PRIMORSKI dnevnik J® začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na c,klostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal ^ tiskarni »»Doberdob« v Covcu pri Gorenji Trebuši- od 18. septembra 1944 T maja 1945 v tiskarni "Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, Ner je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani par-l|zanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 28. kongres KPSZ noče dokončno razčistiti odnosov Strah pred razkolom sovjetskih komunistov Taktiziranje bo verjetno preprečilo razkol, a ne razpada partije Gorbačovovi ljudje se že odpovedujejo vodilnim partijskim funkcijam MIHA LAMPREHT MOSKVA — Delegati 28. kongresa KP Sovjetske zveze p^daljujejo razpravo o prvih štirih točkah dnevnega reda. tedsednik vrhovnega sovjeta Anatolij Lukjanov meni, da “°do razočarani vsi, ki na kongresu pričakujejo razkol. Kot kaže, je bil referat Mihaila Gorbačova namenoma »okroglo« zastavljen, da ne bi spodbudil širše polarizacije razpravljal- Kar 4657 delegatov razpravlja o Gorbačovovem uvod-hern referatu, poročilu članov politbiroja, poročilu central-revizijske komisije in proračunu KPSZ ter o partijski astnini. Včeraj je nastopilo tudi pet prvih sekretarjev re-Phbliških partij iz Ukrajine, Belorusije, Gruzije, Kazahstana n Uzbekistana. Prvi sekretar KP Ukrajine Gurenko je opo-na kampanjo protikomunizma, hkrati pa je pozval k Omejevanju s tistimi, ki da širijo klevetniško politiko, na-Perjeno zoper KPSZ. Islam Karimov, prvi sekretar KP Uzbe-lstana, je menil, da bi KPSZ morala odrejati zlasti strateš-6 cilje, njihova konkretizacija pa naj bo prepuščena re-Phbliškim partijam. Van Polozkov, šef nedavno ustanovljene KP Rusije, je v hioru med zasedanjem dejal, da na 28. kongresu ne bi Klelo biti razkola, skratka, da udeleženci razprav ne bi Kleli dati povoda za konfliktne razmere. Uravnotežen refe-at generalnega sekretarja Gorbačova pa, kot kaže, ne bo sP°dbudil razprave o bistvenih problemih. Nekateri dele-9ati opozarjajo, da enostranska zaklinjanja v slogu »v parti- jo verjamem ali od partije se veliko pričakuje« ne bodo spodbudila razkola, temveč preprosto razpad sovjetske partije. Ideolog in strateg perestrojke in glasnosti Aleksander Jakovljev je v dopadljivem nastopu opozoril, da lahko državo h globalnim spremembam popelje samo prenovljena, pomlajena in levo usmerjena partija. Dejal je med drugim, da se bo gibanje (perestrojka) nadaljevalo s partijo ali brez nje. Po njegovih besedah je KPSZ v veliki meri še vedno ujetnik sistema družbenega zastoja, ki ga je porodil režim osebne oblasti. Vprašal se je ali je zato prav soditi perestrojki, ki sicer ni brezhibna, a vendarle poskuša zlomiti hrbet avtoritarnega organizma. Opozoril je na licemernost in zahrbtnost partijskega članstva, objektivna nuja radikalne modernizacije pa je po Jakovljevih besedah naletela na visok prag konservatizma. Dejal je, da je vse v veliki meri odvisno od hrabrosti in vesti, perestrojke pa po njegovih besedah niso spodbudile samo prazne police temveč tudi duhovna praznina. Pravo nasprotje je sledilo z nastopom Jegorja Ligačova, sekretarja CK KPSZ. Njegov (za)govor je malone v celoti izzvenel kot napad na radikalne sile, svaril pa je tudi pred protisocialističnimi silami, ki so se po njegovem že tudi polastile dela sredstev javnega obveščanja. Gorbačovu je zameril, da je v referatu izpustil razredni pristop KPSZ. Hkrati je zavrnil politično etiketiranje in dejal, da ni ne konservativec ne radikal, temveč realist, temu pa je še NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pismo SKGZ predsedniku Andreottiju naj bo v sozvočju z evropskimi načeli Ob prevzemu predsedstva Evropske gospodarske skupnosti s strani Italije, je Slovenska kulturno gospodarska zveza naslovila na ministrskega predsednika Andreottija ter na ministra De Michelisa in Maccanica (ter v vednost predsedniku evropskega parlamenta, predsednikom nekaterih evropskih parlamentarnih komisij, italijanskim in evropskim parlamentarcem iz naše dežele ter tudi vladnemu predsedniku zunanjemu ministru in ministru za Slovence po svetu Republike Slovenije) sledečo resolucijo: . »Italija je s prvim julijem prevzela predsedstvo Evropske gospodarske skupnosti, ki ga bo obdržala do 31. decembra 1990. V teh časih izjemnega pomena za usodo Evrope, bo italijansko šestmesečje odločujoče za reševanje cele vrste problemov, ki so povezani z letom '93 ter s potrebo po oblikovanju nove komunitarne strukture, ki bi sprejela tudi druge države evropskega kontinenta. To razdobje bo odločilnega pomena tudi za gradnjo takšne Evrope, v kateri bodo narodi in države lahko živeli skupaj in v miru in se vzajemno oplajali s svojimi specifičnostmi. Hkrati bo v bližnji prihodnosti eden glavnih ciljev določitev Listine manjšinskih pravic, ki jih bo treba zagotoviti narodom, skupnostim in posameznikom,« kot je izjavil minister za zunanje zadeve posl. Gi-anni De Michelis v svojem posegu na Konferenci o človeških razsežnostih v Kopenhagnu. »Italija bo lahko dala svoj dragocen in tvoren prispevek k zaščiti in ovrednotenju manjšinskih jezikov in kultur v Evropi tudi na ta način, da bo čim hitreje in zadovoljivo rešila številna še vedno odprta vprašanja v odnosih med italijansko državo in narodnostnimi ter jezikovnimi manjšinami. Med te manjšine sodi tudi slovenska narodnostna manjšina. Medtem ko je italijanska država že zdavnaj rešila večino vprašanj, ki zadevajo nemško narodnostno manjšino na Južnem Tirolskem ter francosko v Dolini Aoste, čaka slo-NADALJEVANJE NA 2. STRANI Za svetovni naslov ZRN-Argentina t - v -2^ W ► V drua svetovni naslov se bosta pomerili Zahodna Nemčija in Argentina. P°ffinalu so namreč Nemci po streljanju 11-metrovk sinoči pre-Marait in se bodo tako v nedeljo na rimskem stadionu srečali z a ne t °\n°- *n t°variši' Dan prej se bosta za 3. mesto, ki naj bi bilo tolažilno, so Se °lazi nikogar, v Bariju borili Anglija in Italija. V italijanskem taboru Ca volil! za®e^e PJve polemike in iskanje krivcev, kar je razumljivo posledi-Isj 1 f ®.a raz°čaranja po spodleteli uvrstitvi v veliki finale. sinn?,«-1-**4’ AnSlež Gascoigne (levo) in Zahodni Nemec Kobler med ‘nočnjim polfinalom. 1 ’ Parlamentarni uradi pripravili gradivo o zaščitnih osnutkih Prihodnji teden spet zaseda ožji odbor ustavne komisije RIM — Za minuli torek napovedana seja ožjega odbora senatne komisije, ki bi morala obravnavati zaščitni zakonski osnutek ministra Maccanica, je bila preložena na prihodnji teden. Razlog za odložitev je zgolj tehničnega značaja, kajti pogoji za temeljito razpravo so vsekakor vzpostavljeni. O tem priča tudi gradivo, ki so ga za člane komisije pripravili parlamentarni uradi in dejansko vključuje precej široka izhodišča, poleg stališč in pozivov, ki so jih na člane senatne komisije naslovile slovenske organizacije in ustanove. Iz razgovora s senatorjem Spetičem, ki nam je posredoval najnovejše informacije, je mogoče sklepati, da ni nikakršnih formalnih ovir za to, da bi se razprava nadaljevala, kar pomeni, da bo komisija aktivna tudi v poletnem času. Člani komisije so v preteklih dneh dobili na vpogled tudi pismo Andreottija predsedniku komisije za ustavna vprašanja Leopoldu Elii, s katerim predsednik vlade podčrtuje, da predstavlja zaščitni zakon za Slovence v Italiji prioritetno izbiro vlade, zaradi česar je treba z razpravo o osnutku pohiteti. Veliko skrb, da se parlamentarni postopek ne bi ponovno zataknil, izražajo prav tako na komisijo naslovljena stališča slovenskih občin in organizacij s Tržaškega, Goriškega in videmske pokrajine. Pozivom se je pridružila tudi občinska uprava iz Krmina, ki je senatni komisiji poslala dokument, v katerem našteva prisotnost Slovencev v treh naseljih krminske občine, navaja pa tudi prisotnost sloven- skega vrtca, osnovne šole, prosvetnega društva in slovenskih verskih obredov na ozemlju občine Krmin. Občinska uprava vsled navedenih podatkov zahteva, naj se ta prisotnost pri izdelavi zakona, upošteva. O zakonski zaščiti Slovencev je bil govor tudi ob razpravi o programu, ki je predviden za obdobje predsednikovanja Italije v Evropski skupnosti. Sen. Spetič je tudi ob tej priložnosti pozval vlado, naj dosledno s svojimi prizadevanji na zasedanju KEVS v Kjdbenhavnu razreši odprte probleme Slovencev v Italiji. Ob isti priložnosti se je za to zavzel tudi demokrščanski senator Giulio Orlando, ki je celo predlagal, naj bi se v okviru KEVS umestil stalen organ, ki bi nadzoroval dejansko izvajanje nedavno sprejetih principov o varstvu narodnostnih manjšin v Evropi. Kompromisna rešitev za »paket za Trst« NA 7. STRANI Z »jurišem« na diplomatska predstavništva izbruh nezadovoljstva v albanski prestolnici TIRANA — Albanska prestolnica je od ponedeljka dalje prizorišče novih izbruhov nezadovoljstva prebivalstva, česar pa uradne oblasti, zaradi številnih tujih prič, ne morejo več zanikati. Zahodnoevropska veleposlaništva so cilj mnogih »beguncev«, ki skušajo tudi za ceno življenja na ta način po najkrajši poti priti v tujino. Doslej je 214 osebam uspelo najti zatočišče v desetih tujih diplomatskih predstavništvih v Tirani. Naval na ambasade, ki ga povsem še nihče ne more pojasniti, se je začel v ponedeljek zvečer, ko se je po skopih vesteh iz albanske prestolnice nekaj sto Albancev prebilo v diplomatsko četrt. Mnogi so poskušali preplezati zidove okrog stavb, drugi so s tovornjaki skušali podreti vhodna vrata, vse to pa je potekalo pod plazom krogel albanske tajne policije. Pred tujimi predstavništvi naj bi obležalo tudi nekaj mrtvih, bilo precej ranjenih, mnogi Albanci pa naj bi končali v zaporih. Kaj se je v resnici dogajalo, še ni povsem jasno. Razširile so se tudi govorice o morebitnem državnem udaru, uradna albanska tiskovna agencija ATA pa je poročala, »da je 400 huliganov in kriminalcev poskušalo prodreti v tuja diplomatska predstavništva, kar naj bi okrnilo ugled Albanije v svetu.« Predstavniki tujih misij v Tirani so včeraj začeli pogajanja z albanskimi oblastmi, da osebam, ki so se zatekle na tuja veleposlaništva, dovolijo takojšen odhod iz države. Po- zivi prihajajo iz vseh držav in pod takim pritiskom se je v Tirani včeraj sestal državni vrh, ki naj bi razpravljal o zamenjavah na čelu nekaterih ključnih resorjev v notranjem ministrstvu in tajni policiji. Vse bolj glasno se govori, da bo ena od posledic pogumnega »juriša« na ambasade tudi pospešeno izdajanje izhodnih vizumov albanskim državljanom. Že včeraj so namreč govorili, da naj bi že v kratkem 10 do 15 tisoč Albancev dobilo potne liste za odhod v tujino. Če bo do tega res prišlo, pa je težko napovedovati, kaj vse se bo zgodilo in do kakšnih sprememb v Albaniji lahko že v kratkem pride. Dovolj je, če se spomnimo na lanskoletne juriše Vzhodnih Nemcev proti Zahodu in na posledice, ki so jih ti dogodki imeli.... Parlament bo danes volil laične člane VSS RIM — Senat in poslanska zbornica bi morala danes na skupnem zasedanju izvoliti osem laičnih članov Višjega sodnega sveta. Volitve so že nekajkrat spodletele zaradi pomanjkanja zadostnega števila upravičencev. Predsednica poslanske zbornice lotti-jeva in predsednik senata Spadolini sta včeraj pozvala parlamentarce, naj se današnje seje polnoštevilno udeležijo in tako omogočijo reden potek volitev, saj je popolna sestava VSS predpogoj za njegovo delovanje. Komunisti pa so včeraj zamenjali kandidata Guida Neppija Modono z Alessandrom Pizzorussom. Pizzorus-so,ki je docent ustavnega prava v Pizi, je izvedenec za manjšinsko upravo in se je v FJK udeležil številnih seminarjev o manjšinah. Tudi jugoslovanski zunanji minister na srečanju 24 držav o programu Phare SFRJ pričakuje pomoč Evropske skupnosti pri posojilih za ekonomsko obnovo države BRUSELJ — Na ministrskem sestanku skupine 24 zahodnih držav, zadolženih za finančno in tehnično pomoč državam srednje in vzhodne Evrope (Phare) v Bruslju, je govoril tudi zvezni sekretar za zunanje zadeve Budimir Lončar. Poudaril je, da Jugoslavijo in to skupino povezuje skupen cilj - ustvarjanje evropske skupnosti. Na srečanju, kjer sodelujejo tudi voditelji diplomacij držav srednje in vzhodne Evrope, ki so na reformni poti, proučujejo pogoje za finančno in tehnično pomoč s stališča konkretnih potreb teh držav, o čemer so govorili njihovi predstavniki. Lončar je spomnil, da je mednarodna praksa potrdila, da je mir možen, da so počile ideološke in blokovske vezi in da je novi politični duh zrušil dosedanje miselne monopole. V zvezi s tem mora skupina 24 prispevati k temu, da bodo strukturni premiki pripravili