Leto XVIII. r Celju, dne 30. decembra 1908. Štev. 150. DOMOVIN i Uredništvo Jen*Schilleijevi cesti št 3,—Dopise blagovolite fran-' klratl, rokopisi se "ne vračajo. sredo ln petek ter velja za kr< " ' I mesece 3 kreme. Za Ameriko . poštnina, namreč: Na leto 17 kron. pol teta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačaj« se vnaprej. Za lnserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vini kokrat: za večje inserate in mnogokratno znaten popust. za vsa- Štajerski Slovenci! Mislite na narodno zbirko slovenskih akademikov! Svojim naročnikom y slovo! Z današnjim dnem zaključuje „Do-movinau svoj XVIII. letnik ter obenem svoje izhajanje. Osemnajst let je pač kratka doba — in vendar se je tudi v tem kratkem časa v našem političnem, socijalnem, gospodarskem in kulturnem življenju prav mnogo spremenilo. Pred osemnajstimi leti je začel podjetni gospod Dragotin Hribar izdajati v Celju tednik, ki je bil v boju za naše politične, kulturne in gospodarske težnje že neobhodno potreben. ŠtajersKi Slovenci smo imeli že takrat dva svoja časopisa, »Slovenskega Gospodarja" in »Sfidsteierische Post". Prvi je budil zavest med kmečkim ljudstvom, dragi je zastopal naše pravice v nemškem jeziku proti našim nemškim sodeželanom. Naše politično življenje se je pa bilo že tako lepo razvilo, da je bila že splošno priznana potreba novega slovenskega {ista, ki bi z mladeniško navdušenostjo in moško odločnostjo branil naše pravične zahteve proti vladi in Nemcem, lista, ki bi vnemal in spodbujal slovenske rodoljube, da v tem težkem in neenakem boja proti odrvenelemu nemškemn bi-rokratizmu in gospodstvaželjnim mogočnim Nemcem ne opešajo. Težka je bila naloga, hud je bil boj, a »Domovina" ga je z uspehom vodila — in danes, po osemnajstih letih, ko se je položaj Slovencev v deželi v marsičem bistveno spremenil, lahko z mirno vestjo kaže na svojo preteklost v zavesti, da ima na vseh političnih, kulturnih in in gospodarskih priboritvah Slovencev v tej dobi svoj pošten delež. Z doseženim pa ne smemo in ne moremo biti zadovoljni, naš boj je še vedno na začetku, kajti desetletja pomenijo v razvoju narodov le malo, potrebe rastejo vsak dan, naši nemški sosedje, ki so bogatejši in katerih neopravičeno in neopravičljivo nadvlado na Spodnjem Štajerskem podpirati c. kr. vlada in dežela z vsemi sredstvi, ki ki jima jih daje kapital, šolstvo in uradništvo na razpolaganje, se razvijajo v vsakem obziru še bolj naglo ko mi, zato je neobhodno potrebno, da tudi mi Slovenci napnemo vse svoje sile, da se njih pritisku ubranimo, da odbijemo naval nemštva, ki si z združenimi močmi uma in kapitala z ne-čuveno brezobzirnostjo in brutalnostjo klesti pot do Adrije in ki bi moralo v tbin zgodovinsko važnem in usodnem boju streti najprej nas štajerske Slovence, ki smo njih severni sosedje. Vsi čutimo, da se bije boj za našo ektistenco in v tem boju, mora biti vsak na svojem mestu, mora vsak spolniti svojo dolžnost, vsak mora čutiti, da je član bojne čete, katera brani rodno grudo ter da ima vsak, bodisi kmet, delavec ali inteligent svojo posebno nalogo, katero mora v polni meri in vestno izvrševati, da se tako s smotrenim in dobro premišljenim delom ubranimo ter sebe in svojo last očuvamo. V tem boju igra dobro časopisje veliko ulogo, kajti dobro časopisje vodi politični in gospodarski boj, zanaša v najširše mase pouk, bodrilo in nove ideje, s kratka dobro časopisje je doša političnih in kulturnih bojev, vest naroda, voditelj mas. Trikrat na teden izhajajoči list štajerskim Slovencem ne zadostuje več, potreba dnevnika je živa in splošna. Da se tej potrebi vstreže, je konsorcij „Domovine" sklenil, vstaviti izdajanje našega lista, na katerega mesto stopi »Narodni Dnevnik", ki bode prevzel vodstvo političnega življenja štajerskih Slovencev. Tla za dnevnik so pripravljena, narodna zavest je probujena in dovolj je štajerskih Slovencev, da si svoj dnevnik duševno in materijalno lahko vzdržujejo. Narodna založba je s hvalevredno požrtvovalnostjo prevzela nalogo izdajati „Narodni Dnevnik", dolžnost vsakega in še posebno vsakega štajerskega Slovenca je, da jo v tem plemenitem podjetju podpira. Zaključujoč svoje časnikarsko delovanje se obračamo na naročnike in čitalce „Domovine" s prošnjo, naj si vsi naroče „Narodni Dnevnik", kateri bode naše delo nadaljeval. Uspeh novega dnevnika je odvisen od Vas, štajerski Slovenci, čim bolj bodete novi dnevnik podpirali, s tem večjim pogumom in spretnostjo bode zagovarjal Vaše pravice. V Vašem interesu je torej, da se novi dnevnik kaj kmalo dvigne in razvije. Zato Vam kličemo v slovo: Naročujte si mesto »Domovine" »Narodni Dnevnik", širite ga, podpirajte ga moralno in materjalno, da postane v polnem in pravem pomenu besede glasilo štajerskih Slovencev, s katerim se bodemo lahko pred svetom ponašali. V Celju, dne 30. decembra. Lastništvo in Uredništvo -Domovine". Slovenskemu sokolstvu v prevdarek. »Českd obec sokolski" je pred kratkim izdala takozvani »Sokolsk^ adresdf za leto 1909. Mala brošurica je v svojem bistvu mnogo dalekosež-nejšega pomena, kakor bi človek na prvi hip sodil po samem naslovu. Zbrani so v njej naslovi vseh onih trgovcev, obrtnikov, odvetnikov, notarjev, zdravnikov itd., ki ali osebno sodelujejo pri sokolstvu kot telovadni člani ali pa kot podporni člani pospešujejo sokolsko misel. Nadalje priporoča knjiga vse one iz industrialnih in intelektualnih slojev in vse iste iz samostojnih poklicov, o katerih se zanesljivo ve, da so ne le v svojem na-ziranju, ampak tudi v dejanju odločno narodni. Takoj v začetku je najprej podan mali koledarček, potem pa sledi pregled posameznih poklicov. Zastopano je tn vse, karkoli je navezano sploh na kako odjemalstvo, delodajstvo in na osebni promet. Navedeni so antikvariati, podjetja za oskrbovanje stanovanj, cukrarji, opekarne, nrarji, geo-metri, gostilničarji, knjigarne, plesni učitelji, zlatarji, zooozdravniki itd. vsi mogoči poklici, ki so zastopani v Pragi in predmestjih, kajti le po Pragi in po predmestjih je zbrala »ČeskA obec sokolskA" različne adrese za posamezne poklice. Knjižica je živ dokaz, kako krasno unn češko sokolstvo pripojiti nase tudi najširše sloje ljudstva in jih prijeti tam, kjer je vsak in še posebno pro-ducent najbolj občutlji/, namreč na gospodarskem polju. Kaj to pomeni: imeti svojo adreso v »Sokolskčm adresdfi" in biti tako javno priporočen po tako močnem in vse sloje združujočem drnštvu kakor je češko sokolstvo in še posebno v mestu s 600.000 prebivalci tega se hitro zave vsak še tako mlačen obrtnik. In takoj se bo potrudil, da bi si na kak način tudi on prisvojil mesto v ad resah". Če že ne bo mogel druzega, bo vplival na svoje pomočnike, da pristopijo k Sokolu. Spoznal bo, da mu gre za priporočilo, za zaslužek. Zaveda se pač pri tem vsak praški producent, kako eminentnega pomena je zlasti sedaj, ko je narodna napetost med Čehi in Nemci na vrhuncu, javen imenik posameznih poklicov velike važnosti. Zaveda se vsak, da se bo sokolstvo in tudi širše občinstvo kon-sekventno ravnalo po tem meniku pri svojih nakupih in naročilih. Ne biti v »naslovniku" pomeni za marsikoga veliko materielno izgubo. Jasno je torej, da se čuti vsak poedinec potem prisiljenega, poprijeti se sredstev, ki bi to škodo preprečila. In v čem so ta sredstva? Vzdramiti se iz malomarne letargiie napram sokolstvu, postati narodno zaveden in delovati za sokolstvo bodisi že na kakoršenkoli način, naj si bo osebno, materialno ali moralno. In s tem pridobi sokolstvo neizmerno mnogo na vseh straneh. Nove moči vstopajo v njegove vrste in z zaupanjem se obrača do njega marsikak obrtnik, ki si že ni vedel več nobene pomoči. Jedro te male brošurice je, da popolnoma naravno spaja najvitalnejše interese poedincev z ideali sokolstva. Posamezniku pridablja stalne in zanesljive odjemalce, dočim tudi sokolstvo samo raste in se krepi. Da je to naravna posledica, se je že pokazalo v Pragi, kjer se po časopisih strogo zahteva, naj natanko pazijo posamezna sokolska društva po Pragi in predmestjih, koga bodo sprejemala pri velikem navalu k vstopu. Prenesimo to na Slovensko! Ali niso pri nas podobne razmere? Se li ne bije pri nas zlasti v zadnjem času ljuti gospodarski boj? Ali bi bilo res nemogoče, da bi se ta boj začel korenito, sistematično in se izvajal ne le napram Nemcem negativno, ampak bi tudi bil za Slovence pozitiven v dvojni smeri: prvič bi se naj podpirali le slovenski produktivni sloji, kakor se že, in drugič bi naj zavladalo med temi in med slovenskim sokolstvom isto razmerje kakor je to v Pragi. Če izda Slov. sokolska zveza podoben slovenski naslovnik, bi pridobila s tem sokolska misel na Slovenskem mnogo trdne in sigurne opore. Če bi šlo potem kedaj za ustanovitev »Sokola" v kakem krajn ali za podpore v sokolske namene, se gotovo ne bo slovenski trgovec postavil v ozadje in vsak, ki je na gospodarskem poljn odvisen od širšega občinstva, bo radovoljno in z veselim srcem prinesel svoj prispevek na oltar sokolstva. In kake naloge še čakajo sokolstva na Slovenskem, o tem le prežalostno govore mnogi naši trgi in pomanjkanje odločno narodne zavesti. To v resni prevdarek in v uvaže-vanje slovenskemu sokolstvu! Nazdar! Govor dežel, poslanca dr. Hrašovca o pri|ikiproračunske razprave za leto 190 9. Konec. Drugi slučaj pa je ta: Meseca kimovca 1906 je odstopil prejšnji distriktni in hiralnični zdravnik dr. Žižek starejši v pokoj in je deželni odbor brez vsakega razpisa imenoval dra. Hohn-a, in ker ta ni hotel mesta prevzeti, dra. Breschnik-a. Vojniški trg je sklenil meseca oktobra 1906 takoj po odstopu dra. Žižeka, da izstopi iz sanitetnega distrikta, in je v svoji od-borovi seji imenoval kot občinskega zdravnika dra. Hohn-a. Ob enem je prosil deželni odbor, da ta podeli temu zdravniku letno podporo. Že 7 dni pozneje je bila prošnja uslišana in zahtevana podpora podeljena. Do tedaj je pripadalo k distriktu