parkirišč in železniške infrastrukture ter gospodarskih objektov in poslovnih con. Edina res velika izjema je leto 2012, ko je bilo največ arheoloških raziskav ob gradnji načrtovanih na kmetijskih zemljiščih v območju krajev- ne pristojnosti OE Ljubljana, in sicer na malo manj kot na 11 hektarjih kmetijskih zemljišč. Sicer pa je tovrstna metodologija arheoloških raziskav dokaj enakomerno zahtevana pri vseh posegih v prostor, predvsem tam, kjer so varstveni režimi za varstvo nepremične arheološke kulturne dediščine zelo splošni ali pa je zaradi zahtev- ne logistike (obstoječi infrastrukturni vodi, zagotavljanje prevoznosti, težave z zagotavljanjem statike obuličnih objektov in organizacijo gradbišč, …) druge metode predhodnih arheoloških raziskav težko ali skoraj nemo- goče izvajati. Gre predvsem za posege v naselbinskih spomenikih – mestnih jedrih in trgih, ob rekonstrukcijah obstoječih infrastrukturnih vodov, izgradnjah električnih polnilnic za vozila, urejanju avtobusnih postajališč, iz- gradnji kolesarskih stez, izvedbi drenaž, nadstreškov ipd. Arheološka izkopavanja Arheološka izkopavanja se pogosto vršijo v arheoloških najdiščih, ki so hkrati stavbna zemljišča znotraj naselij, kadar ni možno najti drugih rešitev ali kadar se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče mogoče sprostiti za gradnjo; ter na območjih prostorskih aktov, kjer so bila nova potencialna najdišča odkrita šele tekom načrtovanja in praviloma ne predstavljajo izjemnih najdb ter hkrati posebne tehnične rešitve za ohranitev arheoloških ostalin niso izvedljive in naknadne spremembe prostorskih aktov niso možne ali upravičene. Namen arheološkega izkopavanja, ki je invaziven arheološki postopek, je sistematično odkriti, dokumentirati in preučiti stratificiran arheološki zapis ter zbrati, dokumentirati ter preučiti artefakte, ekofakte in druge neposredne in posredne sledove arheoloških ostalin oziroma preteklih človekovih dejavnosti na izbra- nem območju. V obdobju 2012–2017 so bila arheološka izkopavanja načrtovana na ca. 54 hektarjih površin, kar pomeni ca. 3 % površin vseh načrtovanih arheoloških raziskav. V letih 2012 in 2017 je bilo največ arheoloških izkopa- vanj načrtovanih za potrebe izgradnje poslovnih objek- tov in industrijskih con, v letih 2013 in 2014 za potrebe izgradnje komunalne infrastrukture ter v letih 2015 in 2016 za potrebe izgradnje cest, parkirišč in železniške infrastrukture. Najobsežnejša arheološka izkopavanja so bila načrtova- na v letu 2015 na območju OE Maribor, skupaj kar na do- brih 16 hektarjih (večinoma pred gradnjo AC Draženci– Gruškovje), pa tudi sicer je bilo v celotnem obravnava- nem obdobju največ arheoloških izkopavanj načrtovanih na območju OE Maribor (ca. 32 hektarjev). Sledijo OE Ljubljana z 9 hektarji, OE Novo Mesto z 8 hektarji, OE Kranj z 2,5 hektarji, OE Celje z 1,4 hektarji, OE Piran z 0,7 in OE Nova Gorica z 0,3 hektarji površin, na katerih so bila načrtovana arheološka izkopavanja. Zanimiva je tudi dinamika načrtovanih arheoloških izko- pavanj. Tako npr. na OE Celje v letih 2014 in 2015 sploh ni bilo načrtovanih arheoloških izkopavanj, v letu 2017 pa so bila načrtovana na 5775 m 2 površin. Podobna je situacija tudi na OE Nova Gorica, kjer sta bili leti 2014 in 2015 prav tako “sušni”, v letu 2017 pa so bila načrtova- na izkopavanja na 3165 m 2 površin. Na OE Novo mesto