teren za prihodnjo evropsko arhitekturo, ne glede na to, ali govorimo o novi Evropi kot o celoviti in svobodni konfederaciji ali skupnem domu. »Zato je navzočnost Jugoslavije na sestanku skupine 24 logična, nujna in koristna,« je dejal Lončar. V zvezi s tem je treba povedati, da so v Bruslju Jugoslavijo že vključili med države, ki bodo deležne pomoči v okviru programa Phare, in da je bila Italija tista, ki je najbolj odločno podprla jugoslovanske prošnje za posojila pri mednarodnih finančnih institucijah, ES in skupini 24 držav, ki sodelujejo pri programu Phare. Italijanska vlada je podprla tudi ukrepe jugoslovanske vlade in gospodarsko reformo, ki naj bi privedla do kompetitivnosti jugoslovanskega gospodarstva. Jugoslavija poleg finančne pomoči prosi tudi za strokovno pomoč pri usposabljanju kadrov, ki bi bili sposobni upravljati vse strukture v gospodarskem sistemu, ki naj bi temeljil na tržnih zakonih. V memorandumu, ki ga je jugoslovanski premier Markovič predstavil evropski komisiji, so navedene najnujnejše potrebe in pa prošnja za podporo držav ES pri dodelitvi »stand by« posojila v višini 500 milijono'1 dolarjev pri Mednarodnem denarnem skladu, 80f milijonov dolarjev pri Svetovni investicijski banki 700 milijonov dolarjev pri sedmerici najrazvitejšil1 držav in 900 milijonov dolarjev pri »pariškem klubu za obnovo«. Jugoslavija je zaprosila za milijardo dolarjev p°' sojila tudi Evropsko investicijsko banko. Del tega posojila bi Jugoslavija po vesteh iz Bruslja lahk° dobila z novim dvostranskim dogovorom med ES iu SFRJ v okviru sporazumov z mediteranskimi državami. Pogovori za obnovo tega dogovora se bodo začeli še letos. Med ES in Jugoslavijo je v veljavi dogovor 0 sodelovanju na industrijskem, trgovinskem, znanstvenem, energetskem in kmetijskem področju, v trgovinski menjavi med ES in SFRJ pa je po podatki^ za prvih šest mesecev lani Jugoslavija izvozila za milijarde dolarjev blaga, iz držav dvanajsterice pa uvozila za 3,9 milijarde dolarjev izdelkov. Zahodni tisk po slovenski proglasitvi suverenosti in pobudi Albancev Jugoslavija se bliža vrhuncu krize BONN, PARIZ, LONDON — Jugoslovanska federacija se približuje vrhuncu svoje eksistencialne krize. Tisto, kar se dogaja v Sloveniji in na Kosovu, je le vrh ledene gore, je med drugim zapisal bonski dnevnik Die Welt. Francoska agencija France Press ocenjuje, da bo slovenski sindrom v kratkem odmeval tudi po drugih jugoslovanskih republikah. Rimska Repubblica in londonski BBC pa poročata, da je Jugoslavija v ustavnem kolapsu, predsedstvo države in zvezni organi pa še kar naprej molčijo. Reuter poroča, da deklaracija, ki sp jo sprej«li v Prištini, pomeni izziv za prizadevanje Srbije, da bi okrepila nadzor nad pokrajino ter dodaja, da zakonski status tega dokumenta ni jasen, saj je bil sprejet po tem, ko delegatom niso dovolili vstopiti v zgradbo pokrajinske skupščine. Iranska tiskovna agencija trdi, da je bila deklaracija o suverenosti Kosova pripravljena v Beogradu v nedeljo na seji demokratičnega foruma in da je bila pokrajinska skupščina prisiljena, da jo sprejme. Agencija Asociated Press največ pozornosti posveča britanski aktivistki za človekove pravice, ki so jo oblasti izgnale iz Jugoslavije. O pregonu britanske aktivistke poročajo tudi druge svetovne agencije. Tanjug pa objavlja tudi mnenje zahodnonemškega poznavalca razmer v Jugoslaviji, miinchenskega znanstvenika dr. Jensa Reuterja. Menda je dejal, da je že dolgočasno ponavljati, da na Zahodu nihče ne želi razpada Jugoslavije. Veliko je tudi jugoslovanskih odmevov. Tako ar-mijsko glasilo Front piše, da Kosovo ne more postati republika, saj je na teh tleh nastala srbska državnost, se razvijala srbska kultura in da spreminjanje meja ni mogoče tudi po helsinških dokumentih. Je-dinstvo, časopis, ki na Kosovu izhaja v srbohrvaščini, piše, da so sredstva informiranja v albanščini že ves čas na strani albanskega alternativnega gibanja, ki kaže odkrito sovraštvo do Srbije. Izraz tega sovraš- tva je tudi deklaracija. Rilindja, časnik, ki izhaja v albanščini, pa deklaracijo ocenjuje kot dokument naroda, ki ga je sprejel za zagotovitev enakopravnosti in popolne subjektivitete Kosova in Albancev v jugoslovanski federaciji ali konfederaciji. Za Rilin-djo je ta dokument zmaga in zgodovinsko dejanje ter izražanje demokratične vsenarodne volje, hkrati pa tudi začetek konca neenakopravnosti in krivic, ki jih doživlja na Kosovu albanski človek. Tuja sredstva javnega obveščanja tudi obširno poročajo o dogodkih v Ljubljani. Veliko pozornost temu pripisujejo predvsem v italijanskem tisku. Rimska La Repubblica med drugim piše, da je jugoslovanska federacija pred razpadom. Sklep slovenskega parlamenta je dejanje, s katerim je Jugoslavija tudi formalno prenehala obstajati kot federacija. Reuter je poudaril, da je Slovenija korak bliže k odcepitvi. Po njegovem mnenju so tako vodilne slovenske stranke združene v koaliciji Demosa izrazile pravzaprav nezadovoljstvo s svojim položajem v jugoslovanski federaciji. Agencija tudi objavlja izjavo predsednika republiške vlade Lojzeta Peterleta in drugih slovenskih voditeljev, ki menijo, da mora Slovenija čimprej postati članica Evropske skupnosti in sicer neglede na to, kaj o tem mislijo komunistično urejene južne države. Veliko pozornosti so omenjeni deklaraciji namenili tudi v včerajšnjem španskem tisku. Posamezni komentatorji pravijo, da je to predzadnji korak k odcepitvi Slovenije, nekateri pa se sprašujejo, kaj bo zdaj z Jugoslavijo. Član predsedstva SFRJ dr. Janez Drnovšek, ki v Španiji sodeluje na mednarodnem seminarju Demokratična izgradnja velike Evrope, ni presenečen nad slovensko deklaracijo o razglasitvi suverenosti. Nekaj takega je bilo mogoče pričakovati, je dejal Drnovšek španskim novinarjem, ki so ga zasuli z vprašanji o nadaljnji usodi Jugoslavije kot enotne države. Zanimalo jih je tudi, ali bi lahko razglasitev republike na Kosovu in slovenska deklaracija potisnili državo v državljansko vojno. Gre vendar le za deklaracijo, je dejal Drnovšek, ki je poskusil pojasniti, da je položaj še mogoče nadzorovati in priti do rešitve s pogajanji o novem konceptu jugoslovanske države. Po njegovem mnenju je sprejem slovenske deklaracije taktična poteza. V Sloveniji so se namreč že več mesecev pripravljali in napovedovali tako dejanje. O razglasitvi slovenske suverenosti je bilo govora pred in po volitvah. Mnenja so bila deljena le glede tega, kdaj proglasiti suvernost. Drnovšek meni, da je prevladalo mnenje, da je treba najprej razglasiti suverenost, nato pa se šele pogajati o novem konceptu jugoslovanske države. Drnovšek je novinarjem povedal, da na Kosovu nobena skrajna rešitev nima možnosti za uspeh, torej tudi ne razglasitev republike. Ta enostranski akt iz Prištine pravzaprav pomeni le zapiranje poti za kakršnokoli rešitev. Tisto, kar se je zdaj zgodilo Kosovu, ne vodi k pomiritvi, je dejal Drnovšek in dodal, da upa, da se na Kosovu ne bo zgodilo nič dramatičnega. Glede obstanka ali razpada Jugoslavije pa je ponovil, da bi bilo absurdno, če bi Jugoslavija razpadla, medtem ko se vsa Evropa združuje. Po njegovih besedah že potekajo pogovori o novem konceptu jugoslovanske države. Možne so tri rešitve: prvič, da Jugoslavija ostane federacija, za kar se je izrekel del republik z jugovzhoda, drugič, da Jugoslavija postane konfederacija, za kar se zavzemata Slovenija in Hrvaška in tretjič, da se nekdo odcepi iz sedanje Jugoslavije. Kljub vsemu pa mislim, je končal Drnovšek, da do razpada ne bo prišlo, ker to ni racionalno, (dd) Za sindikat oklic stavke še veljaven RIM — V pričakovanju »razpoložljivosti« Confindustrie, se je sindikalna konfederacija sinoči sestala s predstavništvom vlade. Marinija (CISL), Trentina (CGIL) in Benvenuta (UIL) so sprejeli podpredsednik vlade Martelli, minister za finance Formica, finančni minister Cirino Pomicino, ter ministra za delo in industrijo Donat Cattin oziroma Battaglia. Iz razgovorov, ki so trajali dobri dve uri, je mogoče raztolmačiti, da je vlada formalno pripravljena na reformo plačne in mezdne politike in da po letu 1991 ne namerava podaljšati premične lestvice. To pa je v bistvu srž sinočnjih pogovorov, ki jih je sindikat ugodno ocenil, čeprav še prevladuje pesimizem zaradi togega zadržanja Confindustrie. Vlada pa je obljubila tudi, da bo jutri posredovala v senatu, naj odobri zakonski osnutek o podaljšanju premične lestvice do konca prihodnjega leta. Kljub očitnemu pesimizmu pa sindikalisti upajo, da bo v primeru odobritve zakonskega osnutka, Confindustria brez komplikacij in upiranja spoštovala zakonsko določilo. Srečanje med vlado in sindikatom se je torej pozitivno zaključilo, napoved skorajšnje vsedržavne stavke pa je še vedno veljavna. • Strah pred razkolom pribil, da radikalizem Sovjetski zvezi tako ali tako ni prinesel nič dobrega. Zavzel se je za marksistično-leninsko in avantgardno partijo, ki je po njegovem edina sposobna državo povesti iz krize. Pozornost vsekakor zasluži nastop zunanjega ministra Eduarda Ševardnadzeja, ki je med drugim napovedal, da ne namerava več kandidirati za mesto v politbiroju ali CK. Menil je, da tudi ni potrebe, da bi zunanji minister države sedel v predsedniškem svetu. Obrambni minister Dmitrij Jazov je referat dobesedno prebral v potu svojega obraza, kar trikrat pa se mu je zapletlo pri »depolitizaciji« armade. Šef KGB-ja Krjučkov je samozavestno opozoril na nedavne replike, kam in na koga da nadzira služba državne varnosti in dejal, da ddla tam, kjer je potrebno in vrh vsega tudi zelo dobro vidi. Včeraj pa so v razpravo posegli predvsem navadni »apa-ratički«, partijski birokrati, ki se nočejo odpovedati monopolu oblasti in bi tudi podprli Gorbačova, če jim ta ne bi ogrožal njihovih pozivcij. Posebno dejanje obkongresnega dogajanja pa je gotovo protestno zborovanje v parku Gorki, kjer se je kljub dežju zbralo nekaj tisoč, po nekaterih ocenah celo deset tisoč ljudi. Zborovanje je organiziralo gibanje Demokratična Rusija in moskovska asociacija volilcev. Krajši zapis je objavila tudi osrednja televizija, protest pa je minil kot izraz zaskrbljenosti za usodo demokracije in svobode v državi, hkrati tudi kot poziv Mihailu Gorbačovu, naj jasno opredeli svoje politično stališče. • Zaščita Slovencev venska manjšina že desetletja na ustrezne zakonske ukrepe, ki bi ji priznali in zajamčili pravice. Pogoji, v katerih manjšina živi, niso zadovoljivi in tudi vladni osnutek o zakonski zaščiti je zelo pomanjkljiv, diskriminatorski in omejevalen. Osnutek je namreč v nasprotju s predlogom o narodnostnih manjšinah, ki ga je italijanska delegacija skupaj z drugimi petimi delegacijami predstavila 6. junija 1990 v Kopenhagnu. Zato poudarjamo potrebo po odobritvi pravičnega zaščitnega zakona za slovensko anjšino, ki naj potrdi in uresniči evropska načela o spoštovanju narodnostnih in jezikovnih manjšin ter pozivamo italijansko vlado, da prevzame v odnosu do slovenske manjšine v Italiji takšno zadržanje, ki bo v sozvočju z izjavami njenih vidnih predstavnikov na evropski ravni.