razun trške občine še 7 drugih občin. Prejšnji hiralnični in distriktni zdravnik dr. Žižek star. je imel od dežele letne podpore 400 K. Dne 23. oktobra tedaj se je dovolila brez daljnjih poizvedeb letna podpora v znesku 200 K od trške občine imenovanemu občinskemu zdravniku. Ko dr. HOhn, kakor rečeno, ni hotel mesta hiralničnega zdravnika sprejeti in je bil takoj za njim imenovan dr. Brežnik, je trška občina takoj zopet vama kar najbolj kategori čno na znanje da je njena podpora odvisna od peste-' panja Srbov in Črnogorcev. Tega mnenja je tndi ruska družba in.večina ruske dume., Ta.. govot je .napravU na Angležkem, v Italiji, na Bolgarskem prav dober .utis. Tudi ruski listi večinoma odobravajo politiko Izvoiakega. „Rječ* pozdravlja idejo o balkanski zveri.. ter ..w„ doseči mednarodno jamstvo za avtonor - j. . . . ■ - : v r nujo Bosne in Hercegovine. —■ V interesu avstrijskih Jugoslovanov pa--.je združenje vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov v posebno samostojna državno skupino pod žezlom habsburške vladarske hiše. Da se to vprašanje y tem smislu reši, bode skrb politikov slovenskega, hrvatskega in srbskega naroda. Na Novega leta dan bodo v Celju in okolici, in pa celem Spodnjem štajerskem hodili slov. akademiki in drugi narodnjaki od hiSe do hiše In z nabiralno polo pooirali za narodno zbirke. ~ Slovenci! Sprejmite jih povsod prijazne; bolje je če daste mali znesek prijaznega lica, kakor pa veliko svoto z neprijaznim obrazom! Prepričani smo, da na Novega dan naši narodni detavci ne najdejo nikjer zaprtih vrat in — trdih sre. Štajerske notice. ; aenovala tega za svojega občinskega zdravnika in je prosila deželni odbor, naj?" se pusti že obljubljena podpora tudi temu-le. - a s. i Druge občine so razpisale mesto distriktnega zdravnika ter so že dne 9. novem ora 1901 prvokrat imenovale kot"! novega distriktnega. zdravnika dr. Žižeka mlajšega, ki so ga poznale od mladosti in v katerega se imele popolno e&upanje Deželni odl>or je ta sklep takoj ustavil, v Dr. Žižek mlajši je eicer opravljal vse posle distriktnega zdravnika v ostalih občinah raaun- trške občine, ni pa dobil, niti vinarja podpore. Še le po 9 mesecih se je distriktu naznanilo, da je namestništvo sporazumno z deželnim odborom dovolilo novi distrikt z imenom Okolica Vojuik. Dne 15. grudna 1907 je bilo, ker je deželni odbor tako zahteval, novo imenovanje in je bil tudi takrat imenovan dr. Žižek mlajši. Deželni odbor tega imenovanja sp^t ni potrdil, in sicer radi tega ne, ker v razpisu nieo bili imenovani dohodki novega distriktnega zdravnika in ni bilo izrečeno, kje naj ima zdravnik svoj sedež, i Seveda so vse občine prav dobro vedele, da-ima dr. Žižek mlajši svoj sedež v Vojniku in da se tudi dohodki »manjšajo za oni znesek, ki ga je dajal do tedaj vojniški trg in ono podporo, ki jo je deželni odbor novemu občinskemu.zdravniku v Vojniku že bil podelil. Radi tega se je moralo mesto že v tretjič razpisati. Dne 15. maja 1908 -je bil zopet dr. Žižek mlajši imenovan. Sedaj je deželni odbor naročil distriktu, da se mora še sklep, da sme novi oi-striktni zdravnik irnetj svoj sedež v |rgu, pri vseh občinah nabiti, ker bode Še le takrat postal pravnomočen, ako se nikdo ne pritoži. — Tudi to se je »godilo. . ' - : Ker je distrikt potem dne 26. junija 1908 deželnemu odboru naznanil, da je še to v redu, je deželni odbor konečno vse to naznanje vzel, a s pristavkom, da distriktni zdravnik za okoliški distrikt ,še ostale deželne podpore 200 K ne dobi. ker stanuje v trgu. Iz vsega tega se vsakdo lahko .prepriča, kako je deželni odbor postopal proti trgu in proti drugim občinam. .Druge kmečke občine so morale prehoditi prav križevo pot prej, kakor so . prišle do svojega cilja. Vojniški trški odbor je storil svoj sklep, da nastavi posebnega občinskega zdravnika: deželni odbor ga ni vprašal, ali se je ta sklep razglasil, nabil, ali je postal pravnomočen, deželni odber niti ni vprašal, ali je bilo to mesto razpisano, ali so bili v razpisu imenovani dohodki, sedež itd. Tam je šlo vse hitro in gladko. Po veljavnem zakonu o distriktnih zdravnikih določuje distrikt sam, kje da naj ima zdravnik svoj sedež. Distrikt je sklenil, da mora imeti zdravnik svoj sedež v trgu, ker je to najpriprav-nejši kraj za vse prizadete občine. Deželnemu odboru pa to ni bilo prav in ker že ni mogel zabraniti, da bi smel distriktni zdravnik za novi distrikt biti v trgu, mu ni hotel priznati podpore. To je gotovo bilo krivična, ne-postavno in pristransko. Jaz preideia k tretji točki. Z razsodbo od 3. julija 1906 je državno sodišče na Dunaju vsled pri- •v tožbe neke slovenske občine razsodilo, da je deželni odbor kršil občini pri-stoječo pravico jezikovne ravnoprav-nosti. Dotična občina je bila poslala slovensko vlogo na deželni odbor in je •zahtevala slovensko rešitev, ki se je odklonila. Sodišče je v svojih razlogih izreklo, da je slovenščina na Spodnjem Štajerskem gotovo v deželi navadni jezik, dalje da se razteza delovanje štajerskega deželnega odbora po celi štajerski deželi in d* obsega nemške in slovenske občina ter.se je sklicevalo na temeljni državni zakon* vsled katerega so vsi v deželi, navadni jeziki v šoli in v; javnem |ivljenju od države pri-poznari. fefig ... . » Radi tega bi bil tudi moral deželni od^or slovensko, vlogo v slovenskem jeziku rešiti. , Pri dotični obravnavi pred državnim sodiščem je deželni odbornik, ki je zastopal štajerski deželni odbor, navedel: 1. da je občina podrejena deželnemu odboru in da se, tedaj sploh ne sme pritoževati .;Jrj ,.0 / 2. da je. opravilni jezik štajerskega deželnega odbora nemščina. Nato je državno sodišče odgovorilo, da ima res deželni odbor občine nadzorovati, da pa imajo tudi občine svoje pravice in da se. smejo pritožiti, če se jim kršijo njihove politične pravice. Kar se tiče^druzega ugovora, je brez pomena, kakšen jezik da je štajerski deželni odbor določil za svoj poslovni jezik. Ta določba nikakor ne more, spremeniti v državnem temeljnem zakonu vsakemu, državljanu, tedaj tndi vsaki občini pristoječe jezikovne pravice. :i, .. ,.■ i Vkljub tej razsodbi državnega sodišča je vse ostalo pri starem. Mi slovenski deželni poslanci smo v prejšnjem zasedanju radi tega in-terpelirali deželni odbor. A tudi to ni pomagalo. , ■ ,, Občine, ki so se obrnile na deželni opbor s prošnjo, da se jim slovenske prošnje v slovenskem jeziku rešujejo ali da se jim vsaj doda slovenska prestava, so bile precej surovo zavrnjene, Češ da si naj same prestave preskrbe, kjer hočejo,. ■ Županom se je ped kaznijo naročilo, da morajo dotične dopise v treh dneh rešiti. Tako se je zgodilo občinam Solčava v mozirskem, Šmarje v celjskem in Brestovec v ptujskem poJitKnem okraju. ! Visoki deželni zbor! Mi slovenski deželni poslanci kratko in odločno tukaj izjavimo, da v naprej ne boderno več trpeli, takega preziranja. Mi zahtevamo našo pravico in jaz sem prepričan, da bodo naši nasledniki na teb sedežih v prihodnjič izvajali vse posledice, ako bode deželni odbor tudi za naprej to našo zahtevo odklanjal. To smo dolžni sei>i, našim volilcem in naši narodnosti. Politični pregled. Domače dežele. Gosposka zbornica je včeraj imela sejo. Na dnevnem redu je bil proračunski provizorij, trgovsko politični pooblastilni zakon, štirje predlogi o pravni (obrambi in obrtni lastnini, o lokalnih železnicah ter zakon o po-nočhem delu v industrijalnih podjetjih zaposlenih žen. V proračunski razpravi se je govorilo tudi o razmerju med Avstrijo in Ogrsko, o stališču naše države nasproti madžarskim zahtevam glede samostojne ogrske državne banke in o vojaških zahtevah Madžarov. Kakor so že listi naprej poročali, so vse stranke gosposke zbornice madžarskim zahtevam dede uvedbe madžarščine kot polkovnega jezika pri vseh ogrskih polkih, nasprotne. Ako bi se Madžarom to zahtevo izpolnilo, dalo bi se jim novo orožje v roko za nasilno madža-rizacijo nemadžarskih narodov na Ogrskem. Apponyi je z novim šolskim zakonom z brutalno brezobzirnostjo po-madžaril vse ljudske šole na Ogrskem, skupni vojni minister SchOnaich bi pa z uvedbo madžarščine kot polkovnega jezika v vseh, torej tudi v slovaških, srbskih, hrvatskih, romunskih in nemških polkih ter z uvedbo madžarščine kot učnega jezika v podčastniške šole in v sodne razprave prpti vojakom teh narodnosti te madžarizacijski sistem spo-polnil in usovršil. Proti temu pa se oglaša generalni štab, ker bi, ?e z uvedbo madžarščine kot učnega jezika v nemadžarske ogrska polke izobrazba in . vzgoja podčastnikov silno obtežila in poslabšala- ter bi se vsled nezadostne izobrazbe podčastnikov vrednost skupne armade zmanjšala. Po mnenju gosposke zbornice spada odločitev glede madžarskih vojaških zahtev v območje vladarjevo, kot vrhovnega poveljnika armade, ne da se pa tajiti, da imata tudi obe zbornici avstr. državnega sveta vso pravico govoriti o teh vprašanjih, ker Avstrija nosi tri četrtinke troškov za skupno armado. Ni mnogo nado, da bi minister SchOnaich, ki je pripravljen Madžarom vstrečiter jim spolniti njih v resnici neutemeljene in neupravičene zahteve, s tem prodrl. — Govorilo se bode tudi o češkem vprašanju in vodja desnice grof Franc Thun se bode, kakor listi poročajo, z vso odločnostjo izrekel proti nemški zahtevi, naj se Češko razdeli v dva samostojna dela. na češki in nemški. 0 ...."( „ t Zadnja imenovanja nadzornikov za nemške šole na Kranjskem in sicer prof. Bel ar j a za deželnega in Schrau-tzerja za okrajnega šolskega nadzornika je vzbudilo na Kranjskem splošno ogorčenje. „S1. Narod" in „Slovenec" zahtevata, naj Narodna Zveza izvaja iz tega posledice in stopi proti vladi, ki je to storila, v odločno opozicijo. "'A'' T~" i .t.