je bilo največ arheoloških izkopavanj načrtovanih v letu 2012, na OE Kranj in OE Ljubljana v letu 2013 ter na OE Piran v letu 2017. Geofizikalni pregledi Geofizikalni pregled, neinvaziven postopek zaznavanja in merjenja določenih fizikalnih lastnosti objektov in drugih materialnih sledov nekdanjih človekovih dejavno- sti, je bil v letih 2012–2017 načrtovan na ca. 69 hektarjih. Največ geofizikalnih raziskav je bilo načrtovanih v letih 2015 in 2016. V letu 2016 so bile geofizikalne raziskave načrtovane na kar 34 hektarjih, od tega je bilo 20 hektar- jev raziskav načrtovanih v znanstvene namene, ca. 4,2 hektarjev na območjih prenove kulturnih spomenikov in 0,5 hektarja na območjih parkov. Največ geofizikalnih raziskav je bilo načrtovanih v OE Novo mesto (25,5 ha), v OE Ljubljana (20 ha) in v OE Maribor (14 ha). Arheo 35, 2018, 71–82 Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 77 4. 07. 2019 19:33:28 78 Drugo V obravnavanem obdobju smo v vlogah za izdajo soglas- ja za raziskavo zabeležili tudi 9 navedb uporabe detek- torja kovin (praviloma v kombinaciji z drugimi razisko- valnimi metodami) in v letih 2012–2013 5 podvodnih ar- heoloških raziskav, za katere podatka o obsegu raziskav nismo zasledili. V obdobju 2014–2017 so bile podvodne arheološke raziskave načrtovane na 43.015 m 2 površin. Strukturni pregled, kot del drugih arheoloških raziskav, smo prvič zabeležili v letu 2016, v minimalnem obsegu 40 m 2 , in drugič v letu 2017 na površini 46 m 2 . Posegi v varovana območja arheološke dediščine Od leta 2012 smo za načrtovane posege v prostor pr- vič beležili tudi evidenčno številko dediščine (EŠD) iz Registra dediščine, ki ga skladno s 67. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (UL RS št. 16/2008) vodi Ministrstvo za kulturo RS. Rezultati kažejo, da je kar na petih od sedmih območnih enot ZVKDS ena ali več enot nepremične arheološke kulturne dediščine, kjer so posegi v prostor močno skoncentrirani in je arheološka nepre- mična dediščina posledično močneje ogrožena. Na OE Celje prevladujejo posegi v območju Celje – Ar- heološko najdišče Celje (EŠD 56) in Celje – Staro mestno jedro (EŠD 55). Od skupno 199 obravnavanih zadev v obdobju 2012–2017 se je 98 zadev ali skoraj polovica nanašala na posege v arheološko najdišče Celje. Sicer pa so bili posegi na območju pristojnosti OE Celje v največ različnih območjih kulturne dediščine načrtovani v letu 2017 (28) in najmanj v letu 2016 (11). Na območju pristojnosti OE Ljubljana se je največ zadev nanašalo na posege v varovanem območju Ljubljana – Arheološko območje Ljubljansko barje (EŠD 9368), Lju- bljana – Arheološko najdišče Ljubljana (EŠD 329) in Lju- bljana – Kulturna krajina Ljubljansko barje (EŠD 11819). Od skupno 1413 zadev se jih je na posege v Ljubljani na- našalo 424. Leta 2012 in 2014 pa so bili posegi načrtovani v največ, 163 različnih enotah kulturne dediščine. Na območju pristojnosti OE Maribor izstopajo posegi v arheološko najdišče Ptuj – Arheološko najdišče Levi breg (EŠD 9155), kjer je bilo v šestletnem obdobju na- črtovanih 39 posegov v prostor (od skupno 298). Posegi v največ enot kulturne dediščine so bili načrtovani v letu 2015, v 59 enotah kulturne dediščine. Do leta 2016 je bilo največ posegov z OE Novo mesto načrtovanih na območju Vinjega vrha pri Beli Cerkvi – Arheološko najdišče Vinji vrh – Šmarjeta (EŠD 815), in sicer 98 zadev od skupno 459. Povprečno so bili na ob- močju pristojnosti OE Novo mesto posegi načrtovani v 52 območij kulturne dediščine. Slika 9. Vrste in deleži načrtovanih arheoloških raziskav v obdobju 2012–2017. Slika 10. Vrste in deleži načrtovanih arheoloških raziskav v obdobju 2012–2017, brez strojnih sond na največjih DPN. Strokovna komisija za arheološke raziskave (SKAR) ... Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 78 4. 07. 2019 19:33:28 79 Na OE Piran se je večina zadev nanašala na posege v območju enot kulturne dediščine Koper – mestno jedro (EŠD 235) in Koper – Arheološko najdišče Koper (EŠD 236), in sicer 75 zadev od skupno 223. Posegi v največ, 30 enot kulturne dediščine, so bili načrtovani v letu 2014. Na območju pristojnosti OE Kranj in OE Nova Gorica v celotnem obravnavanem obdobju po številu načrtovanih posegov v prostor tako izrazito ne izstopa nobena enota kulturne dediščine, so pa bili posamezni posegi načrtovani na območju OE Nova Gorica v letu 2014 v kar 48 enotah kulturne dediščine. Edina enota kulturne dediščine, v ka- teri je bilo v letih 2015 in 2016 evidentiranih več zadev, je Ajdovščina – Arheološko najdišče Castra (EŠD 3) z 10 zadevami. Na obravnavanih območnih enotah tako poseb- nega pritiska z gradbenimi posegi v eno zavarovano ob- močje dediščine ni bilo opaziti, je bilo pa npr. v letu 2012 z OE Kranj obravnavanih 33 zadev in vsaka od teh zadev se je nanašala na poseg v drugo enoto kulturne dediščine. Le v letu 2017 smo evidentirali 5 zadev za posege v Ra- dovljici – v arheološkem območju Radovljica (EŠD 599). Arheološki trg Število poslovnih subjektov, ki smo jih spremljali v obravnavanem obdobju, se skozi leta nekoliko spreminja. Največ arheoloških izvajalcev je svoje storitve ponujalo v letu 2013 (38 izvajalcev) in najmanj v letu 2015 (29 iz- vajalcev). V letu 2017 je vloge na Ministrstvo za kulturo posredovalo 34 izvajalcev arheoloških raziskav. Od leta 2014 svojih storitev na področju arheoloških raziskav ne ponuja več družba z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.), od leta 2013 pa se med izvajalci raziskav pojavljajo tudi Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in različni arheološki konzorciji, v katere je združenih več poslovnih subjektov (d. o. o. in s. p.). V obdobju 2012–2017, odkar posebej beležimo tudi iz- vajalce arheoloških raziskav, je v evidenci SKAR skupaj zabeleženih 3084 načrtovanih arheoloških raziskav. Naj- več raziskav, kar 1420, naj bi – glede na podatke v vlo- gah – izvedle družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.), sledijo samostojni podjetniki (s. p.) z 887 raziskavami, ZVKDS CPA s 350 raziskavami in muzeji z 258 arheo- loškimi raziskavami. Vsi ostali poslovni subjekti naj bi skupaj izvedli 169 raziskav. Največ raziskav naj bi družbe z omejeno odgovornostjo izvedle v letu 2012 (310) in najmanj v letu 2014 (189), Center za preventivno arheologijo ZVKDS pa največ v letu 2014 (82) in najmanj v letu 2017 (42). Samostojni podjetniki so kot izvajalci arheoloških raziskav v enem koledarskem letu navedeni v povprečju 148-krat, muzeji pa 43-krat. Povečuje se tudi število posameznikov, ki izpolnjujejo pogoje iz Pravilnika o arheoloških raziskavah za vodjo in namestnika vodje raziskav. Dokazila o izpolnjevanju pogojev so vnesena v informacijsko bazo MK RS. Zaključek Osnova