« V pričakovanju nedeljske svečanosti obisk na moriščih Kočevskega Roga KOČEVJE — Smo v pragozdu, po katerem pelje lepa gozdna makadamska pot iz Kočevja proti Novemu mestu. Tik ob cesti je jasa. Sem so vozili jetnike s tovornjaki, tu so jih slekli, rožne vence so zmetali na en kup, na drugih pa so se zbirale raztrgane in okrvavljene srajce, hlače, jopiči. Na levi od križevega pota je »priročna jama«. To je manjša kraška globača, kamor so pometali mrtve s kamionov. Sami niso več zmogli poti do morišča in vrgli so jih v jamo tik ob cesti, le kak meter stran. Jamo so kasneje minirali, zravnali z zemljo. Krvava, strahotna pot je nato peljala gole, z žico zvezane jetnike mimo »mučilnice«. To je kraška globel, tudi ta je zdaj prekrita, kjer so iz vrste poklicali one katere so poznali, in jih še zadnjič pred smrtjo pretepli. Smrt pa je doletela vse na robu brezna, »grobišča pod Krenom«, kjer leži okrog štiri tisoč pobitih domobrancev, katere so maja Angleži vrnili s Koroške. Jama je sedaj ograjena z lepo leseno ograjo. Na levi je nekako stopnišče, sestavljeno iz navadnih kamnov, na katerih stalno gore sveče. Gorijo že nekaj let, prve so prižgali, ko je še stala ob jami stalna straža, ki je že desetletja ni več. Pač pa so na Mačkov ukaz jamo ponovno minirali 1963. leta pred neko proslavo. Takrat so jo tudi zravnali. Toda trupla trohne, dno se je usedalo in pojavile so se razpoke, iz njih pa so na dan pogledale kosti pobitih. Do nedavnega so jih odnašali domov kot relikvije, sedaj so vsaj največje razpoke ponovno zasuli in razpadajoča trupla prekrili. V tej veliki jami je po ustnih, dokaj natančnih izročilih pobitih 4 tisoč domobrancev. Tu v bližini bosta v nedeljo pokop in spravno zborovanje, katere bosta vodila in ob tej priložnosti govorila nadškof Alojzij Šuštar in predsednik Milan Kučan. Na razpotju postavljajo čudovit hrastov križ, umetniško delo mladega slovenskega kiparja, iz masivne hrastovine je izrezljan dobrih pet metrov visok križ z odrešenikom v smrtnih mukah. Nekaj kilometrov naprej po gozdni cesti, med čudovitim, povsem nedotaknjenim listnatim gozdom je druga jama. Takoj jo opazi tudi navajeno oko: okrog nje so namreč posejane goste smreke. Tudi to jamo so ponovno minirali in zasadili smreke, ki naj bi jo prekrile. Toda v resnici so jamo na Macesnovi gori še bolje označili. V njej leži okrog 10 do 12 tisoč pobitih ustašev. Takih jam, globač, opuščenih jaškov, rudnikov, vodnih zbiralcev je po Kočevskem Rogu še veliko. Kočevski veterinar Bogomir Stefanič je domačin in dolgoletni pozorni opazovalec. Sedaj je predsednik krajevnega odbora, ki skrbi za zaščito področja in se bo skupaj s parlamentarno komisijo ukvarjal z raziskovanjem vseh dogodkov povezanih s poboji na Kočevskem Rogu. Seveda ne ve točno, koliko je bilo pobitih in kje. Nikjer ni nobenih dokumentov. Toda zelo veliko je pričevanj. Še pred dnevi se ljudje glasno niti spregovoriti niso upali o Kočevskem Rogu ali Gotenici. Sedaj so se jeziki razvezali. Na dan prihajajo vedno nove podrobnosti, predvsem pa vedno nove najdbe krajev, kjer so 1945. leta množično pobijali ujete domobrance, ustaše, hrvaške domobrane, Ijotičevce, po večini mlade moške v cvetu polnih ustvarjalnih let, toda pobijali so tudi starce, ženske in otroke. Na tem področju je to delo opravljala dalmatinska enota, katere komisarka je bila Milka Planinc. Koliko je mrtvih v Kočevskem Rogu? Junija in julija 1945 so pobili po raznih ocenah najmanj 15 tisoč do okvirno ugotovljenih 35 tisoč ljudi. Veterinar Bogomir Štefanič je prepričan, da je veliko verjetnejša druga visoka številka in da se bo končna približala štiridesetim tisočem. Dve tretjini je Hrvatov, toda dobra tretjina Slovencev. Veterinar je predstavnik krajevnega Demosa, član krščanske stranke, predvsem pa želi resnih' no pomirjenje in spravo, ki naj jo začrta deljska slovesnost, na kateri bosta sprego''0' rili najvidnejši slovenski osebnosti. Nenehno dobiva telefonske pozive ? grožnjami, spodbudami in novimi vest# Groze mu, češ da je komunist, ker ho^ spravo in noče maščevanje, da je beloga( dist, ker odpira grobove pobitih. Nebo se je stemnilo, strahotno lije. O®' čutki so temačni, vtisi grozljivi. Človek preveva občutek strahotne tesnobe, pietet* bojazni in nemoči pred usodo toliko tisoč®, ljudi. To je bila vojna, krvava vojna, toda tem območju so se zvrstili kar trojni poko1 Bila je vojna, tu leži mnogo pobitih p®1 tizanov, ki so padli v italijanskih in okupa' torskih ofenzivah, ko so okupatorjem polh* gali belogardisti, domobranci. Tu je bilo povojno klanje, o katere1" zdaj podrobneje poročamo. Toda komaj pred nekaj tedni so odpfj zaprto področje Kočevske Reke in Goleni®* Domačini niso niti najmanj v dvomi" Atomsko zaklonišče, bunkerje, skladišča druge objekte so približno do šestdesetih ** gradili politični jetniki, katerih kosti so rf' metane po obsežnem področju, na skr# pokopališčih. Tudi o tem so že spregovom številne priče, veliko je že ugotovljenih Pr!j ij IVA jvj izšlimi lil 1V.UL S>iaiuui*>0 sužnji vrtali v skale in gradili zaklonišče. razdobje se je končalo pred dobrimi des«^ mi leti in menda so odkrili tudi ustre#" dokumentacijo. Gre seveda za dve ostro 1 j čeni stvari, geografsko in politično. V obl primerih pa gre za občino Kočevje, ki [ tako dobila v slovenskem življenju nekaj šen svojstven zlovešči zven. Samo resni®: vsa, kakršnakoli je, brez olepšav in prik1« vanj, lahko razsvetli vse, pieteta, usmiljeIj in človečnost pa prežene tesnobo, strah<#, občutke, potegnejo globoko brazdo čez P^, teklost in odprejo perspektivo za prih® nost BOGO SAMSA Precej pozornosti združeni Nemčiji in evropskemu Vzhodu Vrh NATO o vlogi zavezništva v drugačnih razmerah v Evropi LONDON — Danes in jutri bo v Londonu vrh držav anic pakta NATO, do katerega prihaja po velikih spre-membah v Evropi in po gospodarski in monetarni združitvi beh Nemčij. Zaradi vseh teh dogodkov in pa zaradi neka-enh vprašanj mnogi pričakujejo, da bo tokratni vrh prese-9el običajne vojaške okvire in predvsem na političnem Področju postregel morda z nekaterimi velikimi novostmi. Predvsem naj bi prišla do izraza splošna pripravljenost ianic NATO, da vzhodnoevropskim državam dajo vedeti, da sicer ne odstopajo od nadaljnjega obrambnega vojaške-9a značaja zavezništva, vendar pa v novih razmerah članic ^ aršavskega pakta nimajo več za »sovražnice« temveč za »Partnerje pri zagotavljanju varnosti v Evropi.« S tem v zvezi je treba povedati, da se je neuradno izvedelo, da naj 1 ameriški predsednik Bush predlagal, da naj bi ustanovili a alne povezovalne komisije v NATO za vzhodnoevropske ržave, vendar pa se predvsem Francija zavzema, da naj bi 0 teh stikov za zdaj prišlo predvsem v okviru KVSE, v amro so vključene vse evropske države razen Albanije. Prav o institucionalizaciji Konference za varnost in sodelovanje v Evropi bo govor tudi v Londonu. Pogovarjali naj bi se tudi o datumu vrha KVSE, s tem da se je treba jasno zavedati, da vrh NATO nikakor ni pripravljalni odbor 35 držav KVSE. Precej govora bo tudi o nemškem vprašanju in o prisotnosti združene Nemčije v paktu NATO. Zvestobo Atlantskemu zavezništvu je potrdil tudi zahodnonemški kancler Kohl, ki pa se je ob tem tudi zavzel, da naj bi NATO v prihodnosti še bolj poudaril svoj defenzivni značaj in se vse bolj uveljavljal kot politična organizacija. Kohl je tudi predlagal občutno skrčenje vojaških enot združene Nemčije, kar naj bi omogočilo tudi Gorbačovu, da doma lažje zagovarja sovjetsko podporo združitvi Nemčij. Ob pogovorih o preustroju jedrske strategije zavezništva, pa bo precej pozornosti namenjeno tudi dodelitvi morebitne finančne pomoči Sovjetski zvezi kot podporo za perestrojko Gorbačova. Ob tem pa se bo precej kopij zlomilo predvsem zaradi britanskega nasprotovanja posojilom SZ, dokler ta ne bo bolj odločno stopila na pot tržnega gospodarstva. V železniški nesreči v Španiji šest mrtvih v potniškem vlaku Šest oseb je umrlo, osem pa Jih je bilo ranjenih, ko je železni drog, ki je molel s tovornega vlaka, s silo udaril v prvi vagon potniškega vlaka, ki je pripeljal nasproti. Do nesreče je prišlo v torek pozno ponoči na progi med Saragozo in Madridom. Med mrtvimi so štirje potniki, dva, mož in žena, pa sta bila med zaposlenim osebjem na potniškem vlaku (Telefoto AP) Kučan ob dnevu borca proti politiki iskanja novih notranjih sovražnikov LJUBLJANA — Po vsej Sloveniji in Jugoslaviji so ‘iiiarri?rs^° stala več ki (hegjr,,. lr' ker bodo moral bankr'1 vse rrinti ^džarov ne moti ?„°Vo demPi0znanfe' da ie -,Qf!Q s ŽJ1}0kratično družbo avamj- Prav včeraj qHq t-(jPgVa postkomunis 'artj "-'eco zvezdo s srpoi -eolr,?,m so odstranili že la Irak in Iran stopila na pot mirnega reševanja zalivske krize Po torkovem prvem srečanju med Velajatijem (desno) je iranski predsed-iraškim zunanjim ministrom Azizom nik Raisandžani včeraj izjavil, da so (levo) in njegovim iranskim kolegom boljši izgledi za mir med državama (AP) Etiopska vojska doživela težak poraz pri Asmari NAIROBI — Kljub splošni mobilizaciji etiopska vojska doživlja poraze na vseh frontah. Po trditvah gverilcev Eritrejske osvobodilne ljudske fronte (EPLF) so njeni borci v soboto vzhodno od Asmare uspešno odbili ofenzivo vladnih sil. V bojih naj bi izgubilo življenje 1.300 etiopskih vojakov, skoraj 2.000 pa jih je bilo ranjenih. Redni vojski ne uspe torej prebiti fronte pri Asmari, zato se znaša nad eritrejskim civilnim prebivalstvom, ki je skoraj vsak dan podvrženo letalskemu bombardiranju. Z uporabo fosfornih in raz-pršilnih bomb režim iz Adis Abebe nesporno dokazuje svojo nemoč in teroristični način vojskovanja. Podoben položaj je tudi v pokrajini Tigre, kjer je Mengistujeva vojska v zadnjih dveh tednih baje izgubila kar 20 tisoč mož. Japonci bodo delali mani TOKIO — Od aprila prihodnjega leta bodo japonski delavci namesto dosedanjih 46 ur na teden delali le še 44 ur. vest je sporočilo japonsko ministrstvo za delo, uradno odločitev o skrajšanju delovnega tedna pa naj bi sprejeli jeseni, ko bodo znani rezultati raziskave, ki jo je za ministrstvo za delo pripravil poseben posvetovalni svet. Do skrajšanja delovnega tedna prihaja šele prihodnje leto, ker se za Japon- sko.davčno leto začenja z aprilom mesecem. Na Japonskem so delovni teden skrajšali tudi leta 1988, ko so z 48 ur tedensko prešli na sedanjih 46, po mnenju minsitrstva za delo pa obstajajo realne možnosti, da v prvih letih tega desetletja urnik skrajšajo še za nekaj ur, tako da bi japonski delavci delali 40 ur tedensko in se tako približali kolegom v Evropi. Prihodnji teden slovesnost ob 70-letnici požiga Narodnega doma v Trstu »Kamenček« za skupno prihodnost Prihodnji teden, v petek 13. julija bo sredi mesta spet slovenska manifestacija. Slovenci vseh pogledov in nazorov se bomo zbrali pred nekdanjim Narodnim domom, da bi se spomnili 70-letnice požiga nekdanjega simbola slovenstva v Trstu. Ta obletnica je nedvomno ena od tistih priložnosti, ob katerih vsem Slovencem v Italiji uspe najti skupen jezik, združiti hotenja in strniti vrste. In prav je tako. Požig Narodnega doma ni bil le napad na to ali ono skupino Slovencev, bil je napad na vse Slovence, uvod v dvajsetletje fašistične diktature, ki nas je kot narod zapisala nacionalni smrti. Raziskave slovenskih zgodovinarjev in tržaškega italijanskega zgodovinarja Carla Shiffrerja so dokazale, da požig Narodnega doma ni bil naključno dejanje pobesnele fašistične množice, pač pa skrbno pripravljen napad na simbol slovenstva. Narodni dom je »motil« in je moral biti porušen, ker je bil dokaz angažiranega dela, prizadevnosti, ustvarjalnosti in - zakaj ne - tudi moči slovenske narodnostne skupnosti v teh krajih. Kot je v včerajšnjem dnevniku napisala Rosana Petaros je arhitekt Max Fabiani z Narodnim domom zasnoval tempelj in institucijo hkrati, ki je imela svoje »arhitektonsko« predvsem pa širše poslanstvo. Ni tu mesto in ne priložnost, da bi naštevali, kaj vse se je po požigu Narodnega doma zgodilo, kakšno trnovo pot smo morali prehoditi Slovenci v Italiji preden smo lahko spet svobodno zadihali. Kljub hudemu plačanemu davku pa se v demokratični Italiji še danes, 45 let po koncu vojne in na pragu evropske integracije, moramo boriti za lastne pravice in za dostojen zaščitni zakon. Vse to je bilo neštetokrat napisano, poudarjeno, povedano. Dim Narodnega doma se še ni polegel, je pred desetimi leti ob 60-letnici požiga zapisal v uvodnem članku Boris Race in isto ugotovitev bi lahko ponovili tudi sedaj, deset let pozneje. Od tedaj je sicer vzdušje nekoliko manj napeto, nasprotja v mestu nekoliko manj ostra, ostaja pa dejstvo, da smo v Italiji edina nezaščitena narodna manjšina in da rimski mlini še vedno meljejo počasi, prepočasi... Če bo slovesnost ob 70-letnici požiga priložnost za skupni nastop Slovencev vseh prepričanj, bi lahko bila tudi priložnost za še slovesnejši trenutek. Prav bi namreč bilo, da bi se te pomembne simbolne svečanosti udeležili tudi italijanski predstavniki oblasti, predstavniki Občine, Pokrajine, Dežele in Države in s svojo prisotnostjo podčrtali simbolni pomen pobude, preokret v dosedanjem odnosu do Slovencev obenem pa tudi v odnosu do preteklosti. Njihova prisotnost bi bila dokaz, da se tukajšnja širša skupnost vendarle osvobaja spon tiste preteklosti, ki je zastirala pogled v sedanjost in v prihodnost, da hoče izkoristiti vse priložnosti in vse potenciale tukajšnje družbe, da postavi - če izkoristimo' prispodobo »kamenčka«, ki ga objavljamo na tej strani - pomemben »kamenček« za skupno bodočnost. VOJMIR TAVČAR Trije utrinki iz zgodovine Narodnega doma: spodaj »kamenček« - potrdilo o prispevku za gradnjo doma, In dela na gradbišču, zgoraj pa pogorišče Narodnega doma nekaj dni po napadu škvadristov Potem ko se je pred časom srečala z ministrom Maccanicom Delegacija ANPI pri Biasuttiju za odobritev zakona o zaščiti TRST — V prejšnjih dneh se je de-legacija deželnega združenja ANPI, ki so jo sestavljali vsedržavni svetovalci posl. -Mario Lizzero, Dušan Košuta in Luciano Rapotec, srečala na sedežu deželne uprave v Vidmu, s