- i-. , J Vnanje države. Rusija. Največjo pozornost v političnem svetu je vzbudil govor ruskega vnanjega ministra Izvolskega v dumi. Ta govor ni po svoji vsebini nikogar presenetil, saj se je že naprej vedelo, da se ruska vlada ne bode upirala aneksiji Bosne in Hercegovine. Zanimivi so ti le odlomki. Izvolski je dejal: „Rusija nima formeljega prava protestirati proti aneksiji, ima pa pravico pokazati na mednarodne akte, določujoče položaj Bosne. Rusija ne zavzema Avstriji neprijaznega stališča, ima pa dolžnost pokazati na članke berolinske pogodbe, ki so Rusiji in še posebno balkanskim državam in Turčiji ugodne." O zbližanju Italije in Rusije pravi, da ima to jedino namen vzdržati na Balkaua v teritorjalnem obziru prejšnje stanje ter čuvati politično iu gospodarsko neodvisnost balkanskih držav. To se je pokazalo posebno, ko sta obe državi nastopili na korist Jadranske železnice. Temu zbližanju pripisuje Izvolski veliko vrednost ter pravi, da bode prav mnogo pripomoglo k mirni rešitvi balkanskega vprašanja. Rusija se bode z vsemi di-plomatičnimi sredstvi potegnila za koristi vseh balkanskih držav brez razlike. Po inicijativi Rusije je bila sprejeta v program bodoče konference tudi točka o ugodnostih ali kompenzacijah za Srbijo in Črnogoro. Bolgarsko je proglasilo svojo neodvisnost od Turčije sicer proti volji ruske vlade in diplomacije, toda simpatije Rusije so na bolgarski strani ter si bode Rusija prizadevala da se čim prej sklene pravična pogodba in sprava med Turčijo in Bolgarskem. Cil Rusije je v tem, da bi se balkanske države združile s Turčijo v skupni misli na obrambo svojih narodnih in gospodarskih koristi. Rusija mora Turčiji dokazati, da goji odkrite simpatije za njene težnje po pomlajenju in obnovitvi in da je noče ovirati v njenem prizadevanju uvesti red v svoji državi. Rusija upa, da bodo v Belemgradu in na Ce-tinju razumeli, da morajo biti trezui in pametni. Rusija je dala tema drža- V slovo! Z današnjim dnem preneha „Domovina" izhajati ter stepi na njeno mesto „ Narod ni Dnevnik"4. Ker je danes tudi moje uredniške delavnosti konec, poslavljam se od svojih gg. sotrudnikov in dopisnikov, s katerimi me je malone dve in pol leta vezalo resno' in vstrajno delo na polju slovenske žurnalistike. Kratka je bila ta doba, a vender dolga dovolj, da smo vsi, sotrudniki in uredniki, črtajo-čemu otičinstvu dokazali svojo pošteno voljo služiti po svojih najboljših močeh dobri stvari in napredku. Naše delo ni bilo vedno lahko in večkrat smo naleteli na odpor, no jedno nam bodo morda tudi nasprotniki priznali, da so bili naši nameni dobri in naša težnja po nečem boljšem in višjem vedno čista in pristna. V dokaz temu mi je dejstvo, da je bilo razmerje med mano kot urednikom in dopisniki vedno ke-legijalno ter da se je ta kolegijalnost razvila mnogokrat v odkritosrčno prijateljstvo. Tej okolnosti pripisujem v prvi vrsti one skromne moralne uspehe, katere smo v tem času dosegli ter se danes, ko zaključujem svojo novinarsko delavnost, v prvi vrsti zahvaljujem svojim gg. SotrudUikom za njih dejansko in moralno podporo. Hvala Vam vsem in na vsem. Poslavljam se tudi od naročnikov in čitajočega občinstva, naj je Že z mojimi sotrudniki in mano soglašalo ali ne. Vsem vstreči ne more nikdo in to tudi ni bil naš namen, kajti mi nismo služili osebam ampak načelom, katere smo za prava spoznali, zato menim, da se zdaj tudi od nasprotnikov iahko v prijaznosti ločim ter Vam kličem v slovo: Da ste mi zdravi! V Celju, dne 30. decembra 1908. Ljudevit Funlani, urednik „Domovine". — Vsem svojim čč. bralcem, prijateljem in somišljenikom priporočamo, naj si naroče.Narodni Dnevnik'. Naj zahtevajo ta list, ki pomenja velik korak spodnještajerskega slov« nstva naprej, po vseh gostilnah in kavarnah! Naj ga širijo med znanci in soroduiki! Trgovce in obrtnike pa opozarjamo, da je najlepša in najugodnejša prilika z* inseriranje v .Narodnem Dnevniku'. Prva številka „N. D." izide v soboto dne 2. januarja. ''HlAai nabiralniki. Opozarjamo ttet«; ki imajohišne nabiralnike ali takozvane hranilne pušice, naj jih takoj izroče denarnim zarodom, da se nabrani denar plodonosno naloži. Dokler ne izprazni nabiralnika lastnik nabiralnika, denarni zavod, tako dolgo leži dehar mrtev doma. Ob zakljnčkn letnih računov j« pa tudi važno za vsakega, KI hode Stediti,' da se prekriža; koliko *i je v tekočem leto prihranil: : •'■■■■■ I* Celja. Še nedavno so našf brihtui mestni očetje pri prezentaciji drage Kupitscheve nstanove postopali tako " Vestno, da jim je c. kr. namest-ništvo moralo predlog vrniti in zahtevati dragega. Nato so stavili drug predlog sicer formelno pravilno, a nikakor niso predlagali najpotrebnejšega prosilca, temveč sina nekega državnega uradnika s 5000 K letnih dohodkov. Sedaj ,»o se pa pri predlogu za podelitev prve Kupitscheve nstanove zbali javnosti, in so stvar obravnavali v tajni seji. Nas bi vendar zanimalo zve deti kateri „potrebni" dijaki so bili sedaj tako srečni, da so dobili to nsta-BOTO, — V obljubah je pač naš občinski, svet nedosežen. Že dve leti farba meščane, da hoče dveletni izobraževalni tečaj na naši dekliški šoli, ki vsled- premalo učenk nikakor ne more uspevati, izpremeniti v dvorazredno trgovsko šolo za deklice. „Wahtarica" je že.obljubljala nemškim hčerkam gotove državne in deželne slažbe. Pa trgovskega tečaja še ni in ni. Zanimivo je vedeti, zakaj so vendar tako sveto obljubovali, da se bo ta trgovska šola še v ,. tekočem letu" ustanovila. S tem so mnogo učenk še pridržali na zavodu, ki bi ga drugače že davno bile zapustile in na ta način rešili deželno podporo v znesku 4000 K. Tako gospodari naša deželnozborska večina z ljudskim denarjem. In če v deželnem zboru kak ljudski poslanec potem protestira proti takemu razsi-pavanjn denarja, ki bi se dal porabiti v druge svrhe, ne samo, da bi g. ravnatelja Prašku omogočeval njegovo nemško nacijonalno politiko, imenujejo celjski mestni očetje to podlo dennn-ciranje. Bo treba še posvetiti v gospodarstvo našega deželnega odbora! — Iz Celja. Včeraj se je vršila na tukajšnjem okrožnem sodišču pred sodnim tajnikom dr. Kotnikom obravnava proti nemškim izgrednikom ki so dne 20. septembra 1908. pretepa vali mirne Slovence. Zatoženi so bili: Ot-mar Derganz, da je Rudolfa Tabornika suval in s pestmi bil, in da je v vrtni ulici' podil več dijakov, ter lnčal za njimi kamenje; Fran Mehlsack, da je tudi pomagal Slovence pretepasti; Frid-rih Skoberne, da je ljndi hnjskal na Slovence, češ, „da sind auch Win-diache"; Fridrih Walland, da je bil zraven, ko'so skoro na tla pobili slovenskega visokošolca Novačana in mu vzeli klobuk in havelok; Daniel Walter, da se je tudi udeleževal izgredov ter s svojo palico suval na kolodvoru došle Slovence; Rudolf Cvetko, da se ga je na večih krajih videlo, kako je napadal, oziroma hotel napasti udeležence sokolske slavnosti; Rihard Teppei, da je pretepal Novačana mu iztrgal klobuk in havelok; Franc Petricb, da je bil udeležen pri pretepanju treh delavcev Westenove tovarne v noči od 19. do 20. septembra; Adalbert $iha, da je bil med gručo, ki je divjala proti Antonu Posebu iz Št Jurja ob Južni žel.; Rudolf Ach-leitner. da je v vrtni ulici pretepaval slovenske dijake in metal za njimi kamenje; Ivan in Adalbert Walland, da sta r prav veliki meri pomagala pretepati Novačana; Anton Gaischek, da je uprav divjal proti Slovencem omenjenega dne; Peter Hess, da je brez vzroka oddal par strelov na voz Žal- čanov v Levca; Konrad JevŠOhak, da I je pobil pri Jos; Hočevarju svetilko in I da si je tudi drugače tu pa tam privoščil Slovence; Robert Krenil, da se je udeležil pretepanja Poseba in Novačana in prav hrabro vihtel * svojo palico ter Viktor Bechine, da je bil med tistimi, ki so napadli omenjene tri Westenove delavce: Obtoženci, katere so zagovarjali dr. Jabornegg, dr. Zangger in dr. Riebl. so kakor navadno tajili in dokazali svojo nedol£ nost s pričami, ki so se ravno tako udeležile izgredov. Tekom treh mesecev so pretepači sami sebe in priče že prepričali, da so nedolžni. Izjavil je seveda tudi ves policijski aparat, da so bili pretepači sami tujci. G. dr. Kotnik se ni prepričal o njihovi krivdi ter jih je oprostil. Le Gaischeka je obsodil v 3 dnevni zapor ter povrnitev stroškov, Hessa v globo lfr K in Jev-šenaka na 24 urni zapor ter povrnitev stroškov Jos. Hočevarju v znesku 25 K. Dr. Zangger je na to vložil priziv proti obsodbi Hessa, za Gaischeka pa še hoče razmišljati, ali mu bo kazalo. Dr. Knkovec, kot zastopnik zasebnih udeležencev, si pridrži tožbi 'in sicer proti dr. Rieblu zaradi izraza „Spio-nage" o priči Novačanu in proti dr. Zanggerjn zaradi izraza, da je priča gospa Kosi eine „phantasie u. tempera-mentvolle Dame". Pribijemo še, da je priča Kosi pod prisego izpovedala, da je župan Jabornegg med pretepanjem Slovencev smehljaje prišel iz kolodvora, in da si je potem lahko misliti, kako' postopa policija, če se njen načelnik v tako kritičnem času smehlja.- — Za dražbo sv. Cirila in Metoda je nabral g. J. Detiček na dan nedolžnih otročičev v Delavskem podpornem drnštvn v Celju 2'24 K. — Čitalnica v Celju priredi običajni Silvestrov večer prijaznim sodelovanjem salonskega orkestra. Člani so vstopnine prosti, nečlani plačajo 50 v. — Celjska nemška hranilnica ali šparkasa, ki ima svoje prostore v velikem poslopju pred Železnično postajo, vedno bolj nazadnje. Meseca npvembra t 1. so padle hranilne vloge tega zavoda zopet za 68/48114 K. Od 1. januarja do 1. novembra so padlo vloge tega zavoda za 783.229 52 K. V prvih jednajstih mesecih 1. 