predstavljene informativne analize vlog za izda- jo soglasij za arheološke raziskave so podatki o načrto- vanih posegih v prostor za obdobje 2009–2017 (s pou- darkom na obdobju 2012–2017), saj s podatki o dejanski realizaciji oz. izvedenih predhodnih arheoloških razi- skavah Strokovna komisija za arheološke raziskave ne razpolaga, prav tako območne enote ZVKDS podatkov o opravljenih arheoloških raziskavah ne vodijo na enoten način, ki bi omogočal tovrstno analizo. Sledenje dejanski realizaciji oz. izvedbi načrtovanih arheoloških raziskav v skladu s podanimi kulturnovarstvenimi pogoji ZVKDS in v skladu s Pravilnikom o arheoloških raziskavah bo možno, ko bo dokončno vzpostavljen informacijski sis- tem »e-Dediščine« oziroma »e-Arheologije« na Ministr- stvu za kulturo RS. Kljub temu pa že na osnovi informativne analize SKAR ugotavljamo določeno problematiko na področju varstva nepremične arheološke kulturne dediščine ter sledimo vzorcem načrtovanih arheoloških raziskav in gradbenih posegov v prostor. Upoštevajoč Pravilnik o arheoloških raziskavah, ki v 20. in 22. členu določa, da mora vodja raziskave v največ šestdesetih dneh po koncu terenskih del raziskave oddati prvo strokovno poročilo o raziskavi in dve leti po koncu terenskih raziskav tudi vsebinsko sklenjeno, sistematično urejeno, s strokovno recenzijo usklajeno končno strokov- no poročilo o poteku in rezultatih arheoloških raziskav, se ob podatku, da je bila npr. ena oseba v letu 2012 predla- gana za vodjo raziskav 58-krat, v letu 2015 pa pet oseb 197-krat, zastavlja vprašanje o izvedljivosti tovrstnega obsega dela. Seveda vse predhodne arheološke raziskave po obsegu in kompleksnosti med seboj niso primerljive, kljub temu pa se zdi priprava 40–50 strokovnih poro- čil, ob zahtevani stalni prisotnosti vodje (ali namestnika Arheo 35, 2018, 71–82 Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 79 4. 07. 2019 19:33:28 80 vodje) na terenu in v zakonsko predpisanem roku, skoraj nepredstavljiva delovna obveznost. Trend navajanja ene osebe za vodjo velikega števila istočasnih arheoloških raziskav se je v zadnjih dveh letih (2016–2017) nekoliko umiril in tako je bila v obeh letih ena oseba za vodjo raz- iskav predlagana »le« 19krat. Vse pogosteje se pojavlja tudi problem na splošno zelo nizkih ponudbenih cen za izvedbo arheološke raziskave in poterenske obdelave arhiva arheološkega najdišča. Kadar SKAR presodi, da ponujena sredstva ne bodo za- doščala za strokovno korektno izvedbo arheološke razi- skave, o tem posebej opozori Ministrstvo za kulturo. V zadnjih letih se kaže tudi problem finančne (ne)stabil- nosti posameznih poslovnih subjektov, prehajanje po- sameznih vodij in namestnikov vodij raziskav od enega poslovnega subjekta do drugega in posledično vprašanje odgovornosti za poizkopovalno analizo arhiva arheolo- škega najdišča ter vprašanje sledljivosti in predaje arhiva arheološkega najdišča pristojnemu muzeju. Podatkov o stanju oddanih strokovnih poročil strokovna komisija nima na voljo; iz pozivov Ministrstva za kulturo posa- meznim poslovnim subjektom, ki poročil ne oddajajo v roku in ki jih predsednica komisije prejema v vednost, pa je jasno razvidno, da gre za obsežno in perečo problema- tiko. Tako je MK RS v letu 2017 posameznim poslovnim objektom za krajši čas že zadržalo izdajo kulturnovar- stvenih soglasij do oddaje zahtevanih strokovnih