Basni.
\z francoščine poslovenil Fr. Jorclan
Sad svojeglavosti.
ve kozi sta se srečali na brvi črez globoko deročo vodo. Vsaka je hotela priti na nasprotno stran. nSpravi se mi spota!" pravi prva. nKajpada!" odgovori druga, nali se ne spodobi tebi, da se mi umakneš in mi narediš prostor?" ^^^^^^^^^-,         ,,Nikakor ne!" nasprotuje prva, Bjaz sem starejša, in
zato mi moraš ti dati prednost."
Tako sta se pričkali v svoji zahtevi. In ko sta se še razžalili z grdimi priimki, skočita istočasno druga proti drugi s pobešenima glavama in z naprej obrnjenimi rogmi. Sunek je bil silen, tako silen, da se obe prevrneta in zdrkneta skupaj v prepad, kjer ju odnese deroča voda.
-+,   259   .*—
Vinska trta in vinogradnik.
Proti koncu zime je vinogradnik obrezaval svojo vinsko trto. Odrezal je vsaki vejici nepotrebne poganjke. Med tem hudim pa potrebnim delom uboga trta ne neha zdihovati in hipoma začne prelivati solze. Ko se slednjič ne more več premagovati, zakriči: »Neusmiljeni vinogradnik, zakaj me tako mučiš? Zakaj odstranjuješ te mladike, ki bi se pozneje obrasle s krasnim listjem in bi ti preskrbele prijetno senco?" — nTo je tebi v korist," od-govori vinogradnik. BČe bi pustil, da bi rastel pri tebi ves nepotrebni les, bi rodila le redek in kisel sad, medtem ko se boš — hvala mojemu trudu — jeseni obložila s svežim in sladkim grozdjem."
Dva demanta.
Dva demanta iste velikosti sta ležala na polici pri zlatarju, in vsakdo, ki je prišel kaj kupit, se je oziral v enega, ga občudoval, drugega pa je preziral.
Nekega dne reče zaničevani demant svojemu tovarišu: ,,Oba sva iz istega kamenoloma, imava isto težo in isto lastnost; zakaj ljudstvo ni pozorno name, medtem ko ti pritezaš vse poglede nase, ko te ljudje cenijo in ob-čudujejo?"
»Vzrok je ta," odgovori drugi demant, ,,ker me je kamenosek obrezal in izbrusil, ti pa si sirov in teman. Vsa razlika med nama je odtod."
Pišče.
Pišče, drobno in po-raslo z mahom, začuti silovito žejo.
»Glavo   bi   dalo,    da, dobim    kapljico   vode," pravi v obupu.
Gre, gre — in pride do vodice. In se napije in ob vsakem požirku pogleda proti nebu, ki je dalo zemlji in njemu vode.
Tedaj se domisli svoje obljube: nGlavo bi dalo."
Pa se zasmeje na ves glas in reče: »Kako bi pa moglo biti — brez glave?!"
Hm, mladost — norost!
-*•   260   **-                                 I
Krokar.                                              fl
Krokar je ukradel vse, kar je našel: denar, biser, žlico, verižico in sto      I
drugih reči. Vse mu je bilo dobro. Petelin ga zasači pri tatvini in ga vpraša,      ¦
čemu mu bo ta plen. nPrav za nič," mu odgovori krokar. ,,Vzamem le zato,      I
da imam."                                                                                                  I
Srobrot in rožni grtn.                                           I
Srobrot, ki je zrastel že visoko po zidu, zagleda rožni grm in se po-      fl
smehuje njegovi nizki  postavi:   ,,Ha — ha! Kako si majhen  pa  gotovo si      I
star že deset let. Jaz pa zrastem v enem letu trikrat višje kakor ti."                 I
»Kakor si prevzeten, tako si nespameten!" ga zavrne rožni grm. nRes      I
je, da nisem visok, a zrastel sem brez tuje pomoči. A ti bi se moral plaziti      I
po zemlji, ko ne bi imel podpore!"                                                                    fl
Srobrot, osramočen, molči.                                                                          ¦