1908. je torej izgubila celjska nemška"šparkaSa vsega skupaj 806.710*60 kron ali skoraj en milijon kron. Leta 1907. pa tudi skoraj en milijon kron, namreč 809.533 22 K. — Odgovarjamo na razna vprašanja še enkrat, da tistemu, ki hoče vzdigniti svoje hranilne vloge iz celjske mestne hranilnice ali šparkase, ni treba iti tja osebno. Najenostavnejše je, da izroči svojo hranilno knjižico tistemu slovenskemu zavodu, pri katerem misli svoj denar naložiti. Ta slovenski denarni zavod bo potem že sam vzdignil isti denar pri nemški šparkasi. Vlagateljem se na ta način prihrani mnogo časa, truda in stroškov. — toliko na znanje. — Narodna zbirka. Naibralne pole za narodno zbirko so razposlane; 117 krajev izvzemši Celje in okolico bo prejelo te pole, da se omogoči ogromnemu številu naših rojakov se na ' iste pole s kakim zneskom podpisati. Pole so se poslale v sledeče kraje sledečim gospodom: Sevnica, g. Križan. Makole g. Šamperl, Videm g. Knapič, Št. Lenart v Slov. Gor. dr. Gorišek, Ljutomer iur. Vršič, Gotovlje M. Jošt, Poličane vet. Večaj, Gotovlje g. Brinar, Braslovče g. Lorber, Kalobje gca. Gaj-šek, Velenje med. Tajnšek, Št. Peter v Sav. dolini g. Klopčič, Kokarje g. Knaflič, Janževi vrh pri Ribnici g. Vo-mer, Studenice g. Koropec, Vojnik med. I Brezovnik, Sv. Lovrenc pri Mar. Žen-j ska podmž. Čir. Met družbe, Bočna nčiteljstvo. Podsreda g. Sket Sv. Frančišek v Sav. dol. gosp. Terčak, Št. Pavel g. Zanier, Sv. Marjeta g. Žnnkovič, Ormož iur. Žižek, Polenšak g. Gorup, Mala Nedelja g. Čvahte, Luče nčiteljstvo, Ljubečno g. Vizjak, Sv. Krii g. Ogrizek, Slajdin g. Podobnik, Kapela g. Meško, Št. Lenart pri Mislinji g. Iršič. Žiče, g. Eberl, Vučja vas gosp. Cvahte, Žreče gosp. Dobnik, Nazarje g. Turnšek, Jurklošter nčiteljstvo, Sv. Tomaž pri Ptuju g. Bezjak, Št. Juri ob Ščavnici g. dr. Kreft, Št. P j pod Turjakom g. Rozman, Kapele iur. Vidmar, Cven g. Pušenjak, Podgorje iur. Šmid, Šmartno pri Slov. Gradcu g. inr. Zavodnik, Šmartno v Rož. doL g. Kvac, Slovenji Gradec med. Vrečko, Ptnj iur. Šribar, Ptujska gora g. Pesek, Št. Vid pri Ptnju g. Rozband, Čadfam i g. Brumen, Rečica n. Paki g. prof. Šteblovnik, Št. Dj v Slov. Gor. gosp. Thaler, Žalec - inr. Korent, Hrastnik med. Dernovšek, Ljubno gosp. Wudler, Rogatec med. Kolterer, Sromlje g. Trarn-šek, M. Reka gosp. Cajnko, Griže g. Wudler, Polzela g. Farčnik, Sv. Ana na Krembergu med. Steinfelser, Sv.. Peter pod Sv. Gorami gosp Jazbec, Stranice g. Arzenšek, K^zje g. Golob, Središče inr. Žižek, Dobova nčiteljstvo, Rajhenburg g. dr. Schmirmaul, Trbovlje inr: Roš, Račje g. Grizold, Velika Nedelja inr. Kandrič, Gornjigrad g. Zemljič, Pišece g: Volavšek, Konjice med. Ogorevc, Radgona inr. Schmidin-ger, Marenberk phil. Mravljak, Zdole g. Majcen, Vuzenica g. dr. Pregl, Brežice g. Vidmar, Sv. Barbara g. Kranjc, Križevci med. Lebar, Vransko gca. Meglič, Fram iur. Pirkmaier, Laški trg inr. Krašek, Letuš vet. Kodre, Slov. Bistrica g. Vršič, Moškanjci iur. Sok, trg. Rečica g. Turnšek, Petrovče gca. Ježovnik, Nova Štifta g. Kelc, Slatina g. Boecio, Topolščica g. Korošec, Sv. Anton na Pohorju gosp. Štibler, Solčava g. Herle, Laporje g. Lah, Olinje-Podčetrtek g. inr. Žekar, Sv. Jur ob Juž. žel. inr. Kavčič, Šmarje med. Hrovat, Mozirje g. Pevec, Šoštanj g. Koropec, Gomilsko inr. Hočevar, Lembah med. Robič, Ponikva g. Dobnik, Ruše g. Lesjak, Frankolovo učiteljstvo, Zidani most g. Vargazon, Dobrna gca Levstik, Dramlje g. Sevnik, Rimske Toplice g. Pečar, Maribor agr. Ko-privnik, Ribnica dr. Škof, Loka nčiteljstvo, Brezno g. Obran, Lehen med. Majcen, Pilštajn g. Germovšek, Planina g. Rauter, Hoče g. Pfeifer, Muta g. Panernik. — Vsaka pola ima narodni kolek in pečat: Klub naprednih slovenskih akademikov v Celjn. Če bi bil po pomoti ta ali drug kraj izostal, prosimo da se- piše na Klub slov. napr. akademikov v Celjn, kateri bode takoj potrebno storil. Novo leto je tu, se-dajz veseljem in pogumom na delo 1 Na razna vprašanja, zakaj se bo uporabila ta zbirka, javljamo, da se bode nabrana svota sporazumno razdelila med naša obrambna društva! — Jagičev naslednik. Nemški profesor dr. Erich* Berneker, katerega je komisija dunajskega vseučilišča unico loco predlagala za Jagičevega naslednika, je poklican v Vratislavo na Pruskem na stolico prof. Nehringa. Profesor Berneker je ponudbo sprejel. Mož je menda čutil, da bi kot Jagičev naslednik na dunajskem vseučilišču ne bil na svojem mestu. S tem je torej rešena kriza, katero so bili nemški na-cionalci v profesorskem zboru prve avstrijske univerze s svojim šovinistiškim predlogom brez potrebe provocirali Nadjamo se, da bode sedaj, ko so gospodje zadostili svoji narodnostni prenapetosti, prišel razum in znanstvena, stvarna usposobljenost kandidatov r veljavo, ko bodo stavili nov predlog. Upravnlštva vseh onih listov* katere smo dosedaj dobivali v zameno, prosimo, n!aj po Novem letu pošiljanje ustavijo ter se jim zahvaljujemo ok dosedanji kdtegijalnosti. Uredništvo in upravništvo 1 »Domovine*. — DrtiStvo *a varstvo in oskrbovanje osirotelih otrok za celjski sodni okraj je imelo dne 28. decembra svoj ustanovni občni zbor v hotelu „Pri belem vola*. Predsednikom je bil izvoljen g. dr. 8€hwab, zapisnikarjem g. Tr8tenjak. Po kratkem nagoVofn ih poročilu pripravljalnega odbora da predsednik besedo g. dr. Slaviču, ki je pojasnil pomen drnštva, njegov namen in razmerje do že obstoječih podobnih društev in razložil, kako hoče društvo ta namen doseči. K tej točki še omenja dr. Kočevar, da je graško nadsodišče zaukazalO vsem predsednikom okrajnih in okrožnih sodišč, skrbeti za ustanovitev takih društev, priporoča, da snn-joče se društvo piristopi k centralnemu drnštvn v Gradcu. Govornik izvaja, da vzrok hndodelstev tiči navadno v slabih socijalnih razmerah in v pomanjkanja Vzgoje. Dr. KakoVec povdarja, da ~se morajo občine razbremeniti in se jim odvzeti oskrbovanje otrok, ker te naloge nikakor ne morejo povoljno vršiti, zahteva od vlade, da naj da poleg lepih nasvetov tudi kaj gmotne podpore za to akcijo za otroka, ter da če društvo pristopi k centralnemu drnštvn v Gradcu, bode treba tamkaj izposlovati narodno avtonomijo za slovenska društva. Dr. Kočevar še nato pripomni, da je vlada nakazala osrednjemu društvu v Gradcu 20.000 kron, da se vporabijo v društvene svrhe in za podpore dobro uspevajočim okrajnim društvom. Pri vpisovanju članov je pristopilo društvu 47 udov, ki so skoraj vsi preplačali letnino in tako postali dobrotniki društva. Na predlog gosp. dr. Kukovca občni zbor pooblasti odbor, da sam imennje izvedence in zaupnike v posameznih občinah. Pri volitvi Odbora je predlagal dr. Kukovec kompromis, da se voli enega, ki ne pripada izrecno k nobeni stranki, in da ža ostali odbor imenujeta Narodna stranka in Kmečka 'zveza vsaka polovico kandidatov, kar je bilo sprejeto. Izvolil se je nato z vzklikom sledeči odbor: sodni svetnik g. Erhartič, vikarij g. Gorišek, zdravnik g. dr. Schwab, trgovec gosp. Kolenc, profesor g. dr. Dolar, učitelj g. Černe in urednik g. Spindler; za namestnika učitelja gg. Levstik in Petriček. Istotako se izvolita še z vsklikom dva nadzornika in sicer gg. dr. Slavič in ravnatelj Jošt Nato predsednik zborovanje zaključi in odbor se na predlog g. dr. Kukovca takoj konstituira. Želimo temu prepotrebnemn društvu mnogo nspeha! — Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral tekom t 1. g. J. Vidic, nadučitelj v p. v Št. Pavlu s pomočjo ggč. Piano, Irme Zanier in Piki nad 5000 porabljenih znamk, katere je odposlal družbi v Ljubljano. — Odlikovanje. Gospod Franjo Brišnik, rodom iz Št Jurja nad Taborom, okrajni šol. nadzornik v Brucku ob Muri, je dobil naslov šolskega ravnatelja. G. Brišnik službuje že dolgo na Gornjem Štajerskem, vživa pri svojih kolegih splošno spoštovanje in šolske oblasti so imele že večkrat priliko pohvaliti njegovo vzgojevalno delovanje. — Slovenske gospodinje! Ako hočete štediti, rabite le sv. Ciril-Metodovo kavo in kavino primes. P1© treznem poskusu pridete do zaključka, da iz slovenskih surovin pripravljena kava potrebuje za polovico manj sladkorja nego Franckova ali drugi tuji izdelki. Zavitek kavine primesi našega / zdelka je tudi izborno sredstvo zoper vsiljivost tujih agentov. Pred par dnevi me je obiskal potnik neke ,Gottwaldove' tovarne kavinih primeskov. Hvalil je svoje blago; sploh se ga nisem mogla znebiti. Slednjič mu pomolim zavitek Ciril - Metodovega kavinega primeska pod nos. nato je mož kar pobegnil, ne da bi bil rekel, z Bogom. Prihodnjič ne bora več govorila, temveč le barvo • pokazala vsiljivcem. Nabavite si to sredstvo zoper vsiljevanje. — Iz Konjic. Dobrotniki slovenske šole v Konjicah so letos v jubilejnem letu toliko darovali za božični :o, da je bilo mogoče 114 ubogim otrokom preskrbeti obleke in obutev. Izrekamo za to prisrčno zahvalo vsem dobrotnikom za darove, damam odbora za njihov trud. Ravno tako izrekamo prisrčno zahvalo presvitli kneginji Windisch-gr&tz, ki je po grajščinskem ravnateljstva obdarovala uboge otroke. Bog povrni! Kr. šol. svet Konjiške okolice. — Iz Št. Jurja ob Južni želez. Občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se je vršil uspešno v gostilni g. A. Nendla v nedeljo 20. t m. ob 6. uri zvečer. Udeležba je bila pičla vsled slabega vremena, deloma tudi radi nezadostne reklame, mnogo pa še tudi vsled pomanjkanja navdušene narodne zavesti. Zborovanje je otvoril g. I. Čulek ter pozdravil navzoče. Tajnik je poročal o stanju podružnice, blagajnik pa je dal svoje račune v pregled. Pregiedovalcem računov so bili izvoljeni gg. I. Podgoršek, I. Čretnik in BI. Urlep. V odbor za leto 1909 so bili voljeni gg. I. Čulek, predsednik; I. Mastnak, namestnik; K. Kveder, tajnik; A. Zidanšek, namestnik; A. Recelj, blagajnik; A. Oset, namestnik; Fr. Praunseis, I. Podgoršek, Fr. Frlež in R. Dobovišek, odborniki. Odbor je povabil k zborovanju tudi potovalnega učitelja I. Prekoršeka, ki nam je pojasnjeval težnje in cilje našega edinega obrambnega društva, ljut boj, ki ga bijemo za samoohranitev na severu in na jugu, popisal delovanje nam sovražnih napadalnih društev ter opozoril na silno potrebo, da vendar enkrat vse ljudstvo, posebno mladino, prešine navdušenje za narod, zanimanje za družbo in umevanje nje pomena. Vsaka podiužnica naj ima večje število zaupnikov v vsakem selu svo-, i jega okrožja. Ti zaupniki naj "se zbero o priliki predavanj, ki naj jih prirede podružnice vsako leto. G. Drofenik predlaga, naj se uvedejo družbeni računski listi po vseh gostilnah v Sv. Juriju ter da si naj podružnica nabavi tudi večje število nabiralnikov za ;se gostilne v okrožju \ v svrho povzdige zanimanja za organizirano obrambno delo. — G. Kveder predlaga vsakoletne večkratne seje, ki so potrebne za uspešno delovanje. — Koncem zborovanja se je vršil srečolov e izvrstnim uspehom vzlic pičli udeležbi. Zabavni del je trajal ob petju mešanega zbora in kvarteta pozno v noč. — Iz Mozirja. V nedeljo, dne 20. decembra je imela „Narodna Čitalnica" svoj letni občni zbor, katerega se je udeležilo povoljno število tržanov. Predsednik g. R. Pevec je opisal na kratko delovanje »Čitalnice" v minulem letu ter vspodbujal navzoče, naj deluje vsak po svoji moči, da bo ,.