poročil. Komisija prav tako nima celovitega pregleda nad stanjem oddajanja arhivov arheoloških najdišč v pristojne muze- je, posamezni primeri neustrezne hrambe arhivov arheo- loških najdišč pa kažejo, da bo potrebno na tem področju v najkrajšem možnem času še veliko postoriti, da bodo arheološke najdbe in arheološke ostaline, ki so po zakonu lastnina države, ustrezno hranjene v pristojnih muzejih in ohranjene našim zanamcem. Kljub temu, da zadeva, ki jo predstavljamo v nadaljeva- nju, ni v neposredni pristojnosti strokovne komisije, se zdi na tem mestu na njo pomembno opozoriti. V šestle- tnem obdobju (2012–2017) je bilo z območja pristojnosti OE Ljubljana obravnavanih kar 1413 zadev za pridobitev soglasja in financiranja arheoloških raziskav iz državne- ga proračuna. Ob upoštevanju povprečne delovne letne obveznosti 1500 ur na zaposlenega in dejstva, da sta za pripravo kulturnovarstvenih aktov na OE Ljubljana zaposlena le dva arheologa, to pomeni v šestletnem obdobju skupaj 18.000 delovnih ur ali slabih 13 delovnih ur za posame- zno zadevo/vlogo, posredovano na MK RS. To je torej čas, ki je – v idealnih okoliščinah, torej brez bolniške od- sotnosti, brez izobraževanj, delovnih poti, vodenja evi- dence delovnega časa, priprave letnih delovnih poročil ipd. – na razpolago za identificiranje, dokumentiranje, preučevanje, vrednotenje in interpretiranje nepremične arheološke dediščine; za predstavljanje javnosti; za so- delovanje v pripravi strategije varstva; za oblikovanje predlogov ukrepov za njeno izvedbo; za oblikovanje pre- dlogov vpisov nepremične dediščine v register in pripra- vo predlogov za razglasitve nepremičnih spomenikov; za analizo in vrednotenje prostora za prikaz vrednotenja dediščine v prostoru; za pripravo gradiv za smernice in mnenja v postopkih priprave prostorskih planov; za sode- lovanje z državnimi organi in nudenje strokovne pomoči pri postopkih v zvezi s stvarmi z domnevo dediščine; za sprejemanje načrtov izvedbe predhodnih raziskav obmo- čij prostorskih aktov; za sodelovanje pri varstvu dedišči- ne v primeru oboroženega spopada in varstvu pred narav- nimi in drugimi nesrečami; za revizijo konservatorskih načrtov, ki jih pripravijo druge osebe; za sodelovanje z upravljavci spomenikov pri pripravi predlogov načrta upravljanja; za pripravo strokovnih podlag za upravne postopke, ki jih vodi ministrstvo; za oblikovanje predlo- gov podzakonskih aktov, oblikovanje metod in standar- dov za ohranitev nepremične dediščine ter za usmerja- nje, usklajevanje in spremljanje njihovega izvajanja; za zagotavljanje izpopolnjevanja in izobraževanja kadrov na področju varstva nepremične dediščine; za opravlja- nje strokovnega nadzora nad raziskavami dediščine in arheoloških ostalin; za sodelovanje z lastniki oziroma posestniki nepremičnih spomenikov in z drugimi upo- rabniki dediščine; za posredovanja pojasnil, nasvetov in navodil; za opravljanje strokovnega nadzora nad posegi v dediščino in za sodelovanje pri pripravi konservatorskih načrtov in konservatorskih načrtov za prenovo, kakor na- loge Zavoda oz. zaposlenih na Zavodu za varstvo kultur- ne dediščine Slovenije, na Službi za kulturno dediščino, opredeljuje 84. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1; Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11, 30/11- Odl.US, 90/12, 111/13 in 32/16). Problematika je na dlani, ne le na OE Ljubljana, tem- več na vseh 7 območnih enotah ZVKDS, kjer je skupaj zaposlenih le 12 arheologinj/arheologov, od katerih sta dva hkrati tudi vodji območnih enot in je torej narava njunega dela drugačna oz. delata na področju arheološke Strokovna komisija za arheološke raziskave (SKAR) ... Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 80 4. 07. 2019 19:33:28 81 dediščine zgolj v manjšem segmentu. Ob tem je ena od arheologinj še pripravnica, brez strokovnega izpita in torej še ne more povsem samostojno opravljati zgoraj navedenih delovnih obveznosti in nalog. Tako gre tudi v orisani situaciji iskati odgovore na vprašanja, ki si jih v zadnjem letu zastavljamo v okviru Slovenskega arhe- ološkega društva in izven njega, med drugim tudi od- govor na vprašanje, zakaj se konservatorski nadzor nad raziskavami arheološke dediščine opravlja v manjšem obsegu, kot ga zahteva Pravilnik o arheoloških raziska- vah, in kot bi bil – glede na razmere na arheološkem trgu – nujno potreben. Tudi odgovor na vprašanje, zakaj kon- servatorji ZVKDS izvajajo premalo monitoringov na ar- heoloških najdiščih, ogroženih s strani nepooblaščenih iskalcev z detektorji kovin, zakaj premalo popularizirajo arheološko kulturno dediščino, premalo preverjajo re- zultate posnetkov z ZLS in zakaj pišejo premalo stro- kovnih člankov … Če se povrnemo k informativni analizi, je ta podala tudi vpogled v problematiko arheoloških raziskav z metodolo- gijo vzorčenja s strojnimi testnimi sondami. Tako v stro- kovnih kot tudi v laičnih krogih se je v zadnjem obdobju nemalokrat pojavil očitek, da je delež strojnih izkopov na arheoloških najdiščih izjemno velik in da raziskave z de- lovnimi stroji prevladujejo. Iz analize je razvidno, da je bilo v šestletnem obdobju vzorčenje s strojnimi testnimi jarki načrtovano na ca. 888 hektarjih površin (raziskave ZVKDS CPA niso vključene), kar znaša ca. 39 % vseh načrtovanih arheoloških raziskav v obravnavanem šestle- tnem obdobju. Toda »levji delež« teh raziskav je bil opra- vljen na območjih obsežnih državnih prostorskih načrtov – tudi izven evidentiranih območij kulturne dediščine – kjer je potrebno na več deset hektarjih velikih površinah informacije o potencialnem obstoju arheoloških ostalin, o njihovi prostorski distribuciji in vrsti ogroženosti glede na predvidene posege pridobiti v realnih časovnih okvir- jih in z relativno majhnimi razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Če torej iz izračuna za poskus vzpostavitve bolj realne slike izločimo te najobsežnejše posege v prostor, je slika bistveno drugačna, saj strojni jarki v tem primeru predstavljajo slabo petino (19 %) vseh, za raziskave na- črtovanih površin (vzorčenje na ca. 319 ha). Sicer pa informativna analiza kaže največjo dinamiko različnih gradbenih posegov v prostor na območju OE Ljubljana, OE Novo mesto in OE Maribor, čeprav je število načrtovanih posegov med območnimi enotami povsem neprimerljivo, saj je bilo z OE Ljubljana v obrav- navanem obdobju skoraj tisoč zadev več kot iz OE Novo mesto, ki je na drugem mestu po številu obravnavanih zadev. Skupaj je bilo v obdobju 2012–2017 v Sloveniji načrto- vanih 270 znanstvenih arheoloških raziskav in arheolo- ških raziskav ob prenovah kulturnih spomenikov, trgov in parkov (9 %). Dobra polovica arheoloških raziskav je bila načrtovana za potrebe izgradnje poslovnih