predsednikom Furlanije-Julijske krajine Adrianom Biasuttijem. To srečanje sledi onemu, ki ga je delegacija ANPI imela pred nedavnim v Rimu z ministrom Maccanicom in na katerem sta bila prisotna tudi vsedržavni predsednik ANPI posl. Boldri-ui in tajnik Mazzon. Predstavniki prganizacije so v imenu celotnega italijanskega odporniškega gibanja ponovno poudarili absolutno potre-oo po zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, ki že stoletja ^ivi v naši deželi, do katere bi moralo priti čimprej v teku te zakonodaj-ne dobe. Predstavniki ANPI so tudi seznanili predsednika Biasuttija, da se jim J® minister Maccanico zahvalil za ojihovo toplo zanimanje o še vedno odrešenem problemu in svetoval Predstavnikom bivših partizanov, da °i nastopili tudi pri deželni upravi f urlanije-Julijske krajine in v senatu, da bi tako na primeren način “Pritisnili« za pospešitev postopka o omenjenem zakonu. Zato se je torej Predstavništvo deželne ANPI obrni-'o na predsednika Dežele Biasuttija. Nanj so se obenem obrnili s pro-fujo, da bi se Dežela zavzela za izboljšanje besedila vladnega zakon-skega osnutka, da bi se tako izognili Vsaki diskriminaciji znotraj manjši- Predstavitev ženitnih običajev SEŽANA — Foklorna sku-Pina s Krasa že vrsto let zbira, ohranja in predstavlja plese, narodne noše in običaje s Kra-?a in od drugod. Letos uresni-ouje že nekaj let staro zamisel, oa bi ob petju in plesih ter v t^ri predstavili tudi nekaj sta-rih kraških ženitnih običajev. Zagriznili so v trd oreh in ngotovili, da ob napornih va-Jah in mukah tistih, ki so iz njih popolnih igralskih ama-J_erjev skušali iztistniti vsaj *aPljico talenta. Tako so pri-Pravili kraško ohcet in splet Plesov, pesmi in igre poimenovan »Od pogleda do poroke na Krasu«. Prvič so jo predsta-Vlli občinstvu v soboto na 9rajskem dvorišču štanjelske-9a gradu. Prireditev sodi v okvir Grajskih večerov, ki jih organizirata Turistično druš-yvo Štanjel in sežanska Zveza Kulturnih organizacij. Plese je naštudiral Andrej Butinar, na narrnoniko bo spremljal Gorazd Miklavec, scenografinja J e Saša Kump, za scenarij in fežijo je pooskrbel Janez Mejač. Predstavo so ponovili v nedeljo, prav tako v Štanjelu. Adriano Biasutti ne, kjer pač ta živi in da bi ji priznali vse pravice. Predsednik Dežele Biasutti se je strinjal z upravičenostjo zahteve po posegu deželne uprave pri rimski vladi za hitro odobritev in izboljšanje besedila zakonskega osnutka. Poleg tega je še dodal, na prošnjo predstavnikov ANPI, da bo rade volje sprejel kvalificirano predstavništvo slovenske manjšine. Obvezal se je tudi, da bo povabil poročevalca v komisiji senatorja Guzzettija, da bi se lahko srečal s predstavništvi manjšine in odporništva. Predstavniki ANPI so s predsednikom Biasuttijem govorili tudi o vprašanju italijanske manjšine v Ju- Mario Lizzero goslaviji. Poudarili so potrebo, da je treba pripadnikom manjšine v celoti zagotoviti pravice, ki jim pripadajo in s tem v zvezi pozvali deželno upravo, da bi posegla v tej smeri. Predsednik Biasutti se je s tem povsem strinjal in delegaciji ANPI orisal, kaj je Dežela naredila in namerava še narediti za italijansko manjšino v Jugoslaviji. Predsednik Dežele je tudi pokazal zanimanje za predlog županov Gorice in Nove Gorice za strogo zgodovinsko raziskavo o deportirancih in padlih med osvoboditvijo naše dežele in izrazil povolj-no mnenje tistim pobudam, ki bi za vedno odstranile vsako politično špekulacijo glede tega bolečega zgodovinskega dogodka. Brezhibno vozilo je varno vozilo SEŽANA — Tudi letos je Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu sežanske občine v sodelovanju z delavci milice in komisijo za tehnične preglede pri SGP Kraškem zidarju Sežana organiziral vsakoletno akcijo »Brezhibno vozilo je varno vozilo«. Akcija je na Sežanskem potekala dva dni. Delavci milice so ustavljali vozila, kontrolorji tehničnih pregledov pa pregledali vse pomembne naprave na vozilu kakor tudi obvezno opremo vozila. Akcija se je odvijala v policentrih sežanske občine in sicer v Sežani, Senožečah, Hrpeljah, Dutovljah in Divači. Na podlagi opravljene analize nam je Angel Vidmar, tajnik sveta posredoval naslednje podatke in ugotovitve. Ustavljenih je bilo 180 vozil, le malo jih je bilo neizpravnih. Komisija ugotavlja, da so vozila iz leta v leto v boljšem tehničnem stanju. Tudi starost vozil se je bistveno zmanjšala, kar predstavlja enega izmed elementov, da so vozila brezhibna. Največ napak pa so zasledili na svetlobnih telesih (38 vozil) in nepopolni opremi vozil. V celotni akciji so bili miličniki prisiljeni izločiti iz prometa le 3 vozila, ki zares niso sodila v današnji vrvež v prometu. Eno izmed takih vozil je bilo celo udeleženo v prometni nezgodi, a je voznik kljub temu nadaljeval z njim vožnjo. Ugotavljajo, da vozniki posvečajo več pozornosti pripenjanju z varnostnimi pasovi. -oks- V Vidmu so še vedno brez novega župana VIDEM — V videmski občini še vedno tečejo pogajanja o sestavi nove občinske uprave, predvsem pa o tem, kdo jo bo vodil. Potem ko je bil doslej župan vedno izvoljen iz demokristjanskih vrst, so sedaj socialisti zahtevali - na osnovi rezultatov majskih upravnih volitev - to prestižno mesto zase. V teku so pogajanja, ki pa še niso obrodila nobenega sadu. KD noče izpustiti iz svojih rok te prestižne institucionalne funkcije, v nasprotnem primeru pa zahteva zelo visoko »odškodnino« od socialistov. Socialisti bi se morali odreči enemu odborniškemu mestu v deželni vladi F-JK, odreči bi se morali tudi predsedstvu videmske Krajevne zdravstvene enote, v igri je tudi predsedstvo deželnega sveta, predvsem pa bi socialisti morali zagotoviti, seveda v odnosih s KD, politično stabilnost na deželni favni. To vse zahteva KD, socialisti pa seveda ne morajo pristati na podobne "diktate". Razprava o novem videmskem županu in o koaliciji, ki ga bo podpirala, se bo zato prav gotovo še nadaljevala. V zvezi s temi pogajanji je deželni tajnik KPI Roberto Viezzi izdal tiskovno noto, v kateri negativno ocenjuje, da bi jih treba povezati s stvarnostjo na deželni ravni. Viezzi je prepričan, da je treba krajevne, v tem primeru občinske stvarnosti, reševati na lokalni ravni in pri njihovem reševanju izhajati iz specifičnih problemov, ki jih označujejo. Če pa te funkcije postajajo predmet barantanja, dodaja Viezzi, je to še prispevek za večanje nezaupanja prebivalstva v institucije. Glavno odgovornost za tako stanje je po Viezzijevem mnenju treba pripisati deželni krščanski demokraciji, kjer se sedaj bijejo ostri boji za oblast. KD tako zvrača na institucije, s tem da zavira njihovo delovanje, svoje notranje probleme. Viezzi tudi dodaja, da je privoljenje socialistične stranke, da se okrog mesta videmskega župana ’ razpravlja na deželni ravni, politična napaka, ker se s tem naseda logiki KD in razdvaja levico. Dodaja še, da so si komunisti v teh zadnjih tednih prizadevali za tesnejše odnose s socialisti kot predpogoj za večjo enotnost na levici in za alternativo krščanski demokraciji. Rekli smo tudi, poudarja, da se boljši odnosi lahko ustvarijo ne glede na politično kolokacijo ene ali druge stranke. Deželni sekretar komunistične stranke je tudi pozval socialiste, da bi dali pobudo za institucionalni sporazum, kot so že storili v Deželi Lombardija, kar bi po njegovem mnenju predstavljalo primer za ustvarjanje novih odnosov v sedanji politični fazi. Pobuda sežanskega Društva za varstvo okolja Za življenjsko okolje SEŽANA — V čakalnicah zdravstvenih domov kakor tudi po osnovnih šolah sežanske občine je v teh dneh mogoče opaziti peticijo o »odpadnih snoveh«, ki jo je izdalo Društvo za varstvo okolja (DVO) sežanske občine v cilju reševanja perečih okoljevarstvenih občinskih problemov. Marsikateri jo v radovednosti tudi prebere. Poiskali smo predstavnika sežanskega DVO Viktorja Saksida, tajnika društva in gonilno silo na tem področju in Bogdana Macarola, absolventa biologije-smer ekologija, da nam povesta o zgodovini in delu društva s poudarkom na akciji zbiranja podpisov. Viktor Saksida nam je predstavil zgodovino društva in dejal: »DVO sežanske občine je bilo ustanovljeno 1985 leta, predstavlja pa kontinuiteto dela sekcije za varstvo okolja, ki je delovala pri kraški skupnosti Cerknica, Postojna in Sežana, medtem ko ZDVO Slovenije deluje že 15 let. Naše: mu delovanju določene strukture v takratnih razmerah niso bile najbolj naklonjene, zlasti pri reševanju ambientalnih problemov. Tako se problem sanacije reke. Reke prepočasi rešuje in društvo bo še vnaprej vztrajalo na realizaciji programa sanacije notranjske Reke do končne rešitve. Seveda s tem ne bomo pozabili na ostale probleme varstva okolja in vzgojo pomladka. Tako po vseh osnovnih šolah v občini imamo predavanja o problemih onesnaževanja varstva okolja. Trudimo pa se, da bi tudi v naši občini predstavili pravkar izšlo videokaseto o skrivnostni Reki - Timav.« Bogdanu Macarolu, ki je član upravnega odbora in v društvu deluje kot strokovni svetovalec, smo zastavili vprašanje, kako si predstavlja področje in način delovanja DVO v teh spremenjenih okoliščinah, glede na to, da imamo demokratično in pluralno družbo s strankarsko ureditvijo, v kateri delujejo tudi zeleni. »Društvo ni stranka in niti ustanova, hoče pa dati glas vsem, ki želijo spregovoriti svoji okolici in širši družbi brez posrednikov kot so lahko stranke in inštitucije. Parlamentarni sistem, ki ga sestavljajo stranke, je sicer najučinkovitejša osnova demokracije, vendar stranke ne morejo in ne smejo pokriti vseh potreb in glasov, saj konkretna družba je sestavljena iz interesov, ki niso samo politični. Civilna družba se mora izražati tudi izven posredniške vloge strank ali vladajočih inštitucij. Smo društveno gibanje - gibanje, ki razgalja slabosti enostranskega tehničnega razvoja, ki je pripeljal v uničenje življenjskih osnov obstoja, torej najele-mentarnejših temeljev vsake družbe. Smo tudi proti lotizaciji - torej ne ocenjujemo človeka po strankarski pripadnosti. Nam več pomeni način razmišljanja ter konkretno okoljevarstveno delovanje. V teh okvirih smo in bomo delovali pri DVO.« Na zadnjem občnem zboru društva ste javnosti predstavili peticijo o »odpadnih snoveh«. Prosim vas, da nam kot avtor predstavite njeno bistvo? »Najbolj pereč problem varstva okolja sežanske občine je bil poleg ostalih problemov po mojem mnenju problem odpadnih nerabnih snovi. Ker se nahajamo na občutljivem kraškem svetu, ki je glede podzemeljskega vodnega pretakanja še neraziskan, sem si kot prvenstveno nalogo zastavil rešitev problema odpadkov. Po zgledu reševanja teh težav v tujini, sem prenesel v naše razmere dva sistema prevzemanja nerabnih snovi. Prvi deluje po načelu "Pridemo ponje". Tu so mišljene uporabne snovi, ki se ločeno zbirajo po zabojnikih. Druge - to so nevarne snovi pa se prevzema po načelu "Prinesi". Kot odvzemna mesta sem predlagal ustanove, ki tudi izdajajo te snovi kot so trgovine, bencinske . črpalke in izven tega kroga v zadnjem času vedno pomembnejše Dinosove podružnice (DINOS je kratica za Dajmo industriji odpadne surovine). Kot tretjo točko sem prenesel v naše razmere podeljevanje okoljevarstvenega emblema podobno kot imajo to urejeno v ZRN.