Čitalnica" tudi zanaprej vstrajno delovala za narodno izomiko. Poročilo blagajničarja je bilo dokaj ugoduo in kaže gotovine okroglih 160 K, kar nam svedoči, da stoji »Narodna Čitalnica" na trdnih tleh. Na predlog g. I. Lipolda je bil stari odbor zopet enoglasno izvoljen in sicer: predsednik Rudolf Pevec, podpredse luik Feliks Tribuč, knjižničarka gdč. Touči Ježovnik, tajnik Drago Majer, blagaj-ničar Janez Klemenak in odbornika Janez Veit in Franc Apat. Pri določitvi časopisov za prihodnje leto se naročijo: „Slovenski Narod", „Narodni Dnevnik", »Narodni List", „Učiteljski Tovariš", »Slovenski Gospodar", »Novi Slov. Štajerc", „Jež", »Slovan", »Dom in Svet", »Ljubljanski Zvon", »Planinski Vesinik" in »Inter.Blatt". Razun teh listov bodo še na razpolago: »Slovenec", »Gospodarski Glasnik", »Kmetovalec" in »Zadruga". — Iz Ormoža. Čebelarska podružnica za Ormož in okolico je imela 29. i m. svoj redni občni zbor v prostorih ormoške Čitalnice. Iz letnega poročiia je posneti, da je podružnica preteklo društveno leto živahno delovala. Društvo šteje 65 udov. Društveni predsednik g. Dominik Serajnik, ki je v tem letu na šoli za čebelarstvo na Dunaju prestal izpit za potovalnega učitelja iz čebelarstva z izvrstnim vspehom, je imel v preteklem društvenem letu 4 dobro obiskovana predavanja v okolici. Eno predavanje je imel potovalni učitelj g. Juraničič. Podružnica ima že prav lep inventar. Dohodkov je bilo 196 86 K, izdatkov 143 38 K, torej 5348 K prebitka. Za novo društveno dobo je izvoljen za predsednika zopet g. Dom. Serajnik, za odbornike pa za Ormož gospod dr. Kristan, za Središče g. Feliks Horvat, za Miklavž g. Martin Šalamun, za Veliko Nedeljo g. Jakob Preindl in za Litmerk g. Ferd. Paušner. — Iz Ormoža. Radi škrlatice sta tukajšnji šoli, slovenska in nemška že nad teden dnij zaprti. Ker bolezen ponehava, se začne zopet pouk z Novim letom. — Akademično fer. društvo »Bodočnost" je sklenilo ustanoviti takoj po Novem letu svojo III. javno ljudsko knjižnico pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah. Do tega sklepa je društven odbor privedlo prepričanje, da je- mogoče zajeziti naglo prodiranje nemšku-tarstva in »štajercijanstva" v sveto-trojiškem trgu in okolici z vsestransko ljudsko izobrazbo, katero bode nudila nameravana knjižnica. Ker pa manjka društvu še precej prepotrebnih knjig in ker so tudi naša gmotna sredstva malodane izčrpana, zato se obračamo do vseh, ki vedo* ceniti veliki pomen judske izobrazbe z udano prošnjo, naj nam priskočijo na pomoč bodisi s knjižnimi darovi ali pa z denarno podporo. Vsa darila se objavijo v časnikih. Odbor ak. fer. društva »Bodočnost". — Akademičnemu fer. društvu »Bodočnost" so darovali sledeči gg.: Prelog, učitelj pri Mali Nedelji, pet knjig; gdč. Fani Jandl, učiteljica pri Mali Nedelji, 2 knjigi; slav. »Kmetsko bralno društvo" pri Mali Nedelji 11 knjig (od teh pet porabnih); Rudolf Vrabl, učitelj na Vranskem, 80 knjig (od teh okoli 30 porabnih); si. »Družba sv. Cirila in Metoda" v Ljubljani 26 knjig; dr. Janko Sernec, zdravnik v Celju, 5 K; Vekoslav Spindler, urednik v Celju, 7 knjig. Vsem imenovanim p. n. darovalcem izreka za njihovo blago-dušnost prav iskreno in srčno zahvalo. — Studenci pri Mariboru, ffer obiskujejo to nemško ljudsko šolo z nemškimi paralelkami skoraj izključno slovenski otroci, so napravili nekateri stariši v svesti si, da je vzgoja mogoča le v materinem jeziku, prošnjo na de želni šolski svet, naj se te paralelke spremenijo v slovenske. To je hudo razburilo mariborske nemške meščane in sklicali so za pondeljek zvečer v gostilno »Kreuzhof" shod, kjer so protestirali i roti omenjeni prošnji. Govornik, mariborski deželnozborslg^kandidat učitelj Gassareck je na vse pretege slavil nemško kulturo. Ko je še nato nek drugi govornik vse najbolj sočne radikalno nemške fraze zblebetal, se je sprejela resolucija, v kateri se pro- testira proti ustanovitvi slovenskih pa-ralelk, ki bi baje napravile nemir med mirnim nemškim prebivalstvom. Iz tega slučaja zopet vidimo, kako nam je potrebno, da se naši poslanci spominjajo onega paragrafa v državnem šolskem zakonu iz leta 1869., ki sili občine, v kateri biva nepretrgoma pet let 40 otrok druge narodnosti, da jim postavijo posebno šolo z njih učnim jezikom. Saj je že enkrat v Gradcu s posebnim zadoščenjem povdarjal potovalni učitelj »Sudmarke" Hoyer, da hvala Bogu Slovenci še ne poznajo tega paragrafa, ki je na Češkem in Moravskem že cele okraje pomagal poslovaniti. - V Mariboru imamo hranilnico, imenovano »Gemeinde - Sparkasse in Marburg", to se pravi, občina mariborska vživa dobrote te hranilnice, a glavni njen steber, t. j. vložniki, ki nanašajo denar in dolžniki, ki plačujejo obresti in torej prideluje dobiček, je pa slovensko okoliško prebivalstvo. Mariborski sodni okraj šteje brez mesta Maribnr 43.804 Slovencev in samo 8473 Nemcev in še to po umetnem štetju iz 1. 1900. Temu primemo so tudi vloge v hranilnici mariborski, kajti vsi pupilarni denarji iz okolice so naloženi v tej hranilnici. Petkrat toliko je torej iz okolice slovenskega, kakor nemškega denarja. A tudi vštevši mesto Maribor ima okraj 47.866 Slovencev in samo 27.771 Nemcev, torej dvakrat toliko Slovencev ko Nemcev. Vodstvo te hranilnice pa je imelo vkljub temu drznost, da je iz čistega dobička za leto 1908. dovolilo sledeče podpore: Za »Siidmarko" 500 K, za nemški »Schulverein" 500 K, za nemško kazinsko društvo 5000 K, za nemški muzej 1000 K. A najgorostasnejše je, da se je dovolilo društva za varstvo otrok 10.000 K z opombo — ffii; das deutsche Kind. Torej za nemška bojna društva, za nemška zabavna in agitacijska društva ima ta hranilnica denar, a za slovenskega siromaka, za slovenskega dijaka pa nima vinarja in celo za ubogo zanemarjeno deco nima nobenega srca in izključuje slovenskega otroka celo pri društvu, katero se je ustanovilo ne glede na narodnost, za katero se je nabiralo in agitiralo tudi med Slovenci in katero bi imelo biti občečloveško humanitarno društvo. Če to ni barbarsko, potem pa ne vemo, kaj bi se še tako imenovati za-moglo. Slovenci pa naj si te številke zapomnijo, naj pa tudi svoje ravnanje po tem uravnajo. Kaj takega ne sme noben narod mirno prenašati, če še količkaj samega sebe spoštuje. Zadosti je takih provokacij, ne smemo trpeti, da bi nam dajali take brce! Slovenec, ki vlaga svoj denar v tak zavod, si plete vrv, na katero ga bo nemški rabelj obesil. — Avstrijske kmetijske zadruge po narodnostih. Koncem leta 1907. je znašalo število kmetijskih zadrug na Avstrijskem 7802. Od teh je bilo 2166 čeških, 822 poljskih, 562 slovenskih, 206 hrvaških, 176 rusinskih, 18 srbskih, 95 italijanskih, 128 ruraunskih in 3277 nemških. Slovanskih je bilo 3951, torej več ko onih vseh drugih narodnostij. — Oddaja gozdnih sadik. V spomladi 1909 leta se bodo iz državnega nasada v Ptuju oddale sledeče vrste sadik: smreke 1000 4—6 K, bori 10(i0 sadik 3 K, mecesni 1000 sadik 4 K. akacije 1000 sadik 4 K, črni orehi 1000 sadili 20 K, laški orehi 1000 sadik 20 K, vrbovi ključi 1 kg 10 v. Ubožnim posestnikom, kojim potrdi občinski urad uboštvo, se oddajo sadike proti plačilu upravnih stroškov. Naročila je vposlati c. kr. okrajnemu gozdarskemu nadzorništvu v Mariboru aH c. kr. gozdarski nadzorni postaji v Ptuju. — Požar. Dne 24. t. m. je nastal na dozdaj neznan način požar pri parni žagi (pili) italijanske tvrdke dal Toreo v Floningu pri Kapfenbergu in je uničil za 60.000 K lesa. — Nesreča. Delavca Cvetko Gerstl v papirnici Diamantovi v Kapfenbergu je stroj zdrobil desno nogo. Sploh ponesreči vsak dan več ljudi v tukajšnjih veleindustrijskih podjetjih. Varnostne naprave so menda nezadostne. — Katoliška cerkev in politika. »Zarja", glasilo klerikalcev v Trstu piše: Pomisliti je pa tudi, da vidi katoliška cerkev v zdravem političnem delovanju svoje duhovščine le delo zazveličanje duš, m prat sato hoče, da bodi tudi na to delo duhovnik pravilno poslan od svojega škofa, ker sicer manjka blagoslov božji — Zdaj vemo torej, da je za dušno zveličanje potrebno, da bodo morali kmetje v okrajih Pazin — Buzet in v poreški okolici še enkrat na volišče. Pač res čudno, kaj je vse človeku potrebno za zveličanje. — Prejem štipendij, ustanov, prebend in pokojnine. Od 1. januarja 1909. se bodo izplačevale štipendije potom poštne hranilnice. Radi tega je najkasneje osem dni pred izplačilnim rokom predložiti računskemu oddelku deželnega finančnega ravnateljstva ne-kolekovane pobotnice, na katerih naj bodo vsa predpisana potrdila, od katerih je odvisno izplačilo prejemkov. Pobotnice o štipendijah iz dohodar-stvenih glob bo okrajno finančno ravnateljstvo samo predložilo omenjenemu računskemu oddelku, če morajo po obstoječih predpisih biti potrjene od okr. finančnega ravnateljstva o povoljnem učnem uspehu. Denar za koleke se od-računa. Izplačuje se v gotovini ali pa se vračuna pri poštno hranilničnemu računu. Če se izplača v gotovini, se bo stranke obvestilo s tem, da se jim dostavi od pristojnega poštnega urada plačilna nakaznica. Pri vsotah do 1000 kron se bo navadno istočasno s plačilno nakaznico tudi dostavil nakazani znesek; če se pa to ne zgodi, se naj nakazani znesek s plačilno nakaznico