objektov, poslovnih con, enostavnih objektov, komunalne infra- strukture, cest, parkirišč in železniške infrastrukture (52 %), 28 % za gradnjo stanovanjskih objektov ter 8 % za gradnjo kmetijskih objektov ali za ureditev kmetijskih površin. Gradbeni poseg za 3 % načrtovanih arheoloških raziskav ni bil natančneje definiran. Znanstvene arheološke raziskave, raziskave ob obno- vah kulturnih spomenikov, trgov in parkov so relativno enakomerno razporejene oz. načrtovane po celotni Slo- veniji (od največ – 49 raziskav na območju pristojnosti OE Ljubljana, do najmanj – 25 raziskav na območju pristojnosti OE Piran). Načrtovanih je bilo 76 sistema- tičnih znanstvenih arheoloških raziskav, največ na ob- močju pristojnosti OE Nova Gorica (16), OE Ljubljana (15), OE Kranj (14) in OE Novo Mesto (10). Arheološke raziskave so tudi pomemben segment pridobivanja novih podatkov pri prenovah starih mestnih in trških jeder in deloma parkov ter obvezni sestavni del raziskav cerkva, gradov, graščin in dvorcev. Največ arheoloških raziskav pri obnovi kulturnih spomenikov je bilo načrtovanih na območju pristojnosti OE Nova Gorica (33) in OE Mari- bor (25). V okviru javnega poziva MK RS za sofinanci- ranje predhodnih arheoloških raziskav na območju nasel- binske ali vrtnoarhitekturne dediščine je bilo v letih 2016 in 2017 izvedenih 28 arheoloških raziskav, vsako leto po 14 raziskav. Če pogledamo skupen graf, ki kaže arheološke raziskave glede na vrsto posega v prostor, je slika v celotni Slo- veniji precej primerljiva. Najvišje vrednosti za celotno Slovenijo kaže krivulja v osrednjem delu grafa – pri gra- dnji poslovnih objektov in poslovnih con, stanovanjskih objektov, kmetijskih in enostavnih objektov, komunal- ne infrastrukture in cest, parkirišč in železniške infra- strukture. Nihanja krivulje grafa so po območnih enotah ZVKDS dokaj primerljiva, absolutne številke pa seveda ne, kar je gotovo tudi posledica velikosti krajevne pri- stojnosti obravnavane območne enote, indeksa kupne Arheo 35, 2018, 71–82 Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 81 4. 07. 2019 19:33:28 82 moči prebivalstva, izraženih potreb, prostorskega načrto- vanja, lobiranja … Krivulja grafa kaže tudi na relativno »nedotakljivost« kmetijskih zemljišč, saj je bilo v šestih letih v celotni Sloveniji tam načrtovanih le 60 posegov (večinoma gre za agromelioracije, namakalne sisteme, komasacije, zasaditve, nasipavanja oz. izravnave, načr- tovanje spremembe namembnosti). Največ vlaganj v izgradnjo stanovanjskih objektov je bilo v zadnjih šestih letih na področju pristojnosti OE Ljubljana (568 stanovanjskih objektov je bilo načrtova- nih na stavbnih zemljiščih znotraj arheoloških najdišč). Za primerjavo, v enakem obdobju je bila z območja pri- stojnosti OE Novo mesto načrtovana gradnja 91 stano- vanjskih objektov, na območju OE Piran 69, po drugih območnih enotah pa od 24 do 46 stanovanjskih objektov. Tudi po številu načrtovane izgradnje komunalne infra- strukture prednjači OE Ljubljana z 256 zadevami, vsaj del te infrastrukture pa je povezan z načrtovano izgradnjo stanovanjskih in poslovnih objektov. Iz slovenskega pov- prečja pri načrtovanju izgradnje infrastrukture izstopa tudi OE Novo mesto z načrtovanimi 112 izgradnjami ko- munalne infrastrukture, sledi pa OE Maribor s 76 projek- ti prenove/rekonstrukcije/izgradnje komunalnih