« Vsi zainteresirani lahko podpišejo peticije v čakalnicah zdravstvenih domov in po osnovnih šolah sežanske občine. Podpise zbirajo tudi člani upravnega odbora društva. Društvo si želi, da bi bil čimširši krog občanov informiran o tej akciji. OLGA KNEZ STOJKOVIČ 165 let Maestosa Pokr!i*aiestoso Pakra XVI, najstarejši konj na svetu, preživlja v miru svojo •heriiu,*110 V kobilarnl Karadžordževo. Če bi njegovo starost ocenjevali po toso p ,kot uporabljamo za navadne smrtnike, bi ugotovili, da je Maes-°dHčPa a8 XVI Praznoval 16S- rojstni dan. Svoja zadnja leta pa nekdaj an dirkač preživlja v popolni temi, saj je od starosti popolnoma oslepel. Višje denarne kazni SEŽANA — Na podlagi sprememb republiškega zakona o prekrških so tudi v sežanski občini uskladili višino kazni po občinskem odloku o javnem redu in miru. V teh poletnih dneh je še posebej aktualno nabiranje gob, sadja, poljskih in vrtnih pridelkov in cvetlic. Seveda pa se brez dovoljenja lastnika tega ne sme početi, kakor tudi ne ustavljati in parkirati motorna vozila na travnikih, njivah in gozdovih. Ravno tako ni dovoljeno brez soglasja lastnika kopati zemljo, pesek ali kamenje. Za taka ravnanja je po občinskem odloku o javnem redu in miru predvidena denarna mandatna kazen v višini 500 dinarjev, ki jo delavci milice izterjajo kar na kraju samem. Da ne bi prišlo do plačila kazni, bi vsem tistim, ki odhajajo v gozdove in na polja, ter izletnikom svetovali, da se držijo 6. člena občinskega odloka o JRM. S tem bodo prihranili kak dinar (ne bo jim potreba poseči globoko v žep), življenje pa bodo naredili sebi prijetnejše. -OKS- Sirska Bistrica: kje lokacija za centralno čistilno napravo? ILIRSKA BISTRICA — Čeprav bi sprememba lokacije za centralno čistilno napravo v Ilirski Bistrici podražila samo naložbo, zahtevala dodatne načrte hkrati pa tudi zavlekla ves postopek za pridobitev zemljiš-. ča na novi lokaciji, je tukajšnji izvršni svet podprl pobudo krajanov Topole, da čistilne naprave ne bi postavili na sedanji predvideni lokaciji na levem bregu Reke v Podveki. Za gradnjo čistilne naprave so sicer že izdali lokacijsko dovoljenje, vendar so se že konec januarja Topolčani na zboru krajanov uprli predvideni lokaciji in zahtevali, da se razveljavi soglasje o gradnji in da se za gradnjo poišče ustreznejše mesto. Svojo odločitev so utemeljili s številnimi argumenti: Topolčani namreč že sedaj vdihavajo izjemno slab zrak, ker je nad vasjo komunalno odlagališče Globevnik, zrak onesnažuje tudi magistralna cesta Postojna Rupa, ki pelje skozi vas, vaščane pa je zajel pravi preplah, ko je prodrlo v javnost, da je zaradi tehnične napake na projektu čistilne naprave Tovarne organskih kislin (resda v obdobju poskusnega obratovanja) ob preobremenitvah naprave v zrak uhajal smrdeč in strupen plin. Bojijo se namreč, da bi se podobna napaka pojavila tudi na centralni čistilni napravi, kar bi še dodatno onesnažilo ozračje okoli Topolca. V ilirskobistriškem izvršnem svetu so menili, da so pripombe krajanov utemeljene in podprli pobudo, da poiščejo novo lokacijo. To bi za približno pet odstotkov podražilo celotno naložbo, zapletlo bi tudi ves postopek za pridobivanje zemljišča na novi lokaciji (predlagana je lokacija približno 600 metrov odmaknjena od sedanje). IZTOK UMER Od srede junija v veljavi nov zakon o krajevnih upravah Reforma uprav bo zelo vplivala tudi na manjšinsko stvarnost __________pismi uredništvu______ Katere sile so se udeležile pogajanj za sinhrotron Parlament je sredi junija po razpravi, ki je trajala dolgo let, dokončno uzakonil reformo krajevnih uprav, ki bo korenito spremenila poslovanje pokrajinskih in občinskih odborov in svetov ter gorskih skupnosti. Reforma od blizu zadeva tudi našo manjšinsko stvarnost, saj bodo nova pravila igre, če jih lahko tako imenujemo, močno vplivala na našo upravno in'politično realnost, v kateri igrajo izvoljena telesa zelo pomembno vlogo. Preosnovi javnih uprav bo najbrž sledila reforma volilnega sistgma za izvolitev občinskih svetov, saj se dobršen del strank ogreva, da bi večinski sistem, ki je danes v veljavi v manjših občinah (npr. v Zgoniku in na Repentabru) razširili tudi na občine, ki imajo manj kot dvajset tisoč prebivalcev. V tem primeru bi tak volilni sistem, ki privilegira koalicije oziroma združevanje strank, uvedli tudi v Dolini in v Nabrežini, kar bi bilo seveda tudi svojevrstna politična »revolucija«. Zakon, kot rečeno, uvaja precej novosti. Vse pokrajinske in občinske uprave si bodo morale v teku enega leta S prvim julijem je oddelek za dolgotrajne bolezni Gregoretti izgubil značilnost zdravstvene strukture in je na poti, da postane dom za ostarele, torej izrecno skrbstvena ustanova, za katero bo pristojna Občina. Kot v vseh primerih prehajanja pristojnosti z ene javne uprave na drugo se porajajo težave, za dom Gregoretti oziroma njegove paciente (sedaj jih je okrog sto) pa so še dodatni in precej kočljivi problemi, saj je znano, da so razmere v Gregorettiju na robu človeškega dostojanstva. Odlok o prehodu iz zdravstvenega oddelka v dom za ostarele je pred dnevi izdal komisar KZE Mazzurco, ki je tudi določil, da morajo vsi »gostje« oziroma njihovi sorodniki prispevati 35.600 lir dnevno za razne stroške (čiščenje, hrana, pranje, itd.). Sindikati CG1L-CISL-UIL za upokojence so takoj reagirali na novost, tako da so se predvčerajšnjim sestali s komisarjem, včeraj pa so priredili srečanje z odborom sorodnikov (s katerega je posnetek našega fotografa D. Križmančiča). Sindikati so ugotavljali, da je komisar ravnal pravilno, saj ni mogel spregledati sklepa, ki ga je bivši upravni odbor KZE sprejel že pred nekaj meseci, izredno kritični pa so bili do prejšnje uprave, ki po njihovem ni storila ničesar, da bi izboljšala slabe pogoje na oddelku. Zadnji eklatantni primer je dramatična smrt priletnega starca, ki je ponoči zgorel na higienskem stolu. To je bil sicer res skrajni primer, vendar se pomanjkanje osebja žal kaže tudi v drugih, morda ne tako dramatičnih, a vseeno nesprejemljivih oblikah. Jole Burlo od CGIL jih je naštela celo vrsto: jedilni obroki so postreženi povsem mrzli, ostarele umijejo in preoblečejo le enkrat na dan, kar „ pomeni, da kdor se podela, ostane umazan do drugega jutra (če seveda izoblikovati statut, na katerem bo slonelo celotno delovanje javne ustanove, vzporedno s statutom pa bo treba poskrbeti tudi za nov občinski pravilnik. Med glavnimi smernicami te reforme pa je priporočilo vsem izvoljenim telesom, naj ustvarijo pogoje, da bodo državljani čim boljše in čim popolneje informirani o poslovanju krajevnih ustanov, kar se do danes ni dogajalo. Statut občin in pokrajin bo moral v tem okviru nujno vključevati tudi ljudski referendum, zakonodajalec pa svetuje tudi uvedbo službe zaščitnika državljanovih pravic (tako imenovanega ombusdmana). Občinski in pokrajinski odbori bodo imeli več pristojnosti kot doslej, kar velja seveda tudi za župane in predsednike pokrajin, skupščine pa bodo še temeljiteje nadzorovale delo upraviteljev. Zakon predstavlja vsekakor korak naprej na poti splošne decentralizacije, pri čemer -spodbuja združevanje oziroma upravno sodelovanje majhnih občin zlasti na področju občinskih storitev in servisov. V naši stvarnosti bo to sodelovanje najbrž prišlo v kratkem do nima sorodnikov ali druge zasebne oblike oskrbe). Kot so včeraj poudarili na javnem zborovanju, so sorodniki in sindikati za to, da se oddelek spremeni v dom, vendar bi moral imeti značilnost socialnega centra. V resoluciji, ki so jo sprejeli po živahni debati, so glede tega zapisali, da dom za ostarele ne sme biti predsoba smrti, ampak mora starim nuditi - tudi ob pomoči prostovoljcev - dostojne pogoje življenja in torej primerno oskrbo, pa tudi kulturne prireditve in sploh stik z »zunanjim« svetom. Osrednja točka resolucije pa je vsekakor zahteva, naj KZE, Dežela in Občina Trst sestavijo konkreten načrt za bodoče delovanje doma. Komisar Mazzurco, so spomnili sindikalisti, je zagotovil, da bodo tiste paciente, za katere se bo izkazala potreba po zdravniški oskrbi, premestili v ustrezne strukture, da bo KZE okrepila šte- izraza med Zgonikom in Repentab-rom, ni pa izključiti, tesnejših stikov med vsemi okoliškimi upravami tržaške province. Zakon ukinja dosedanji normativ o ustanavljanju rajonskih svetov v večjih občinah, zato bo gotovo prišlo do velikih novosti pri oblikovanju sosvetov v Občini Trst, ki se je glede tega že lotila z delom. Danes ima Trst dvanajst rajonskih sosvetov, na osnovi reforme jih bo baje samo šest. V tem okviru se vztrajno govori o enem samem kraškem rajonskem svetu, ki bo zemljepisno segal od Križa do Bazovice. Poslovnik občinskih in pokrajinskih svetov se bo bistveno spremenil, začenši z izvolitvijo župana oziroma predsednika pokrajinske uprave. Reforma skuša vsaj delno zajeziti (žal znane in zelo razširjene) politične igre in spletke pri izvolitvi uprav in upraviteljev. Volitve župana so javne, odbor pa mora uživati podporo absolutne večine svetovalcev. Ko' se glasuje za župana mora slednji predložiti tudi svoj upravno-politični program s podpisi vseh svetovalcev, ki podpirajo novo koalicijo. Ta sistem izvolitve uprave so na Tržaškem prvi pred kratkim preizkusili novoizvoljeni dolinski svetovalci, ki so se glede tega še kar dobro izkazali, saj na seji ni prišlo do zapletov in do težav. Nove uprave je treba izvoliti v roku dveh mesecev po uradni umestitvi novih skupščin, reforma pa uvaja tudi tako imenovano »konstruktivno nezaupnico«, na osnovi katere je mogoče odstaviti župana in odbor, le če je pripravljena alternativna koalicija. Zakon namenja veliko več pristojnosti občinskim tajnikom, določa pa tudi popolnoma novo vlogo deželnih nadzornih odborov, ki so bili danes pravzaprav v rokah strank, odslej naprej pa bodo imeli glavno besedo strokovnjaki. g j vilo pomožnega osebja in nadalje poskrbela za zdravstveno delavko, fizio-terapista in rehabilitacijskega zdravnika, vendar vse to so le lepe obljube. Odbor sorodnikov zahteva skupno dogovarjanje in načrtovanje vseh zainteresiranih ustanov (predvsem seveda Občine, ki je doslej pokazala najmanj posluha). Le s tem jamstvom bodo sprejeli finančno breme, ki ga je nakazal Mazzurco. Nekaj nerešenih problemov pa je tudi glede tega vprašanja. Starostniki oziroma njihovi sorodniki so namreč pripravljeni plačati le tisto, kar so dolžni po zakonu. Deželni zakon št. 33 iz leta 1988 namreč predvideva prispevek Dežele v višini 12 tisoč lir na dan za vsakega starostnika, ki živi v domu za ostarele. V dokumentu, ki ga kot jamstvo zahteva odbor pred naslednjim srečanjem z Mazzurcom (napovedano je čez približno dvajset dni), bo tudi ta plat morala biti rešena. Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika, V zvezi z nedeljskim člankom »Slovenci: ravnali smo odgovorno« bi želel poudariti, da pokrajinsko tajništvo Slovenske skupnosti ni bilo soudeleženo pri pogajanjih in sklepih v zvezi z sinhrotonom. Pred iztekom pogajanj je bilo z oblikujočim se okvirnim dogovorom sicer neuradno seznanjeno in ga je ocenilo negativno. Tako imenovane protivrednosti niso, po našem mnenju, bile zadostne za poslednjo, skoro popolno odtujitev vzhodnega Krasa. Uresničitev protivrednosti bo poleg tega izredno zapletena in pogojevana ter ne predvideva točnih rokov in stvarnih jamstev tudi ob sprejemanjih pristojnostih uprav. Predvsem pa ni zagotovljena slovenski narodnostni skupnosti trajna in vplivna prisotnost pri prostorskem odločanju in upravljanju območja za znanstvene raziskave in sinhrotrona. Končno obstajajo nejasnosti in tveganja glede same gradnje in delovanja tako sinhrotrona kot tudi območja za raziskave ter infrastruktur. S tem v zvezi je SSk vložila priziv na pristojne nadzorne organe na pobudo svetovalske skupine v vzhod-nokraškem sosvetu in občinskega svetovalca prof. Aleša Lokarja. Naj spomnim, da je prof. Lokar v prejšnji mandatni dobi dal ostavko iz tržaškega občinskega odbora zaradi izbire področja T8 za lokacijo sinhrotrona in od tedaj je Slovenska skupnost izključena iz odbora Občine Trst. Miro Opelt pokrajinski tajnik SSk * * * Nedeljski članek »Slovenci: Ravnali smo odgovorno« je sinteza pisma, ki nam ga je poslal deželni predsednik Sklada za naravo WWF Predonzan in daljših razgovorov s predstavniki organizacij, ki so sodelovale na pogajanjih z deželno upravo, s tržaško občinsko upravo in zastopniki raziskovalnega centra. Na teh pogajanjih sta bila poleg predstavnikov Koordinacijskega združenja kraških vasi, Kmečke zveze, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, Slovenske kultur-no-gospodarske zveze in Kraške gorske skupnosti stalno prisotna tudi deželna svetovalca in župana Občine Zgonik in Občine Devin-Nabrežina Miloš Budin (KPI) in Bojan Brezigar . (SSk). Tudi zaradi tega se nam zdi točna trditev (glede na to, da je predsednik KGS Marino Pečenik član PSI), da so sodelovale vse politične sile, ki so zastopane v KGS in za katere tradicionalno glasujejo Slovenci. Kolikor nam je znano, je deželni svetovalec Bojan Brezigar pristal na dogovor, čeprav ga - kot tudi svetovalec Budin - še ni formalno podpisal. Če je po- krajinsko tajništvo SSk zavzelo do sporazuma negativno stališče, je to vprašanje, ki naj ga z deželnim svetovalcem razčisti stranka. y y O nastanku in namembnosti konzorcija Dolina Spoštovano uredništvo, presenetilo me je pismo Dolinčanov, objavljeno v Primorskem dnevniku 29. 6. 