dvigne pri poštnem uradu. Na plačilni nakaznici je pobotnica za finančno upravo, in to mora potrditi prejemnik. Obenem s plačilno nakaznico se dobi v svrho informacije vknjižbeni izpis, katerega je razviden celi znesek kakor tudi odbitki. Ako se pa ne izplača v gotovini, temveč se nakaže pri poštno hranilničnemu računu, dostavi poštno hranilnični urad računski izpisek z zgoraj omenjenim vknjižbenim izpiskom, Vse reklamacije se morajo pošiljati izključno le na računski oddelek deželnega finančnega ravnateljstva. Ker se bodo najbrž od 1. aprila tudi pokojnine izplačevale potom poštne hranilnice, je v interesu vseh, ki vživajo pokojnine, mile darove, prispevke za vzgojo itd. da še v tem letu dvignejo s pobotnicami po dosedanjem načinu. — V špedicijskih zadevah za Ljubljano je stovensko občinstvo mnogokrat v stiskah, ker ne ve, kako bi napravilo, da ne bi dobil vsiljivi Ran-zinger blaga v roke za prevažanje. Marsikateremu narodnemu trgovcu je bilo že silno neprijetno, ko je dobil kako pošiljatev in zagledal nenadoma pred svojo trgovino Ranzingerjev voz. Občinstvo se je nad tem zgledovalo in sicer povsem po pravici; vendar trgovca ni bilo v vsakem slučaju obsojati, kajti dostikrat je vkljub prepovedi, katero je dotični trgovec poslal na Južuo že- leznieo. prišlo blago Ranzingerju v roke, ker ima le-ta nabiralni voz. Narodno občinstvo pa se bode na vsak način lahko izognilo Ranzingerjevi vsiljivosti, ako naslovi blago na adreso T. Skerlj, špedicija v Ljubljani, na hrbet voznih listov, ki pridejo potem v roke te špedicije, pa se napiše pravega naslovnika, kateremu je pošiljatev namenjena in kojemn bode potem špedicija Škerlj dostavila blago na dom. Ako kdo pričakuje pošiljatev, ozir. kaj naroči, lahko dobavateljn v naprej ukaže na ta način pošiljanja. Boj za osamosvojitev na polju špedicije mora dosledno voditi vse slovensko občinstvo, sicer se tujca nikdar ne bomo otresli. Omenimo le, da Ranzingerja podpira želežniško ministerstvo na Danaju, železniško ravnateljstvo v Trstu in nemški Volksrat. ^ .... — Podporno društvo za slovenske vlaokošolee na Dunaju je imelo nedavno svoj XXI. občni zbor. Vsled pomanjkanja prostora podajemo tukaj le kratko poročilo. L. 1907. je ostalo razpoložnine 1803 66 K; prispevki v letošnjem upravnem letu znašajo 3650 kron 40 vin in obresti 775 82 K. Vsa razpoložnina je znašala torej 6129 87 K, od katere vsote so se pokrili izdatki in sicer za podpore 4178 kron in za upravne stroške 93'28 K, ostane tedaj še 155859 K, prištevši osnovno glavnico 82.763'67 K vse društvene imovine. V 20 letih svojega obstanka je društvo razdelilo 67.086 K med približno 700 prosilcev. Ker ]e dosedanji predsednik g. Pukl izjavil, da ne more več sprejeti tega mesta, je bil izvoljen za predsednika g. dr. A. Primožič, vladni svetnik na Dunaju. Nato je občni zbor jednoglasno izvolil odstopivšega 20 letnega predsednika in ustanovitelja društva g. Pukla za častnega člana. Društvo je letos v težavnem položaju in zaslužuje, da se ga vsestransko podpira. Naj mu ostanejo zvesti vsi dosedanji podporniki in dobrotniki, naj pristopijo društvu novi prijatelji revnih slovenskih visokošolcev na Dunaju. — Vsakega bivšeera podpiranca častna dolžnost pa je, da društvu povrne prejete podpore vsaj v obrokih. Naslov blagajnika je: Ivan Luzar, Dunaj III./3, Reisnerstrasse št. 27. Dopisi. Rečica ob Savinji. V javni aeji dne 11. dec. 1908. zbrani ljudski zastopniki trške občine Rečica so sklenili sledeče rezolucije in protestne izjave: I. Zgražamo se nad krivičnim nekulturnim postopanjem nemških buršev na Dunaju, ki so s surovo silo zaprli akademiško mizo (Mensa academica) in s tem zadali hud udarec slovenskim dijakom. II. Zgražamo se nad viteštvom in nasiljem nemških buršev v Gradcu, ki so v desetkratni večini napadli, pretepli, celo smrtno ranili naše slovenske vseučiliščnike v Gradcu dne 3. decembra in društva Triglav, Tabor, Zarjo na cesto vrgli. Inicijativo je dal posredno rektor dr. Hildebrand s krivičnim, žaljivim naravnost robatim nastopom. Slovenci niso v Gradcu tujci, ker graška tla sedanje univerze so tudi naša, dokler nam ne dajo domačega ognjišča. Nič manjša podivjanost je tudi pri nemških dijakih v Inomostu. III. Zahtevamo, naj država izpolni napram slovenskemu narodu svoje dolžnosti, označene v členu XIX. drž. osn. zakona, da ustanovi v Ljubljani popolno slov. vseučilišče kot edini pogoj našemu napredku; obenem izjavljamo, da nismo več voljni molče prenašati preziranja naše ravnopravnosti od strani vlade. Če bodo kedaj pri nas zaraditega nastali nemiri, sinarramo za to odgovorno pristransko vlado. IV. Hočemo reciprociteto zagrebške univerze z avstrijskimi, priznavamo Italijanom načeloma pravico do italijanskega vseušilišča, ki pa ne sme biti v Trstu, kot največjem slovenskem mestu in to že iz golega avstrijskega domoljubja ne. Predno pa dobe univerzo Lahi, mora biti kot predpogoj že slovenska univerza v Ljubljani ustanovljena in enako češka v Brnu. V. Obsojamo nemire v Pragi in strahovlado nemških burštvskih čepic, katerim na ljubo se je poslalo krvnika na mogočni vedno dinastično čuteči bratski češki narod. Pre.d sod naj izgine takoj in se da zadoščenje viteškim Čehom. VI. Odobravamo aneksijo Bosne in Hercegovine, pa le pogojno, da se prebivalstvu podeli ravnopravnost v istini, ne samo na papirju in smo za zjedinenje Bosne s hrvatskim in slovenskim ozemljem v eno celoto pod krono habsburške dinastije. Občinski zastop sklene rezolucije poslati »Narodni zvezi" drž. poslancev zaradi nadaljnega brezobzirnega enotnega delovanja in v roke drž. poslanca blagajnika g. dr. Ign. Žitnika dar 25 K v podporo dunajskega slov. dijaštva. Nadalje se pripozna podpora 10 K za graške visokošolce v roke rodoljubnega g. dr. Ipavica. Velepomemben pa je brzojav, odposlan v ponedeljek 14. decembra vsled enoglasnega sejinega sklepa na predsedstvo državnega zbora v parlament z dobesednim besedilom: Trška občina Rečica protestira po svojih v javni seji zbranih zastopnikih zoper barbarske napade graške burševske garde na imetje, čast in življenje slovenskih vseučiliščnikov in zahteva slovensko vseučilišče brez uporabe običajnih revolverskih _ .pripomočkov. Zahtevamo Avstriji zvestemu narodu jednake pravice! Vse slovenske občine v prvi vrsti in vse druge narodno korporacije, imate usodo mučenega naroda v rokah, posnemajte stališče trške občine Rečica in stopite v vrsto armade za slovenske pravice, in konečna zmaga mora biti naša. Obč. zastopi imajo kot zaupniki ljudstva pravico v njegovem imenu povedati vladi in javnosti v obliki rezo-lucij svoje mnenje — nemoteno brez posledic. Čez glave Jugoslovanov, kot čuvajev cesarstva, sene bo v prihodnje smelo nič storiti. Za to naj jamči „Narodna zveza" kot klub združenih jugoslovanskih državnih pošlancev in pa — probujena samozavest 20. septembra 1908. Na delo torej rojaki, dokler je dan, železo vroče, ker led se že taja. Bratje le bistrimo si glave ne dremajmo zaspani, tujim narodom prodani! (Rek nesmrtnega Slomšeka.) Iz Cvena pri Ljutomeru. Vsa narava, pokrita z belo snežno odejo, spi zimsko spanje; tudi naše javno življenje spi, pokrito s plaščem brezbrižnosti, nedelavnosti. Bojkotno gibanje je lepo zaspalo, naši trgovci naročajo blago dalje pri nemških tvrdkah, naši gostilničarji točijo dalje nemška piva, naši ljudje podpirajo dalje naše sovražnike. Trgovci so tako pogumni, da se niti ne upajo zahtevati vsaj dvojezičnih reklamnih tablic in nek „trdno narodni" trgovec ima vse duri in izložbe okrašene s samonemškimi tablicami, o katerih se priporoča le nemški izdelek in katere tablice so Š6 po^h v znani izzivajoči barvi „schwarz-rot-gelb". Tako tedaj Vi znani gospodje razumete geslo ,.Svoji k svojim". Dobro, pa Vas pustimo, že vemo za pristne slovanske tvrdke, pa bomo naročevali tam. — Ko vstopiš v „Čitalnico" po- zdravijo te na vratih tablice, ki priporočajo Puntigamsko pivo. Menda daje ta tvrdka kake odstotke za Ciril in Metodovo družbo? Kaj pa delajo naša narodna društva ? Še živi „Sokol", ali mu je mogoče čuk izkljuval oči ? Kakor smo zvedeli, namerava naša kmetijska zadruga, katero vodi nov delaven, napreden načelnik, prirediti več predavalnih večerov. Tako je prav, učimo se, napredujmo v svojem gospodarstvu, tu je naša rešitev, tu najdemo boljšo bodočnost, katere nam ne morejo dati vsi takozvani »kmečki" poslanci. V naši občini imamo dovolj moči, kmetov, ekonomov in v kmetijstvu dobro poučenega delavnega nad-ačitelja Pušenjaka. Kaj pa misel na Slov. kmetijsko šolo, ali je ta že popolnoma zaspala? Nesrečen prepir, kjer je šlo več za osebnosti ko za stvar, je izbrisal to šolo v okr. zastopu popolnoma z dnevnega reda. Namesto, da bi stala taka šola bodisi tu ali tam v ponos slovenskemu Muropoljcu, se nam Nemci lahko posmehujejo vsled naše neumnosti. Ali bodo že skoraj, iz tako važne korporacije, kakor je okrajni zastop, izginile osebnosti! Skrajni čas je, in prokleta naj je na večne čase vsaka malomarnost! Kako žalostno, naravnost grozno, je naše javno življenje, kaže zadnja seja okrajnega zastopa, kjer je bil na dnevnem redu predlog okr. odbora (vsi odborniki Slovenci), naj se^podari „Sokolu" v Ljutomeru 200 K podpore v pokritje stroškov pri letošnji slavnosti blagoslavljanja društvene zastave. Čuj slovensko ljudstvo, ta predlog je pobijal znani notar Thurn, kateri se iz tvojih grošev redi in ta predlog je padel s pomočjo slovenskih zastopnikov. Tudi naš novi glavar nas je v naših upih preveč varal. Prejšnji glavar je bil sicer naš hud sovražnik, ampak na svojem mestu, kot politični vodja, je deloval popolnoma samostojno. Sedanji glavar pa misli, da s svojo ljubeznjivostjo, s katero nastopa pri nekdanjih starih svojih znancih, spo-minjajoč se nekdanjih zlatih časov in prijetnih uric takratnega življenja, ko je služboval tukaj kot komisar, že opravi svojo misijo kot glavar. S slovenskimi strankami pa občuje