vodov. Načrtovanje izgradnje cest, parkirišč in železniške infra- strukture je – z izjemo OE Ljubljana – dokaj enakomerna po celotni Sloveniji. Na OE Ljubljana je bilo načrtovanih 83 tovrstnih projektov, na ostalih območnih enotah pa od 14 do 42. Največ poslovnih objektov in poslovnih con je bilo prav tako načrtovanih na območju OE Ljubljana (kar 183), 71 na OE Novo mesto in 57 na OE Maribor, drugje pa v povprečju 32 poslovnih objektov/poslovnih con na območno enoto. Z načrtovanimi posegi v prostor je med arheološkimi naj- dišči najbolj ogrožena arheološka dediščina v arheolo- škem najdišču Celje (EŠD 56) in v starem mestnem jedru Celja (EŠD 55), v Ljubljani v arheološkem območju Lju- bljansko barje (EŠD 9368), arheološkem najdišču Lju- bljana (EŠD 329) in v kulturni krajini Ljubljansko barje (EŠD 11819), na Ptuju v arheološkem najdišču Levi breg (EŠD 9155), v Kopru v mestnem jedru (EŠD 235) in v arheološkem najdišču Koper (EŠD 236) ter v Ajdovščini v arheološkem najdišču Castra (EŠD 3). Do leta 2016 je bilo z gradbenimi posegi/legalizacijami močno obreme- njeno tudi arheološko najdišče Vinji vrh pri Beli Cerkvi – Arheološko najdišče Vinji vrh – Šmarjeta (EŠD 815), ki pa je bilo nato na podlagi rezultatov raziskav na novo opredeljeno in po varovanem obsegu zmanjšano. Od sku- pno 3015 zadev, obravnavanih v obdobju 2012–2017, se je na našteta arheološka najdišča nanašalo 744 vlog ali skoraj četrtina vseh vlog. Ob vseh zgoraj naštetih številčnih podatkih pa je potreb- no zapisati tudi, da se je kakovost vlog, posredovanih na MK, v zadnjih letih močno dvignila, da je večina vlog procesno popolna, ustrezno podpisana in ožigosana. V neskladju s predpisanim obrazcem so običajno le še gra- fične priloge, običajno brez zarisa varovanega območja, območja raziskave in merila. Občasno se tudi še zgodi, da je k vlogi za arheološka izkopavanja priložena le izja- va, da so sredstva za arheološka izkopavanja in poteren- sko obdelavo arhiva arheološkega najdišča zagotovljena, kar pa v primeru arheoloških izkopavanj ne zadošča. Zaradi ugotavljanja izvedljivosti arheoloških izkopa- vanj v skladu s podanimi kulturnovarstvenimi pogoji in v skladu s strokovnimi standardi arheoloških izkopavanj je zato potrebno v primeru arheoloških izkopavanj vlogi priložiti tudi ustrezno specificirano ponudbo in pogodbo. Opozarjamo tudi, da je potrebno – kadar je za vodjo ali namestnika vodje raziskav dotični arheolog imenovan prvič – k vlogi priložiti dokazila o izpolnjevanju pogo- jev, ki jih ministrstvo vnese v svojo podatkovno bazo, kar v nadaljnjih postopkih omogoča hitrejšo izdajo soglasij, brez pozivov k dopolnitvi vlog. Informativna analiza vlog/zadev za obdobje 2009–2017 je nanizala precejšnjo količino podatkov, s katerimi sva želeli avtorici orisati stanje v slovenskem prostoru glede ogroženosti arheološke dediščine z načrtovanimi obse- žnimi gradbenimi posegi, analizirati spremljajoče arhe- ološke raziskave ter opozoriti na nekatere probleme, ki jim sledimo z večletnim spremljanjem arheološkega trga. Vendar ob tem opozarjava, da izbor podatkov in njihova interpretacija nista vedno skladna s pravili statistike kot znanstvene vede ter da so lahko v informativni analizi nenamerne napake, za kar prevzemava vso odgovornost. Strokovna komisija za arheološke raziskave (SKAR) ... Arheo 35 korekture2_vdelu02.indd 82 4. 07. 2019 19:33:28