90 v zvezi z nastajajočo obrtniško cono v Dolini. V pojasnilo na napačne trditve tamkaj navedene, želim kot predstavnik Obrtniškega konzorcija "Dolina" informirati podpisnike pisma - moje sovaščane - o celotnem postopku ustanovitve Obrtne cone, akoravno je dnevni tisk o tem že poročal. Pred leti je skupina obrtnikov Občine Dolina izrazila Upravi željo, da bi odkupila kakšno razpoložljivo zemljišče, na katerem bi mogla zgraditi nove, bolj funkcionalne delavnice. Občinska uprava je to željo vzela na znanje in je pri izdelavi variante k splošnemu regulacijskemu načrtu spremenila namembnost tistega dela zemljišča, kjer še niso bili zgrajeni rezervarji in ki je v lasti družbe SIOT. Seveda je bil tak poseg Občine Dolina proti interesom multinacionalke SIOT, ki bi na tak način bila čez noč prikrajšana za 9 ha. razpoložljive površine. Posledica tega je bila, da so deželni organi varianto zavrnili. Dežela je varianto odobrila šele potem, ko je dolinska občinska uprava vnesla vanjo nekatere spremembe po predhodnih pogajanjih z družbo SIOT in z ustanovo EZIT, ki upravlja omenjeno področje. Ne smemo pa pozabiti, da je vsaka sprememba na območju industrijske cone - torej tudi na zemljišču novonačrtovane obrtniške cone - dovoljena samo s pristankom te ustanove. Ker je uprava ustanove EZIT sestavljena tudi iz politično izvoljenih predstavnikov, se je morala dolinska občinska uprava spopadati ne samo z zunanjimi gospodarskimi interesi, ampak tudi z razmerji in zapleti politične narave. S tem v zvezi se moram v imenu našega Konzorcija in v svojem še posebej zahvaliti občinski upravi in županu Edvinu Švabu, ki sta našo problematiko razumela, jo nepristransko podprla in se odločno zavzela za potrebe naših obrtnih podjetij. Zato so upravičena pričakovanja Konzorcija Dolina, da bi domače prebivalstvo podprlo pobudo in prizadevanje, da se velik del domače zemlje spet povrne v last tukajšnjim ljudem, čeprav v drugačni obliki. Obrtniška cona se deli na dva dela. Zemljišče, na katerem že potekajo ur-banizacijska dela, je last Konzorcija "Dolina", drugi del pa je še vedno last družbe SIOT. Družba SIOT ga lahko po lastni volji in uvidevnosti ter v skladu s smernicami in interesi EZITA proda ali nameni za kakršnekoli industrijske objekte, ki bi prav gotovo še poslabšali obstoječe okolje. Prav za ta del zemljišča, ki je še na razpolago, so namreč investicijski interesi od zunaj še posebno veliki. Zato si Obrtniški konzorcij "Dolina" še toliko bolj prizadeva, da bi v doglednem času in opirajoč se na lastne finančne zmogljivosti, odkupil tisti del zemljišča, ki je še last družbe SIOT. Podpisniki odprtega pisma naj sami presodijo, katero je manjše zlo, upoštevajoč dejstvo, da bo omenjeno zemljišče izkoriščeno v strogo industrijske namene v vsakem primeru. Trditev, da prizadeti prebivalci niso bili uradno obveščeni o gradnji in načrtih, ne odgovarja resnici, ker je bil pod-robnostni hačrt o gradnji Obrtniške cone javno izpostavljen na Občini in torej vsakomur na ogled od 10. 6. 88 do 30. 6. 88. V tem obdobju je tudi dnevno časopisje (Piccolo, Primorski dnevnik, Messaggero Veneto z dne 5. 6. 88) obveščalo prebivalce, da imajo možnost in pravico do ugovorov in pripomb. Nadalje moram poudariti, da je Konzorcij pri izdelavi podrobnos-tnega načrta upošteval čim večjo možno razsežnost zelene površine v skladu s pravili za tovrstne gradnje, ki jih predvideva EZIT; tako smo omejili naše pokrite površine na najmanjši zazidljivi količnik. Na tak način je uprava občine Dolina v sodelovanju s Konzorcijem uspela med naftnimi rezervarji in vasjo oblikovati področje, ki naj bi predstavljalo čim manj boleč prehod od industrijskih objektov do naselja, tako da ostane podoba teritorija čim manj izmaličena. Upam, da je moj dopis v zvezi z vprašanjem Obrtniške cone dovolj jasen in izčrpen. V kolikor to ni, pa sta Občinska uprava in odbor Konzorcija vedno na razpolago za dodatna pojasnila in odprta za vsakršen dialog, ki bi bil po mojem mnenju veliko bolj učinkovit in ploden kot pa nepotrebne polemike preko časopisnih stolpcev. S spoštovanjem Dušan Pangerc predsednik Obrtniškega konzorcija "Dolina" V dvomu tudi bodočnost KGS? Reforma krajevnih uprav bo zelo spremenila tudi poslovanje Kraške gorske skupnosti, ki združuje danes gorska oziroma kraška območja tržaške in goriške pokrajine. Na podlagi novega normativa pa gorske skupnosti ne morejo več zemljepisno segati v dve provinci, kar seveda močno postavlja v dvom bodoči obstoj KGS. Gorske skupnosti bodo lahko združevale le občine, ki imajo manj kot 40 tisoč prebivalcev, to se pravi, da bo v vsakem primeru iz KGS odpadlo območje tržaške občine, pod velikim vprašajem pa je tudi dolinska občina, ki ji Dežela uradno priznavala zelo omejene gorsko območje. Gorske skupnosti bodo vsekakor imele več pristojnosti kot doslej. Glede bodočnosti KGS pa bo imela odločilno besedo deželna vlada, ki ji državni zakon nalaga dolžnost, da na novo začrta pristojnosti in vlogo te za Slovence na Tržaškem in na Goriškem zelo pomembne javne ustanove. Dežela bo morda »rešila« KGS s tem, da ji bo zaupala upravljanje načrtovanega Kraškega parka. O tem bo najbrž govor jeseni. Zahteve po jamstvih za kvalitetno delovanje bodočega doma ostarelih Še polemike o sobotnem obisku slovenskega ministra Dularja Na Opčinah pobuda ZKMI »Naj živi Kras« Nesporazumi med nedavnim obiskom na Tržaškem slovenskega ministra za stike s Slovenci v svetu Janezom Dularjem bo odjeknil tudi v zgo-niškem in v repentabrskem občinskem svetu. Načelnika SSk v Zgoniku in na Repentabru Jožko Gruden in Emil Guštin sta namreč včeraj postavila županoma Milošu Budinu in Pavlu Colji vprašanje, zakaj se nista udeležila sobotnega srečanja med Dularjem in slovenskimi župani na Tržaškem. Glede na dejstvo, da je bil to prvi obisk novega ministra in da se naši občini z besedami zavzemata za čimboljše stike s Slovenijo - pišeta med drugim Gruden in Guštin - je bila po mnenju SSk odsotnost zgoniške in repentabr- ske občine na tem srečanju velika politična napaka, ki škoduje ugledu obeh občin. Gruden in Guštin nadalje vprašujeta Budina in Coljo, ali se jima ne zdi, da ima politična vsebina odnosov z Republiko Slovenijo za naši občini prednost pred morebitnimi nesporazumi, na katere je namigoval tisk? »Ali ne bi bilo bolje, ko bi na tistem srečanju ministru neposredno izrazila pomisleke uprave v zvezi z organizacijo obiska«, menita še načelnika svetova-lev SSk, ki dodajata, »da v primeru, da ste bili zadržani, zakaj niste pooblastili za udeležbo na pomembnem srečanju kakega odbornika?« Beseda sedaj seveda županoma Budinu in Colji. V Prosvetnem domu na Opčinah se je sinoči začel tridnevni praznik »Naj živi Kras«, ki ga skupno prirejajo Zveza komunistične mladine Italije in nekatere organizacije tržaških naravovarstvenikov. Danes ob 19. uri bo na programu okrogla miza na temo »Okolje, kakšne perskektive po nedavnih referendumih o pesticidih in o vprašanju lova?«, na kateri bodo sodelovali tržaška občinska svetovalca Mauri-zio Pessato (KPI) in Paolo Ghersina (Zelena laična lista), deželni voditelj Lige za okolje Lino Santoro in Angelo Ira-no, ki v okviru vsedržavnega vodstva ZKMI odgovarja za vprašanja zaščite okolja. Jutri ob 19.30 pa bo javna razprava o načrtovanem Kraškem parku. Govorili bodo deželna svetovalca Miloš Budin in Andrea Wehrenfennig, ki v deželni skupščini od blizu sledita temu vprašanju, uslužbenec Laboratorija za morsko biologijo Marino Vocci in vsedržavni sekretar ZKMI Gian-ni Cuperlo. Oba dneva bo poskrbljeno tudi za razvedrilo in seveda za ples. V krožku Rosselli o psihiatrični reformi Club Rosselli nadaljuje v ponedeljek, 9. julija, ciklu5 zanimivih srečanj na različne teme, s katerimi je razživel tudi letošnjo spomladansko sezono. V ponedeljek bo govo( o sicer na videz manj aktualni problematiki, ki pa je zlasti v Trstu vedno zelo živa, in sicer o »beri« zakona 180 0 psihiatrični reformi in o možnostih izboljšanja tega zakon®' Poročala bosta vsedržavni referent za zdravstvo socialistične stranke Gabriele Renzulli in koordinator psihiatrične službe tržaške KZE Franco Rotelli. Okroglo mizo, ki se h® začela ob 17.30 v cesarski dvorani hotela Excelsior, pa h® vodil Alessandro Perelli. ■ Sindikat slovenske šole sporoča, da v juliju ih avgustu posluje s krajšim urnikom in sicer: ob torkih od 16. do l'1' ure, ob četrtkih pa od 11. do 12. ure. Tudi Šolsko skrbništvo sporoča, da so uvedli »poletni urnik« za stranke. Za občin: stvo namreč od 1. julija do 31. avgusta uradi ne bodo nikoh odprti popoldne, temveč samo dvakrat tedensko dopoldne in sicer ob ponedeljkih in petkih, obakrat od 1J.30 do 13.38' Podtajnik Fornasari odgovoril poslancema Coloniju in Bordonu Na obzorju kompromis z EGS glede paketa za Trst in Gorico Včeraj zjutraj v Centru za teoretsko fiziko Fiziku Johnu Schwartzu podelili nagrado Dirac »Dolga in težavna pogajanja, ki se odvijajo na najvišji jehnični ravni, so omogočila izdelavo kompromisnega pred-[?ga med italijansko zakonodajo in pravili o konkurenci Evropske gospodarske skupnosti, katerega zdaj preučujejo Pristojne evropske oblasti.« Tako je povedal podtajnik pri ministrstvu za industrijo fornasari, ko je včeraj v komisiji za proračun in industrijo Poslanske zbornice odgovarjal na vprašanji, ki sta ju vložila rižaška poslanca Coloni (KD) in Bordon (KPI) glede spora, jri je nastal med Italijo in EGS glede zakona 26 iz leta 1986, °°lje znanega kot »paket za Trst in Gorico«, in deželnega 2akona Furlanije-Julijske krajine 3 iz leta 1988. Kot znano, Predvidevata oba ta zakona vrsto olajšav in spodbud za gospodarske in druge dejavnosti v naši deželi in še zlasti na Tržaškem in Goriškem, o katerih izvršna komisija EGS ^oni, da kršijo pravila enotnega evropskega tržišča. Toda kaj naj bi predvideval uvodoma omenjeni »kompromisni predlog«? Podtajnik Fornasari je povedal, da bo jzvršna komisija EGS po vsej verjetnosti ohranila marsika-rpro določilo tako državnega zakona 26 iz leta 1986 kot neželenega zakona 3 iz leta 1988. V veljavi naj bi ostali Pfjpomembnejši ukrepi finančnega značaja, ki veljajo na Iržaškem in Goriškem, kakor tudi deželni prispevki za in-“ustrijo v videmski in pordenonski pokrajini, pa čeprav bi ^ lem drugem primeru morali pričakovati kako omejitev, °disi glede maksimalne višine prispevkov bodisi glede azsežnosti podjetij, ki naj bi prejemala prispevke. , Po drugi strani pa je Fornasari jasno povedal, da izvršna “misija EGS ne namerava pristati na ohranitev olajšav ®včnega značaja, razen v prehodnem obdobju, in niti na “hranitev določil socialnega značaja, ki bi lahko ostala v sljavi le do naravne zapadlosti zakona 26 iz leta 1986, se Pravi do decembra 1992. Na Fornasarijeva izvajanja sta v komisiji za proračun in hdustrijo takoj repricirala poslanca Coloni in Bordon. Oba ta se postavila v bran določilom »paketa za Trst in Gorico« n “sporavane deželne zakonodaje Furlanije-Julijske kraji- ne, vendar z različnimi poudarki. Coloni je vladi očital, da je na ugovore EGS reagirala s precejšnjo počasnostjo. Priznal je, da so nekatera stališča EGS pravno utemeljena in da izhajajo iz moderne vizije tržnih zakonitosti, toda po drugi strani je poudaril, da je treba ohraniti bistvo osporavanih zakonskih določil, še zlasti paketa za Trst, in to iz različnih razlogov, ki sta jih sicer imela pred očmi italijanska vlada in parlament, ko sta sprejemala zadevne zakonske ukrepe. Upoštevati je bilo treba predvsem hudo krizo, ki je prizadevala zlasti kovinarski in ladjedelski sektor na Tržaškem in Goriškem, kakor tudi »obrobni položaj v italijanskem in evropskem tržišču omenjenih teritorijev, ki so zaradi znanih dogodkov iz zadnje vojne bili reducirani na "majhne enklave" ob delikatni meji«. Coloni je tudi omenil velike težave, ki jih ima tržaško pristanišče, in sicer tudi zaradi' večkrat neenake konkurence s severnimi pristanišči, zlasti s Hamburgom, ki povrh uživajo olajšave EGS. Bordon je bil v svoji repliki bolj kritičen tako do rimske vlade kot do deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine, češ da sta oba prepočasi in tudi neučinkovito reagirala na zadržanje izvršne komisije EGS. Komunistični poslanec se je vsekakor podobno kot Coloni zavzel za ohranitev bistva osporavanih ukrepov, kar seveda ne pomeni, da bi jih ne smeli v ničemer spreminjati. Tako bi po njegovem kazalo spremeniti določila »paketa za Trst in Gorico«, ki govorijo o nepovratnih prispevkih. Oba tržaška poslanca sta vsekakor poudarila potrebo, da se ohrani rotacijski sklad FRIE, ki izhaja še iz določil zavezniške vojaške uprave Svobodnega tržaškega ozemlja, kakor da se bistveno ne spremeni ospo-ravani davčni normativ, ki nemoteno velja vse od leta 1950. Coloni in Bordon sta se v svojih replikah končno tudi zavzela za to, da bi senat nemudoma odobril zakon o obmejnih območjih, ki ga je poslanska zbornica že sprejela, saj bi omogočil Furlaniji-Julijski krajini, da odigra aktivnejšo vlogo v odnosih z Vzhodom, kar naj bi bilo tako v korist Italije kot EGS. V avditoriju miramarskega Centra za teoretsko fiziko so včeraj podelili prestižno Diracovo nagrado ža leto 1989 ameriškemu fiziku Johnu H. Schvvartzu s California Institute of Tecnology. Visoko priznanje podeljujejo od leta 1985 znanstvenikom, ki še niso prejeli Nobelove nagrade ali nagrade Wolf Foundation in so se izkazali z dosežki na področju fizike. Posvečeno je spominu na Paula Adriena Diraca (1902-1984), nobelovcu za fiziko in prijatelju miramarskega centra. Johnu H. Schvvartzu je nagrado podelil včeraj ravnatelj miramarskega centra in Nobelov nagrajenec Abdus Salam. Raziskovalno delo ameriškega fizika je pomembno zlasti zaradi študij okrog tako imenovane teorije o su-perstrunah, katere namen je poenotenje vseh sil in delcev, ki so prisotni v vesolju. Diracovo nagrado je prejel tudi Schvvartzev sodelavec Michael Gre-en, kateremu pa so jo podelili že aprila, tako da je na včerajšnji slovestni bil prisoten le Schvvartz. (Foto Magajna) SSŠ o združitvi ravnateljstev slovenskih šol - Združevanje ravnateljstev nižjih Sanj ih šol Erjavec in Levstik (oz. initev ravnateljstva in tajništva šole Javec, ki bi se spremenila v podruž-•j. c“) je nezakonito in nepravilno. Vet u90tavlja odbor Sindikata slo-dn •6 ^°*e' ki je na zadnji seji poleg Vn i*1 vPrašanj obravnaval predvsem planje združevanja ravnateljstev. ^i'.0 mnenju odbora so že sama izho-. sča sporočila ministrstva za šolstvo z 2. junija netočna. Na šolskem . “ništvu in na sejah deželne komisi-nj,Za vprašanja slovenskih šol ni bil I . °u. govor o združitvi šol Erjavec in Drorfi ' Šolski skrbnik je namreč tisK *9al' da bi šolo Erjavec pridružili 2va,re2inski šoli Gruden in s tem iz-ttiis •nasProtovanie Nanov deželne ko-spi,1!