nemški in dopisuje nemški ter se da popolnoma voditi po Dullerju, Dok-satu, Thurnu i. dr. Kar mu ti možakarji na uho našepetajo, po tem se ravna. Gospod glavar, ako mislite, da pri dandanašnjih razburkanih narodnih, gospodarskih in socijalnih razmerah zadostuje navidezna prijaznost in prazna beseda, se zelo motite In boljše bi bilo, da greste odkoder ste prišli. Značilno je tudi, da pri slavnosti slov. šolskih otrok v čast 60 letnice vladanja našega presvitlega cesarja, ki je bila jako skrbno pripravljena ter se je tudi dobro obnesla, ni bilo niti glavarja niti javnega zastopnika okr. glavarstva. Gosp. glavar se pač najbolje počuti med svojimi nemškimi prijatelji; slovensko ljudstvo mu je le v toliko dobro, da mirno prenaša ura-dovanje in postopanje starega birokrata. Kaj pa je z našo pošto v Ljutomeru ali bomo skoraj dobili slovenske napise, slovenski pečat? Ali bodo še dolgo nastavljali ljudi, ki niti slovenski ne razumejo ? No pa kaj tega treba, dandanes se že vendar vsak v ljudski šoli mera naučiti toliko nemščine, da lahko prečita na poŠti razne napise ter se za silo domeni z nemškim uradnikom. Daj nam Bog skoraj čas, da bomo v našem lepi-m okraju narodnjaki združeni delali skupno na narodnem in go- spodarskem polju za dobrobit naroda, da bo tako postal Slovenec gospod na svoji zemlji! Skrajni čas je, kajti nasprotnik dela z vsemi svojimi močmi in, z vsemi tudi nečastnimi sredstvi! Od Meje. Kdor zna pa zna Mož je zlezel v učiteljski stan skozi okno; vsled tega se ne bo čutil noben pravi učitelj razžaljenega, ako damo v svet osebo, ki pravzaprav ni nčitelj „Na kak način", je premišijeval oni mož, „bi se dala pridobiti podpora od strani družbe sv. Cirila in Metoda in od strani nemškega „Schulfereina" obenem. Družba sv. Cirila in Metoda, da malo, nekaj pa vender da, in tudi tega ni zametati. Nemška družba da obilneje. Sem pa tudi bolj na njeni strani: Slovenci so revčki, dajo malo ali nič — potem se pa muči s slov. abecedo! Že vem, kaj naredim (morda tako kakor druga leta ?) Oblečem frak pa grem do odbornika nem. šol. drnštva. No, pa storim še en korak do enakega gospoda, ki zastopa slov. šol. družbo; saj ni daleč od prvega. Skoraj ista pot in isti smoter: enkratne potne stroške se prihrani." Rečeno, (bolje mišljeno) storjeno. Podal se je na precej daljno pot, po-setil najprej odbornika in zanpnika nem. društva in stopil obenem do odbornika družbe sv. Cirila in Metoda. Ali ti koraki neznačajneža niso ostali prikriti. Zvedelo se je kmalu, kaj je mož storil, in zdaj nima mož pokoja; vse kaže za njim s prstom: Ta je tisti----. Njegovo nemškutarsko delovanje je bilo nedavno v »Domovini" ožigosano, zato pa si ne da miru in išče pisca imenovanega dopisa, mesto da se poboljšal in mislil na svoje slov. pokolenje, in pa hvalil Boga, da so ga usmiljeni gospodje »naprej spravili". Povdarjati moramo, da možu ni treba služiti dvema gospodoma, oziroma prositi denar po neznačajni poti, in ravno zato mn ne smemo prizanašati. Poznamo učitelje, ki žive v zelo skromnih razmerah, ki ne poznajo bogate žlahte, pa so vendar značajni, t. j. da se ne sramujejo biti sinovi sicer malega, a vender žilavega slov. naroda. Seveda: denarja se vedno več rabi in celo vladarji moledujejo včasih za zvišanje list ali plač, pa ne bi si privoščil kake ugodnosti tako le kak hribovski pedagog! Prihodnjič bo"ao glasneje govorili, ako se nam zgoraj označena oseba ne poboljša, ali vsaj opusti svoje za obmejne Slovence škodljivo delovanje: v zalogi imamo prav efektno orožje. Od Jezikovne meje. Rav-telja Frischa delce smo v »Domovini" glede temeljitosti že nekoliko ocenili. To delce je ljudskošolsko berilo, ko-jpga morajo naši učitelji rabiti — na takozvanih utrakvističnih šolah. Ne le »temeljito", tudi strammdeutsch je to delce. Poslušajmo kaj mora že začetnik v ljudski šoli čitati: Ich bin e n Deutscher. Ich spreche dentseh. Ich bin ein Deutscher. Meine Eitern und meine Geschwister sprechen auch die schOne deutsche Sprache. Wir sind Deutsche. Wir gehOren zum ^rofien deutschen Volke. Wir lieben unser scbflnes Vaterland. Hier sorgen die Eitern fiir uns. Hier besuclien wir die Schule. Hier sind wir zufrieden. Ich bin stolz, weil ich dem grofien deutschen Volke angehOre. To stoji črno na belem v prvem delu Friscbovega dela na str. 54. — . Frisch kaže pot sestavljateljem slov. beril, ki mu bodo gotovo sledili, ako ne bode preveč mameluški. Do zdaj nam slovenska berila ne nudijo kaj taci ga, saj se celo ogibljejo vsega kaf je slovenskega-slovanskega. Kaj naj stori slov. učitelj s tem sestavkom? Kdor si zna pomagati ne bo „klel molitve tvoje bravši". Ker se ga slov. otrok in učitelj ne more ogniti porabiti ga mora, da bo kaj basnil. Najprej ga mora besedno in stvarno pojasniti — v slovenskem jezikn. Povedati mora, da je sestavek pisan za otroke nemškega rodn. „Kako bi se moral glasiti sestavek za vas slovenske otroke?" Bolj razumni otroci bodo takoj pravo zadeli. Mesto Deutscher — Slave, mesto deutsch — slavisch ali sloveniseh. — Prepisovanje je jako duhomorno, zato nam bo sestavek dobrodošel, ker bodo morali učenei misliti — ne od besede do besede prepisati, ampak dodajati mesto Deutscher in deutsch druge besede. s Po razsodbi najvišjega sodišča so utrakvistične šole nepostavne. Slovenski poslanci na noge in rešite obmejne učitelje zgoraj navedene in enake šare! > - J'' ■ ■ : - . - - Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. — Bralno društvo v Gaberjih vabi na občni zbor, ki bode v nedeljo, dne 3. januarja 1909, ob 3, uri popoldne v gostilni g. J. Omladiča v Gaberjih. • — Izobraževalno društvo v Št. Petro v 8av. dolini vabi na veselico, ki se vrši v nedeljo, dne 3. jah. 1909 ob 3. uri popoldne v prostorih gospoda Šribarja v Dobrteži vasi. — Bralno društvo pri Sv. Markq niže Ptuja ima svoj občni zbor dne 10. januarija 1909 po večerhicah ž navadnim sporedom. K obilni udeležbi vabi odbor. Droge slovanske dežele. 4- Imenovanje. Izredni profesor matematike na vseučilišču v Černo-vicah dr. Ivan Plemelj je imenovan za rednega profesorja. Dr. Plemelj je Slovenec, rojen na Bledu na Kranjskem. — Nemška nestrpnost. Več čeških društev v Berolinu je hotelo prirediti božičnico in v to svrho najeti dvorano. Toda zveza posestnikov dvoran jim je odgovorila, da ne bo prepustil noben član zveze svojih dvoran češkim društvom! Veljajo pač besede Grillparzer-jeve: „Von der Humanitat zur Natio-nalit&t, von der Nationalit&t znr Be-Bestialit&t". ~ V preiskovalnem zaporn radi veleizdaje j« umrl srbski trgovec Peter Vujaklija. Bil je že od 20. septembra t. I. v preiskovalnem zapora, ker so ga okrivili velesrbske propagande, ne da bi ga bili zaslišali. Njegova drnžina je vsled tega udarca gmotno uničena. Policija je iz strahu pred demonstracijam prepovedala pogreb iz bolnišnice in dala sama prepeljati truplo na pokopališče. Vujaklija je bil star blizu 40 let in bolan na pljučih. Vendar se splošno misli, da je umrl vsled večmesečnega bivanja v zagrebški jetnišnici, ki je v zdravstvenem oziru grozno zanemarjena. Najbolj tragično je pa to, da je bil Vujaklija med tistimi, ki so jih nameravali izpustiti, ker se jim ni moglo niče-ar dokazati. Kaj hujšega bi ruska policija tudi ne mogla zakriviti! — Kako ljubijo Poljaki svoj mntemi jezik. V Nemčiji je prepovedano na javnih shodih se posluževati drugeea jezika ko nemškega. S tem je vlada hotela preprečiti vse poljske shode. Todu Poljaki v Brnckhausenn in Essenu so vendar priredili svoje zborovanje, ne da bi se jim bilo treba posluževati v svojih govorih nemškega jezika. Shod so pravilno prijavili, in ko je prišel policijski uradnik, je vstal sklicatelj shoda in napisal s kredo na veliko tablo, da; se bodo govori raz-delili med udeležence tiskani v letakih. Ko so udeleženci shoda prebrali letake, je predsednik napisal na tablo vsebino resolucij, ki bi se naj sprejele. Te resolucije so bile sprejete. Do tega časa ni nikdo spregovoril nobene besede. Nato je predsednik pozval udeležence, naj zapojejo poljsko pesem, česar pa policijski uradnik ni pripustil in je shod zaključil. Ta dogodek nam živo priča, kako se tudi proti pruski policijski nasilnosti odločen Poljak še vedno brani. Z nasilstvom se ne da nič doseči. — Predsednik tržaškega nld-sodišča umrl. V Trtstu je umrl dne 17. t. m. predsednik tržaškega r^ad-sodišča Karol vitez Defacis. Bil je prej predsednik okrožnega sodišča v Gorici. Pokojnik j« bil vsestransko pravičen in., je bil tndi slovenskim uradnikom naklonjen. Želeti je, da pride na njegovo mesto vreden naslednik. •'■v ' ;V ' ' ■ "'''.i " ■■ ' in umetnost. — Oton Zupančič: Samogbvbrf. V Ljubljani 1908. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmajer in Fed. Bamberg. To je jedng najlepšilj Zupančičevih del in res obžalujemo, da nam ni več mogoče prinesti podrobneje ocene, t '/ — Pod eesarjem Fr. Jotefom t. Obrisi. Ta naš uvodni^: izide v. celpti tndi s IV. poglavjem (zunanja politika), katerega nismo mogli več priobčiti, v posebni brošurici. Svetovne vesti. — Grozen potres v Italiji. V Mesini in okolici je potres uničil in poškodoval dne 20. t. m. neizmerno število hiš, javnih poslopij in cerkva. Samo v Mesini je baje 12 tisoč mrtvih, iz Oatanije ni še poročil. Kar je v Mesini še po potresu ostalo, uničil je požar. To je največja potresna katastrofa od 1783. leta v Italiji. Za ponesrečence se nabira po celi Italiji; ta silna nesreča vzbuja sočutje po celem svetu. — Socijalni demokrat — sramota. V nekem nemškem mestu je bil nek kmet obsojen na par mesecev .zapora. ker je rekel nekemn stražmojstru, da je socijal demokrat Sodnik je utemeljeval svojo razsodbo tako le: „Za pametnega človeka je dandanes sramota, če ga .imenujemo socijalnega demokrata; kajti ti hočejo odstraniti vero in zvestobo do cesarja in domovine." Take razsodbe so narodu pesnikov in mislecev" v resnici v časti — Šola se je podrla. V Dorozni blizu Szegedina na Ogrskem se je med šolskim poukom podrla občinska šola. Pod razvalinami je bilo pokopanih 30 otrok, vendar sta bila k sreči le dva težko in 15 lahko ranjenih. Prebivalstvo je silno ogorčeno na naučnega ministra grofa Apponjija, ker ni vzlic opetovanim prošnjam dal popraviti šolskega poslopja. Ta gospod je potem v parlamentu izjavil, da so te vesti pretirane in da se ni „nič hudega" zgodilo. Dokler ni par kopic mrtvih ni za take gospode nikdar wnič hudega". — Cigan pesnik. Najoriginalnejši pesnik na Angleškem je gotovo cigan Barklay. Postal je že jako popularen in izdaje svoje pesni in anekdote v majhnih zvezkih, ki jih razpečava sam po celi državi. Naloži j« na voziček in barauta ž njim pri zabavah in na sejmih. Na ta način je razpečal jedne same izdaje 70.000 knpi naenkrat več izvodov _ zahtevati od pesnika, da mtttakoj piše kakb priložnostno pesen. ■ — Zahvala. Voj. veteranskefam društva pri Sv. Andražu v Slov. go£ so v teku tega leta darovali W e*-sarski jubilejni trak in slavnost sledeči gg.: Dr. Kronvogel. pokrovitelj M 20 K, Mar. Golob pri Vurbergn. botra draštv. zastave 30 K, Iv Strelec, n&itelj pri 8v. Andražu 22 K, Jakob Klinar 33 K, Jak. Čuček, c. kr. uradnik na Dunajn 10 K, Dav. Zupančič, veleposestnik v Ptuju 5 K, Ig. Pravdič pri Sv. Andražu v Slov. gor. 6 K, Anton Šamperl, lovec 4 K, Jož. in Neža Rolla. gostiln. 4 K, Jož. Kaisersberger 3'40 K, Anton Ilešič, trgovec 3'80 K, Vinko Zorko. poštar 3 K, Tom. in Mar, Toš, gostiln. 3 K, Juri Čuček, gostiln, 2 20 K. Jož. Bliš, 2'20 K. Peter Zorko 2 K, Tom. Petkovič, 2 K, Al Bifner; 160 K. Fr Simonič 120 E. Leopold Suhač. 1- K. Jan. Vojsk 1 K, Fr. DeSič 1 K, Jan. Čuček 1 K, J. Jnrtela 80 v., Katarina Ilešič 40 v. in Alojzija Lesec 40 v. — Vsem blagodušnira darovalcem in častnim podpornim članom izrekamo tem potom prisrčno zahvalo ter želimo vsem srečno in veselo novo leto! Odbor, Izkaz daril za Miklavžev večer otroškim vrtcem dr. sv. Cir. i Metoda v Hrastniku. Darovali so p. n. gg Neimenovan 50 K, po 3o K: Strelski in kegl jarski klnb . Hrastnik-Dol.. Neiree^ novan; po 5 K: Narodna čitalnic*," ,.S1. del. podp. društvo". Ros Perdo. Ludvik Franja. Gnns Ant, Veternik Ant., Meke Iv., Koželj Urban, vesela, družba pri Eošu; po 4 K: Sorčan Marija. Eržen Antonija, Stanek, Pacher Ad,t; po 3 K: Umberger Milka, Gašperie Jak... Lebar Fran, Koželj Adelica. Logar Julija, Dolinšek, Podmenik Al., Pirnat Janko, Roš Miloš; po 2 K: Draksier A... Peklar Berta, Jan Julija, Strmeek^ Flis Mara, Pišek Ant., Domitrovič Vinko. Sorčan Etbin, Sila Fran, Pinterič Niko; 1 K 60: Pinter Lojzka, po 1 K: Strašek Janko in Doležalek Fric. Skupaj 221 K 60 v. Nadalje so darovali sadje posestniki: J. Sovre, Ign. Štravs, M. Šumnik, Vavtikar, Josip Babič, M. Frajle. Eg. Vihar, M. Čebin in dr. Vsem plemenitim darovalcem izrekata presrčno zahvalo: Vrtnarici. krojač v Celju, Gosposka ulica 9 priporoča svojo dobro založeno trgovino izdelanih oblek vsake vrste po najnižjih cenah. Naročila po meri se izvršujejo v najkrajšem času dobro in solidno ter po nizki ceni. V zalogi imam tudi haveloke in 578 b u-10 nepremočne pelerine.,, 57»» n-10 Posebej pa se še priporočam cen j. prebivalcem Trbovelj in okolice ter naznanjam, da prodajam ob vsakem plačilnem dnevu v hiši g. Plevčaka narejeno obleko ter jemljem mero za raznovrstne obleke JnžnoštajercHa hranilnica V Celju v Narodnem domu sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po štiri odstotke ter pripisuje vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šmarje, Šoštanj in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280 000 K. Zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. Dosedaj jo dovolila za dijaške ustanove 30.000 K, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Slovenci, poslužujte se 79 48-48 pri nalaganju svojega denarja ali kadar nalagate denar za mladoletne ali varovance in zahtevajte pri sodiščih, da se naloži denar za mladoletne in varovance izključno le v južnoštajershe hranilnice lužnoštajersho hranilnico. »va r Torinu. Od aprila Vnirjnn .mednarodna industrijska in obrtna razstava. Za pojasnila in tozadevne tiskovine se je obrniti na BCommissione esecutiva deli Espo-siaione. Internazionale. nel 1911". To-mo/v^Po Uro. j« Program in klasi? flkacija te razstave je v pisarni trgovske. in obrtne zbornice v Ljubljani na izgled. .Svojo udeležbo so WSprijavile; 4nglija, Francija in Belgija. .Drsava je dovolila za to razstavo 5 milijonov lir (približno toliko kron) podpore bokoro novo. — Vprašanja okrbništvu v Žovneku, pošta Braslovče v Savinski dolini. Združeni trgovci v Savinski dolini opozarjajo slavno občinstvo na ukaz graške trgovske zbornice da je pod globo od 50—100 kron prepovedano dajati odjemalcem novoletna in druga darila. 7143-3 ■i"'.*' i:l?.'> "i m vinske trgovce! Gregoričevi dediči ponujajo v,. Iiakup nad-. Š.tliL fea&A rfli ; »S ris .•-:-•-■ UMtjgi; hI najboljšega vina lastnega pridelka letošnjega leta iz raznih novih vinogradov v Halozah. -1- Pojasnila glede cene in drugih pogojev daje * Milan Gregorič, posestnik, Jurovec pošta Sv. Vid poleg Ptuja, .(, PTUJ, dne 13. decembra 1908. «97 8-3 Yizitke priporoča Zvezna tiskarna. SVOJI H SVOJI^! M »v* SS : © « .•d, © ac > © Q< © •S? k © -m -i N3 Edina slovenska semenska trgovina, odlikovana in strokovno urejena, in umetno urejeno vrtnarstvo je Alojzij Korzika v Ljubljani ki obstoji že 34 let in si drži 460 vrst najboljših poljskih zelenjadnih cvetličnih semen, za katerih kakovosti jamčim. Posebno -za to leto- sem se založil tako, da moi^em vsem zahtevam ustreči. Mo.a semena so vsa pri deželnem kmetijskem kemičnem preskuščevališču preskušena. Izdelujejo se tudi venci in šopki, sveži in suhi, kakor tudi vsi, v to stroko spadajoči predmeti. Cenik za leto 1909. je dobiti brezplačno. .« ...» ......--!-■■■ " "" *."V "i i" u'jrirri-u~i-[riruri)i r j~nj-irjjijj j-j-jj-i. ;.j_i. SVOJI K SVOJIM! csi & S" 8- rs' o H ao © • a. B Milan Hočevar trg St. 10 Priporoča direktno |rSB»n kila po K 2--, drugih vrst po importirano arabsko k 2-40, 2-80, 3*20, 3-60 itd. trikrajt na teden |-nun kila po K 2-80, 8'20 in 4*-. Fino praženo ter okusno italijansko namizno svežo olje, Ogrske salame/ švi- CaPfilfl C|M radajnsko, slatinsko kislo vodo. Galico. Wal » žveplo, rafijo ta Bartelnovo klajno apno. Pppmnn 8 Pravniških jam rixmug „ eeiih vozovih. Prodaja aa drobno in 263 ^37 KraVate najmodernejše iz velikanski izbiri zadnje novosti in v so ravnokar prišle. Nftlf f% vpeljano za dame! ovrat-nike, kravate, jabots, pajčolane, različne rokavice in pasove, spodnja krila, predpasnike, srajce in drago raznovrstno perilo. je za gospode velikanska zaloga ja-grovih srajc, jopic in hlač, glace in nogavic, belih in pisanih srajc, raznih modernih ovratnikov in zapestnic, spodnjih hlač, naramnic in žepnih robcev. — Vse v najboljši kakovosti in po najnižjih konkurenčnih cenah samo v trgovski hiši na debelo in drobno R. STERMECKI, CELJE. Poštne pošiljatve točno in čez 20 K franko. Nadalje pletenih rokavic, FB »Narodnem domu" y CcljU priporoča svojo ogromno zalogo zlatih (n srebrnih ur in verižic, prstanov, uhanov, zapestnic, zaponk in priveskov z briljanti, demanti in drugimi žlahtnimi kameni, jedilne oprave, tabatiere, palice in nastavki v pravem in novem srebru. Salonske ure budilke in optični predmeti vse po najnižjih cenah — Postrežba solidna in točna. 665 11-11 RUDOLF HAVELKA modna trgovina v Ptuju priporoča p. n. občinstvu za jesen in zimo najnovejše blago za dame in gospode v raznih kvalitetah, kakor tndi raznovrstno platno za životno in po-steljsko perilo. Nadalje nudi preproge, garniture, volnene in čipkaste zastore čevlje najboljšega izdelka za dame in gospode, dežnike, zavratnice, ovratnike, pletene in likane srajce, ter vsakovrstno drngo v mannfakturno stroko spadajpče blago po primernih cenah. — Postrežba točna in strogo solidna! 536 41—41 In aisl -t i Kupujte narodni kolek! » /- . VV- ' ^ *»J « £v VvaS »v » Ilnstrovani- narodni koledar © 1=1 IS 3E1 Za Noto leto najprimernejša, krasna darila9 kakor cvetlične mizice, čajnike, kavo- in samo-varje, fino niklasto in aluminijevo kuhinjsko posodo, umivalne garniture, drsalice, tintnike, priprave za briti, podstavke za smodke in veliko pripravnih predmetov, posebno pa izvrstne gramofone in patefone kakor tudi slovenske plošče dobite v trgovini z železnino b nu 9 i=m IVAN RAVNIKAR, Telefon št. i7. Graška cesta št*. 21. Te,efon st-17 Trgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki in raznimi suhimi in oljnatimi barvami. Priporoča svojo veliko zalogo kineškega, ruskega in cejionskega čaja; naravnost importiranega jamajka ruma in konjaka; vseh vrst namiznega in zdravilnega vina. Velika zaloga kave najrazličnejše kakovosti, surove kakor vsak teden 183 štirikrat sveže žgane. 41 Nanovo sem vpeljal raznovrstno pecivo za čaj, imperijalskl in savingkl sir kakor tudi pristne kranjske klobase in vsak dan sveže surovo čajno maslo, sardine, morske postrvi v olju ter razne druge delikatese. Za božične praznike še posebno priporočam razne vrste južnega sadja in pristno strd. Bogata zaloga stearinskih, voščenih, nagrobnih in božičnih sveč. Svinjerejce opozarjam na „Lucullus", s katerim najhitreje in najceneje zredijo svoje prašiče. Na drobno in debelo. Poštna naročila se izvršujejo solidno in vestno. Zavitke ...V- 'V.-JJlft " . —- • pri m poroča B Zvezi ia tiskarna v C , 'j ^ it !elju. - ------ ■ H C* j < o - POSOJILNICA V CELJU v lastni hiši Narodni dom POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad 6 milijonov kron hranilnih vlog in nad 340.000 kron rezervnega zaklada. ===== >i m Posojilnica uraduje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in = praznikov. = Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 41/2%- Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekami kredit proti 6%, 51/2% in 5% obrestovanju. V.. J 1 80 48-48