®- Le-ti so šolskemu skrbniku na jjJ • februarja izjavili sledeče: »Ko-s sin4 “gotavlja, da je združevanje šol naraVetlskim učnim jezikom politične ki uh6 *n 9re zat0 Prek° pristojnosti, Vajoč Zak°n nalaga komisiji. Upošte-konri Mednarodne sporazume, kot so statiki memorandum in posebni zu Uf' ki ju je sprejel Osimski spora-uja eta komisija ne izreče mne-ni združevanju šol s slovenskim uč-meJ^kom, ker so te šole zaščitene z jjq Orodnimi spordzumi.« Ns isti sGji mor Ppudarili, da ministrstvo ne tu ® ukiniti oziroma spreminjati sta-kon uaSid šol, ker je po obstoječi za-Publ V 1 Za to “dlok predsednika re-trm, 6 na predlog pristojnih minis-,udl deželnl naval re^Pno' Pa je odbor SSŠ obrav- - ai tudi druga vprašanja, in sicer /anj kot _ ____ 35 'j ki bi jo morali sklicati največ bil; ' po njeni izvolitvi (izvoljeni so stnr,uro9^eni k junija), zamude v po-b P. u za dodelitev štipendij v Ljub-ža i Za akademsko leto 1990/91 (rok ^vlaganje prošenj je zapadel 15. ap-a, šolski skrbnik pa še ni sklical ko-mud6 za. določitev kandidatov), in za-na.?e Pri razpisu natečaja na osnovi ha 0,Vov za dosego staleža profesorjev (r,_si°venskih nižjih in višjih šolah hilc u Pripravil deželni šolski skrb-dvr! »esedilo razpisa pa je računski pi- I 26 nekajkrat zavrnil, tako da raz-Sp danes ni bil objavljen). Ne ništvo SSŠ pričakuje zato sreča-pQ. s deželnim šolskim skrbnikom za Jasnitev omenjenih problemov. £r«.U»ldpS‘,e3u*'prve ,el« skiuT* komisije za vprašanja slovenje , ki bi io morali sklicati naiveč Po podatkih KZE ponovno dovoljeno kopanje tudi v kopališču Ferroviario Ponovno dobri obeti za tržaške kopalce: morska voda je skoraj povsod neoporečna S pičlimi štirimi vrsticami je tržaško odborništvo za okolje izdalo prejšnji teden za tržaške kopalce skoraj »zgodovinsko« bdredbo, ki pa je v teh dneh mundialske vročice in slabega vremena šla skoraj neopazno mimo: po petih letih je Občina namreč preklicala prepoved kopanja v kopališču Ferroviario in Avtonomne pristaniške ustanove (v Miramarskem drevoredu). Zadnje analize biotoksikološke službe Tržaške krajevne zdravstvene enote -in sicer od 7. maja dalje - so namreč pokazale, da je količina škodljivih snovi v morju pod varnostno mejo, ki jo je predpisalo ministrstvo za zdravstvo (po teh predpisih je mogoče ponovno dovoliti kopanje, če sta le dva zaporedna vzorca tako rekoč neoporečna). Podobno »zgodovinsko« odredbo je na začetku junija izdala tudi Občina Devin-Nabrežina, ki je prav tako po več letih dovolila kopanje pred devinskim portičem, dovoljenje pa je po treh tednih zaradi neugodnih rezultatov morala ponovno preklicati. Kopanje v kopališču ferroviario in pred devinskim portičem je vezano tako rekoč na slabo ali dobro delovanje grezničnega omrežja, tako da lahko pričakujemo preklic dovoljenja v prvem in prepovedi v drugem. S kopališčem Muggesan in obalo pred Ribiškim naseljem pa so to edine »sporne« točke - seveda le kar se kopanja tiče - tržaške obale. Drugod je zdravstveno stanje našega morja skoraj nadpovprečno dobro. Glede na podatke biotoksikološke službe in službe za sanitarno kemijo KZE bi lahko celo rekli, da je morska voda v tem delu Tržaškega zaliva dejansko neoporečna (vprašanje alg, o katerih še ni znano, ali se bodo pojavile tudi pri nas, pa nima s tem nobenega opravka). Edine težave - kot vedno sicer - povzroča mikrobiološko onesnaženje, medtem ko kemijskega dejansko ni na nobeni točki obale: PH, barva, prosojnost vode, količina mineralnih olj, količina snovi, ki prekrivajo površino vode in preprečujejo izhlapevanje, količina fenolov in odstotek kisika namreč ne presegajo predpisanega povprečja. PH se suče med 8,20 in 8,40 (po predpisih se mora sukati med 6 in 9), barva je povsod »normalna«, mineralna olja sploh niso prisotna (največ do 0,5 miligrama na liter vode), fenoli in snovi, ki preprečujejo izhlapevanje, so tudi odsotni, nazadnje pa je odstotek kisika tudi povprečno dober, in sicer od 102 do 120 (odstotek kisika lahko niha med 70 in 120). Morska voda pa je iz mikrobiološkega vidika najčistejša na obali med Sesljanskim zalivom in »topolini« ter na obali med kopališčem policije (v miljski občini) in Lazaretom. Tu je količina škodljivih snovi krepko pod varnostno mejo, ki jo je določilo ministrstvo za zdravstvo: fekalnih strep-tokokov v glavnem ni oziroma so jih zasledili zelo redko, prav tako je zelo nizka količina fekalnih kolibakterij in skupnih kolibakterij. Tudi drugje -razen v že omenjenih krajih - pa je morje primerno za kopanje, saj količina morebitnih škodljivih snovi nikoli ne preseže varnostne meje. Edine zaskrbljujoče vzorce so tehniki KZE zajeli torej pred Ribiškim naseljem, pred devinskim portičem, v kopališčih Ferroviario (kljub nedavnemu dovoljenju za kopanje) in Muggesan. V tem kopališču je količina fekalnih kolibakterij na primer vedno zelo visoka (samo zadnja analiza je pokazala neko izboljšanje): tudi letos so 28. maja ugotovili, da en deciliter vode vsebuje kar 1609 fekalnih kolibakterij (medtem ko bi jih moral vsebovati največ sto). Podobna je bila situacija tudi pred devinskim portičem, ko so prejšnji teden ponovno preklicali dovoljenje za kopanje, medtem ko so 30. aprila v kopališču Ferroviario izmerili do največ 918 fekalnih kolibakterij in kar 348 streptokokov (en deciliter vode pa bi jih moral vsebovati največ sto). Dovoljenje za kopanje v tem kopališču pa so izdali, kot rečeno, ker je bilo več zaporednih merjenj neoporečnih. Najzanimivejši podatek letošnjih merjenj pa je prav gotovo nihanje količine bakterij v morski vodi, ki je omogočilo kopanje pred devinskim portičem (le začasno) in v kopališču Ferroviario (a tudi v kopališču Muggesan so, kot rečeno, zajeli prejšnji teden dokaj čiste vzorce, po katerih bi lahko - če bi se stanje ustanovilo -spet dovolili kopanje tudi v tem kopališču). Kakovost morske vode je letos namreč v veliki meri izboljšalo tudi pogosto deževje, ki je kopalce odgnalo s plaž, a je prispevalo tudi k čiščenju morske vode (deževnica je namreč razredčila vsebnost škodljivih snovi). Dokler ne bo na tržaškem ozemlju torej dovolj čistilnih naprav in ne bo greznično omrežje neoporečno, bo dež kljub vsemu vedno dobrodošel — tudi poleti! (B. G.) Na sliki (foto Križmančič) brezskrbni kopalci na tržaški obali. Predsednik WWF Pratesi Prijavil Quirina Cardarellija (Wwc>edsednik italijanske sekcije Mednarodnega sklada za varstvo narave Po,H i . . ..... Mateja Bogateč, 2. razred osnovne iole Albert Sirk iz Križa Marco Tartaglia, 5. razred osnovne iole France Bevk iz Gorice Peter Gos, 5. razred osnovne iole France Bevk iz Gorice Aleksander Spadari, 4. razred osnovne iole France Bevk iz Gorice Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 5.- din, naročnina za zasebnike mesečno 70.- din, polletno 390.- din, letno 780.-din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik četrtek, 5. julija 1990 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax (040) 772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax (0481) 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar |j$j član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Peta etapa kolesarske dirke po Franciji Po zmagi nad Američanom Currenom v četrtfinalu turnirja v Wimbledonu L. Fignon odstopil ROUEN — Nizozemski kolesar Ger-rit Solleveld je z dokajšnjo prednostjo več kot 4 minut osvojil včerajšnjo, peto etapo mednarodne kolesarske dirke po Franciji. Solleveld je vozil skoraj 100 km sam. Kanadčan Steve Bauer je seveda ohranil prvo mesto na skupni lestvici. Ne samo: kanadski kolesar se je včeraj »otresel« tudi dveh možnih konkurentov za končno zmago. V teku včerajšnje etape sta namreč odstopila Francoz Laurent Fignon in Marco Giovan-netti. Francoski as se ni še opomogel po poškodbi, ki jo je zadobil po padcu v ponedeljek, medtem ko je Italijan imel težave z želodcem. VRSTNI RED 5. ETAPE (AVRAN-CHES - ROUEN, 301 KM) 1. Solleveld (Niz.) v 7.43'07" s poprečno hitrostjo 38,996 km na uro; 2. Museew (Bel.) po 4'27"; 3. De Wilde (Bel.) i.č.; 4. Ludwig (NDR) po 4’305. Vanderaerden (Bel.), 6. Baffi (it.), 7. Phinney (ZDA), 8. Kelly (Ir.); 9. Lilholt (Dan.), 10. Van der Poel (Niz.). SKUPNA LESTVICA 1. Bauer (Kan.) 23.20'57"; 2. Pensec (Niz.) po 34"; 3. Maassen (Niz.) po 37"; 4. Chiappucci (It.) po T05"; 5. Solleveld (Niz.) po 7'26"; 6. Alčala (Meh.) po 10 02"; 7. Kelly (Ir.) po 10'03"; 8. Rooks (Niz.) po 1009”; 9. Peiper (Avstral.) po 10T6"; 10. Nulens (Bel.) po 10T8". Danes bo na Touru prost dan, ki ga bodo kolesarji izkoristili za premestitev v Sarrebourg. Šesta etapa Sarrebo-urg - Vittel (200,5 km) bo na sporedu jutri. Na Ol 1992 skupna nemška reprezentanca BERLIN — Tudi na športnem področju se obe Nemčiji združujeta. Predsednika olimpijskih odborov ZRN Willi Daume in NDR Joackim Weis-kopf sta včeraj izjavila v Berlinu, da bosta obe Nemčiji nastopili s skupno reprezentanco na zimskih Oi v Albertvillu in na letnih OI v Barceloni 1992. Oba ugledna športna delavca sta tudi izjavila, da bosta postavila kandidaturo, da bi bile OI leta 2.000 v Berlinu. Goran Ivaniševič v polfinalu LONDON — Po 23 letih Jugoslavija spet ima svojega predstavnika v polfinalu velikega mednarodnega teniškega turnirja v Wimbledonu. Gre za mladega Gorana Ivaniševiča, ki je včeraj v četrtfinalu premagal Američana Kevina Currena po petih setih napete in izenačene igre. Jugoslovan bi lahko že prej strl odpor svojega tekmeca, predvsem v četrtem setu, ko je imel večkrat priložnost, da osvoji set in s tem tudi zmago. Ivaniševič je svojo zmago kronal predvsem z izvrstno serijo »acejev« (kar 27). Jugoslovan se bo v polfinalu spoprijel z Borisom Beckerjem (ZRN), ki je včeraj odpravil Američana Brada Gil-berta v samih treh setih (6:4, 6:4, 6:1). Tudi proti lanskemu zmagovalcu na tem turnirju jugoslovnaski as ni brez možnosti. Vsekakor že sedaj se obeta za privržence tega športa lepa teniška predstava. Po pričakovanju se je končal tudi dvoboj med Švedoma Stefanom Edbergom in Christianom Bergstrdmom. Zmagal je zanesljivo Edberg s 6:3, 6:2, 6:4. Edberg se bo v jutriš-njejm polfinalu spoprijel s Čehoslovakom Ivanom Lendlom, ki je včeraj ne brez težav premagal Američana Brada Pear-cea s 6:4, 6:4, 5:7, 6:4. Včeraj je organizatorjem v Wimbledonu precej nagajalo slabo vreme. Naposled pa so le uspeli izpeljati vse četrtfinalne tekme. Na sliki (foto AP) Zahodni Nemec Boris Becker med akrobatskim poskusom, da reši žogico. Na svetovnem prvenstvu v razredu finn v Grčiji Tudi Koprčan Jure Orel Italijansko državno prvenstvo na skirolkah Smola naših zastopnikov Izjemen uspeh mladega strelca Edija Skoka Novi uspeh mladega strelca Edija Skoka z Jazbin! Konec prejšnjega tedna je namreč nastopil v Lonatu pri Brescii, kjer je bilo na sporedu italijansko državno prvenstvo v streljanju na glinaste golobe. Skok je nastopil v tekmovanju double trap, ki je še posebej zahtevno, saj je treba vsakokrat zadeti po dva glinasta goloba. Tudi tokrat je naš predstavnik, ki tekmuje za barve združenja strelcev na glinaste golobe iz Gradišča, dosegel izjemni rezultat, saj je v kategoriji mladincev postal državni prvak. Skok je sicer že stari znanec tovrstnih tekmovanj, saj je že lani na državnem finalu osvojil v tej kategoriji prvo mesto. Uspeh mladega perspektivnega strelca je še pomembnejši, saj je v absolutni konkurenci dosegel pomembno drugo mesto. Tekmovanja v Lonatu se je udeležilo okrog 250 tekmovalcev iz vse Italije. Upoštevajoč, da je Skok zadel le štiri glinaste golobe manj od najboljšega italijanskega strelca, je povsem očitna sposobnost strelca z Jazbin. KOPER — Včeraj sta pod vodstvom trenerja Andreja Borštnarja iz Kopra odpotovala mlada jugoslovanska jadralca Jure Orel (Jadro Koper) in Karlo Kuret (Labod Split), ki bosta nastopila na svetovnem prvenstvu v jadranju v razredu finn, ki se bo konec tega tedna pričelo v Grčiji (Porto Carras). Zvezni selektor Mladen Mrduljaš se je odločil za oba mlada jadralca, ki obetata, del se bosta razvila v vrhunska jadralca in ki bosta svojo pravo vrednost dokazala na letošnjem mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo v Franciji dober teden dni po končanem svetovnem prvenstvu. (J. Kreft) M. Kosmina in D. Gašič solidna na EP v Laredu KOPER — Jugoslovanska olimpijska kandidata, koprska jadralca Mitja Kosmina in Dragan Gašič sta s spremenljivo srečo startala na letošnjem evropskem prvenstvu v jadranju z jadrnicami olimpijskega razreda FD, ki poteka v španskem mestecu Laredo v Biskajskem zalivu. Ob težkih pogojih za jadranje, ves čas dežuje in piha močan veter, sta Jugoslovana po dveh re- gatah v konkurenci 90 posadk iz štirinajstih držav uvrščena na 29. mesto, v vodstvu pa je vzhodnonemška posadka Borowski-Svenson. V prvi regati sta zamudila na startu, ko sta se znašla v veliki gneči, iz katere sta se težko prebila. V drugi regati pa sta bila izjemno dobra, ves čas med vodilnimi in jo sklenila na 6. mestu in če bosta tako nadaljevala, se jima obeta uvrstitev med^rvo deseterico. (J. Kreft) Videmski prvoligaš najel V. Askewa VIDEM — Videmski košarkarski klub, ki nastopa v A-2 ligi, je za novo sezono najel Američana Vincenta As-kewa, ki je že igral za bolonjski Ari-mo. Askew igra kot krilo-post in je visok 198 cm. Preložili boksarsko srečanje v Trstu TRST — Zaradi poškodbe italijanskega boksarskega prvaka Di Bene-detta so preložili na kasnejši datum boksarsko srečanje, ki bi moralo biti na sporedu v četrtek, 12. t. m., v Trstu. V nedeljo se je pet tekmovalcev ŠD Grmada Hobles udeležilo italijanskega prvensta G ran fondo v državnem parku Abruca. Tekma se je odvijala na mešani in dokaj zahtevni progi. Organizacija je bila dobra in vreme lepo. Proga je bila na 11.000 metrov, 21.000 ter 31.000 metrov. Naši predstavniki so se pomerili na vseh razdaljah, in sicer v kategorijah cicibanov, mlajših začetnikov, junior ter senior. Naše se je držala dokajšnja smola. Dva naša tekmovalca, in sicer Rajko Zečevič ter Gianni Rupil sta morala odstopili zaradi zloma rolke, oziroma palice. Erik lori se. je v kategoriji cicibanov, kljub bolečinam v želodcu, uvrstil na 5. mesto. Erik Peric je v kategoriji mlajših začetnikov zasedel 10. mesto. Mauro Miller pa se je v kategoriji senior uvrstil na 25. mesto. Ekipno se je Grmada Hobles uvrstila na 14. mesto med 27 društvi. CICIBANI: 1. Giuseppe Paglione (Sci Club Opi) 36T1"9; 5. Erik lori (ŠD Grmada Hobles) 44'5"9. MLAJŠI ZAČETNIKI: 1. Omar Pe-ruzzo (GS Bassano) 29'46"7; 10. Erik Peric (ŠD Grmada Hobles) 50'49"1. Senior: 1. Alfio di Gregorio (Brigata Alpina Tridentina) 1.17'37"6; 25. Mauro Miller (ŠD Grmada Hobles) 1.38'52"3. EKIPNA LESTVICA: 1. GS Bassano 468; 14. ŠD Grmada 71. ERVIN IORI Četrti gabrsld nogometni turnir Letošnji 4. nogometni gabrski turnir je v polnem teku. V prejšnjih dneh so odigrali izločilni del in prvo kolo turnirja v članski konkurenci. IZIDI IZLOČILNEGA DELA: Števerjan - Gabrje II 14:4, Sovodnje - Vrh 2:0, Štandrež - Dol Poljane 5:2, Peč Rupa - Doberdob (3:3) 4:7 po enajstmestrovkah, Gabrje I - Vipava 1:3. IZIDI 1. KOLA: Vrh - Sovodnje 2:4, Rupa Peč - Vipava 4:4. Drevi bodo prvič nastopili mladinci. Ob 18.20 bodo Sovodenjci igrali proti igralcem Itale S. Marco iz Gradišča, ob 19.30 pa bodo na vrsti Doberdobci proti Gabrcem. Jutri se bo nadaljeval članski turnir. Ob 18.20 bodo igrali Sovodenjci proti Števerjancem, ob 19.30 pa Štandrežci proti igralcem Vipave. Ženski del turnirja se bo pričel v ponedeljek, 9. t. m. Državni finale v superminivolleyu v Bibioneju Koristna izkušnja za naše V Bibioneju je bil konec prejšnjega tedna državni finale v organizaciji italijanske odbojkarske zveze (FIPAV) v superminivolleyu, na katerem je nastopilo v moški konkurenci 24 ekip poleg tržaške Sloge še predstavniki OK Vala in ŠZ Soča Sobema. Največ uspeha so imeli prav igralci Soče, ki so v postavi Simon in Matej Černič, Danjel Soban, Igor Perkon in Štefan Tomasi v finalu za 9. oziroma 10. mesto premagali ekipo Sloge, ki je nastopila v postavi: Fabio Germani, Aljoša Kralj, Pavel Marc, Borut Plesničar in Robert Volčič. Končni izid tega srečanja je bil 2:1 (15:5, 11:15, 15:4) v korist igralcev Soče. Sočani so pred tem nastopom v uvodnem srečanju klonili ekipi iz Roviga z rezultatom 0:2 (2:15, 14:16), nakar so premagali ekipo iz Firenc z 2:0 (15:11, 15:11) ter ekipo Piacenze prav tako z 2:0 (15:4, 15:11). Proti Veroni, ki je na končni lestvici zasedla drugo mesto, pa so nato klonili z 0:2 (7:15, 4:15). Sočani so dobili še posebno priznanje, saj so za leto mlajšega Mateja Černiča proglasili za najboljšeg:a igralca turnirja. Manj sreče so v Bibioneju imeli igralci OK Vala, ki je nastopil s postavo Aleš Plesničar, Dimitri Pintar, Rajan Gravner in Aleks Makuc, saj so zasedli zadnje mesto. Sloga Koimpex prva v Pierisu V Pierisu je domače odbojkarsko društvo v okviru športnega praznika »Settimana sportiva '90« prejšnji teden priredilo tudi ženski odbojkarski turnir za kategorijo under 18, ki so se ga poleg domače šesterke udeležili še Terzo d'Aquleia, Vivil in Sloga Koim-pex. Za našo šesterko je ta turnir predstavljal tudi zadnjo uradno preizkušnjo letošnje uspešne sezone. Igralke Sloge Koimpex so s svojim nastopom dokazale, da njihovi odlični letošnji rezultati niso bili sad naključja, saj so tudi tokrat nadigrale svoje nasprotnice, pa čeprav se je turnir odvijal na prostem, na kar naše igralke niso navajene. Sloga Koimpex je v izločilni tekmi najprej premagala domačinke, v tekmi za prvo mesto pa še mladinke Vivila, katerih prva postava si je letos priborila pravico do igranja v B-2 ligi. Slo-gašice so dobro zaigrale, čeprav so nastopile glede na letošnjo sezono v ne- koliko drugačni postavi. Manjkali sta namreč Marucellijeva in zaradi šolskih obveznosti Katja Fabrizi, prvič pa je v dresu Sloga Koimpex uspešno nastopila Bregova igralka Irina Pertot. V sklopu dogovora o tehničnem sodelovanju med društvoma bo namreč v prihodnji sezoni Pertotova prestopila v vrste Sloge Koimpex, ki s svojimi novimi soigralkami že nekaj časa trenira. IZIDI Sloga Koimpex - Pieris 3:0 (15:12, 15:9, 15:5); Terzo dAguilea - Vivil 0:3. FINALE ZA 3. MESTO Terzo d'Aguilea - Pieri 3:0 FINALE ZA 1. MESTO Sloga Koimpex - Vivil 3:0 (15:6, 15:10, 17:16). KONČNA LESTVICA 1. Sloga Koimpex; 2. Vivil; 3. Terzo dAguilea; 4. Pieris. SLOGA KOIMPEK: Daniela in Kristina Bogateč, Ciocchh Lupine, Pertot, Spacal, Starc, Škerk, Žbogar. (Inka) Vzpon na Greta D’Aip Vreme je ponagajalo prizadevnim tržaškim in mačkoljanskim planincem, ki so se v nedeljo podali na izlet SPDT na Creta D'Aip ali nemško Trogkofel, 2279 metrov visoko goro v Karnijskih planinah, na meji med Koroško in Furlanijo-Julijsko krajino. Ob odhodu iz Trsta ni kazalo, da bo vreme tako nenaklonjeno, že ob prihodu v Tabljo pa se je 17 udeležencev izleta začelo zaskrbljeno ozirati v nebo, po katerem so se podili črni oblaki. V upanju, da ne bo hudega, so izletniki nadaljevali pot na Mokrine, od tam so se spustili na koroško stran v Tropolach in se spet po gozdni cesti vzpeli z avtomobili do planine Rudnig. Kratek postanek, potem pa pot pod noge proti cilju, proti Creta'D'Aip, ki se je veličastno dvigala pred pohodniki s svojo spoštovanje vzbujajočo steno. Šlo je kar naglo najprej po travnati poti, ki je potem zavila na veliko melišče. Planinci so kmalu prečkali melišče in se znašli v skalah, po katerih pelje dobro zavarovana pot na vrh. Vsi so si želeli malo užitka in razgledov po bližnjih gorah, a nevihta jim je vse to preprečila. Komaj so dosegli vrh Crete DAip, so se zgrnili temni oblaki, začelo je treskati in grmeti in ni preostajalo drugega, kot pobrati šila in kopita in se spet spustiti v dolino. Cilj je bil sicer dosežen, a v srcih je ostal grenak priokus, ker užitka s tem vzponom ni bilo nobenega. Pri sestopu so se nevihtni oblaki razpotegnili, čeprav so na vrh sosednjega Gartnerkofla še švigale strele, vse se je umirilo in skupina izletnikov se je končno, po naglem begu z gore, lahko odpočila na planini Rudnig, kjer so se razvezali nahrbtniki in so si planinci začeli tešiti lakot in žejo. Vračali so se potem spet na Mokrine, kjer so čakali štirje mladi udeleženci, člani podružnice SPDT Zlata krona iz Mačkolj, ki niso imeli dokumentov za prestop meje in so morali ostati na italijanski strani. Še vožnja do Tublje in potem domov, vsi z nepotešeno željo, da bo treba še kdaj, v boljših vremenskih pogojih, na to lepo goro, na Creta DAip. Sonnblick in Polinik Obe gori na avstrijskem Koroškem spadata v sklop vrhov Poti prijateljstva, ki jih je SPDT vključilo v svoj program izletov, da bi omogočilo svojim članom vzpone na avstrijske vrhove in pridobitev priznanj in značk. 14. in 15. julija SPDT načrtuje dvodnevni avtomobilski izlet na omenjena oba vrhova z odhodom iz Trsta izpred sodne palače ob 5.30, pol ure kasneje pa s parkirišča na avtocesti pri Devinu. Izletniki se bodo peljali po avtocesti mimo Beljaka do Obervellacha, odkoder je že v soboto predviden vzpon na Polinik. Do vrha je dobre štiri ure hoje. Po sestopu se bodo udeleženci odpeljali v Heiligenblut in od tam do zavetišča Alter Pocher, kjer bodo prenočili. V nedeljo zjutraj pa se bodo podali na 3016 metrov visok Sonnblick. Do vrha je okrog 5 ur hoje. Vsem organizator priporoča dobro uhojene in nepremočljive gojzarje in cepin ali smučarske palice za hojo po snežišču. Vpisovanje na ZSŠD1 (tel. 767304). Pojasnila daje še Lojze Abram (tel. 415534), ki izlet tudi vodi. (L. A.) Planinski avtobus Planinsko društvo Nova Gorica organizira tudi v letošnji poletni sezoni poseben planinski avtobus, ki bo vsako soboto in nedeljo vozil iz Šempetra do Lepene in nazaj. Odhod avtobusa bo ob 5. uri povratek iz Lepene pa bo ob 18.30. Avtobus bo ustavljal še v Novi Gorici, Kanalu, Kobaridu in Bovcu. Vsi zainteresirani pa se bodo morali predhodno prijaviti in sicer do četrtka v tekočem tednu na sedežu društva, kjer bodo dobili tudi vozovnico. (E. Č.) Izlet na Storžič Planinsko društvo Nova Gorica organizira v nedeljo, 8. julija, planinski izlet na Storžič nad Kranjem. Odhod bo z avtobusne postaje v Novi Gorici ob 5. uri. Prijave zbirajo na sedežu društva do danes, 5. t. m. Izlet bo vodila Nada Pisk. (E. Č.) obvestila ZSŠDI obvešča, da bo v ponedeljek, 9. t. m., ob 20. uri na sedežu ŠD Mladina v Domu A. Sirka v Križu seja smučarske komisije. Dnevni red: zaključek sezone, postavitev in program nove MZSTE za prihodnjo sezono. PLANINSKA ODSEKA - SK DEVIN IN ŠZ SLOGA organizirata v nedeljo, 8. t. m., izlet v dolino Trente po stezi ob reki Soči. Hoje je približno tri ure. Zbirališče in odhod v Sesljanu ob 6.30. Vabljeni vsi člani in prijatelji. KK BOR obvešča, da bo danes, 5. t. m., ob 19.30 na stadionu »1. maj« seja za igralce in starše letnikov 1973/74/75/76 v zvezi s programom za prihodnjo sezono. TPK SIRENA organizira tečaje za otroke in odrasle. Tečaj windsurfa za odrasle iB mladince od 16. leta dalje od 9. do 14. julija in od 20. do 25. avgusta, jadranje od 16. do 21. julija. Tečaj optimistov za otroke od 8. do 14. leta od 25. julija do 8. avgusta. Vpisovanje najkasneje 8 dni pred začetkom tečaja. Vse podrobnejše informacije in navodila dobiš na pomorskem sedežu v popoldanskih urah - tel. 422696 v Trstu, Miramar-ski drevored 32. JK ČUPA vabi člane in prijatelje na društveni praznik, ki bo v soboto, 7. julija, ob 19. uri na društvenem sedežu v Ses-Ijanskem zalivu. Obenem obvešča člane, da bo družabnost regate za kajutne jadrnice v nedeljo, 8. t. m., s startom ob 11. Ufi izpred Sesljanskega zaliva. Darujte v sklad Mitje Čuka