93. številka Ljubljana, v četrtek 24. aprila. XXIII. leto, 1890. Izhaja VBak dan iveier, izimfii nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro - o ge r ak e dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta B gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Z:i pošiljanje na dom račnna M po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr , če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvol6 frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Uprav ni Stvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V Ljubljani 24. aprila. Veliko je bilo veaelje v vladnih krogih, ko se je doseglo sporazumljenje mej Nemci in Cehi na Češkem. Vlada je mislila, da si je s tem za več let utrdila svoje stališče. Sedaj se jej ne bode treba toliko ozirati na želje raznih frakcij desnice, saj bode imela vsak čas lpvičarje pri rokah, da jej pribite na pomoč, ko bi le Slovani ali nemški konservativci kaj zahtevali, kar bi jej ne ugajalo. Mi nesmo tako optimistično sodili o tej spravi. Takoj smo se bali, da bode uspeh le povekšal nemško prevzetnost, da bodo še več zahtevali. Da smo prav imeli, to je nas poučila letošnja budgetna debata. Preverjeni smo, da grof Taaffe ni več tako vesel češkonemške sprave, kakor jo je z začetka bil. Iz vseh govorov levičarskih govornikov pri budgetnej debati se je le dalo posneti, da neso zadovoljni s Hedanjo vlado, in da le težko čakajo, da sami posedejo ministerske stole. Tudi jim ni prav, da vlada povsod s svojo avtoriteto ne podpira njih teženj. Sedaj je jasno, da levičarji hočejo nadaljevati boj proti sedanji vladi, dokler ne od stopi. Vse, kar je vlada dozdaj dovolila, zmatrajo le za njeno slabost in torej hočejo še z večjo ener-žijo nadaljevati svoje napade. Nemci ueso pripravljeni zadovoljiti se z drob-tinami, kakor Slovani. Tudi bi se ne zadovoljili, če bi Be poklicalo v ministerstvo par levičarjev, temveč Plener je naravnost povedal, da bodo delali sedanji vladi opozicijo, dokler se jim ne umakne. Njim ni za jednega ali dva ministerska sedeža, temveč hočejo sami gospodovati. V tem mnenji je pa vsa levica jedina, zmerni in skrajni zastopniki nemškega prebivalstva. Vsa levica je jednoglasno glasovala proti dovolitvi dispozicijskega zaklada in s tem pokazala, da v sedanjo vlado nema zaupanja. Samo Koroninijevci, mej katerimi pa neso samo liberalni Nemci, so glasovali za dispozicijski zaklad, pa še tem se je potrebno zdelo, da so izjavili, da neso glasovali za ta fond, da bi hoteli s tem izraziti zaupanje sedanji vladi. Vlada si torej zaupanja levice ni pridobila s češko spravo, na Češkem se pa tudi v deželo ni povrnil mir, temveč se kaže, da se bode začel hujši boj nego je bil poprej. Potem takem je jasno, da je korak, ki se je storil s češko spravo na Du-naji, bil ponesrečen, ker vladi ni nič koristil, češkej deželi pa ni prinesel zaželenega miru. Naravno bi torej bilo, da grof Taaffe popusti to pot, katero jo nastopil, ko vidi, da se po nji ne da ničesar doseči, da vede le v pogubo. Saj vender mora videti, da je vlada tudi na desnici izgubila mnogo zaupanja s tem, da se je jela pajdašiti z levico. Čemu torej usiljevati prijateljstvo levičarjem, ki zanj ne marajo. Sedaj bi pač druzega ne kazalo, nego da se vlada odločneje oklene desnice, ki jo je podpirala dolgih deset let. Pa vender nemarno mnogo upanja, da bi vlada to storila. Taaffe je za svojega dolgoletnega vladanja dovoljkrat pokazal, da je srce njegovo na levi strani, pa se na desničarje le ozira, kadar si drugače pomagati ne more. Vse postopanje njegovo bilo je polovičarsko, pri vsakej »tvari si je pa ta-korekoč stavil vprašanje, kaj poreče levica. Njegova politika ni imela nikdar pravega smotra, zibala se je, kakor ladija brez krmila na morji. Da se je tako dolgo obdržal, ni njegova zasluga, temveč pripomogla mu je le nenavadna požrtvovalnost desnice in pa strah nekaterih desničarjev pred tem, da pridejo levičarji na krmilo. Tako bode tudi sedaj Taaffe dalje hodil, pri vsakej priliki se bode laskal levičarjem, kadar bode pa v zadregi, bode pa klical desničarje na pomoč. Desnica je pa za svojo požrtovalnost bila slabo plačana, zaradi tega se je pa tudi že na desnici število vladnih pristašev jako skrčilo. To se je videlo baš pri glasovanji za dispozicijski zaklad. Da ho Koroninijevci vladi obrnili hrbet, ostala bi bila v manjšini in to bi se bilo zgodilo, ko bi bila stavila zaupno vprašanje. Vidi se torej, da Taaffe že jako slabo stoji, pot, katero je nastopil, vede ga do gotove pogube. K večjemu do novih volitev si bode tako dalje pomagal, potem bode pa moral umakniti se. Ker se prevrat tako naglo približuje, je pač važno, da tudi mi Slovenci začnemo premišljevati, je li še umestno, da še nadalje podpiramo sedanjo vlado, in kako naj uravnamo svojo politiko, potem ko sedanje ministerstvo ne bode več vodilo usode državne. Ta vprašanja so zelo važna, in ž njimi se bode imel baviti shod slovenskih poslancev, ki se snide letošnje poletje v Ljubljani. Dolžnost narodnih zastopnikov bode, da vse dobro pretresejo in se za časa odločijo, da jih dogodki ne najdejo nepripravljenih. Narodna avtonomija. (Govor drž. poslanca dr. Grcgorca v državnem zboru dno 17 aprila.) (Konec.) Tako važno je vprašanje slovenskega upravnega okoliša. Navesti imam k temu le še jeden moment. Reklo Be je, da je češka sprava definitivno pokazala češko državno pravo. Temu pa ugovarjajo konservativni in liberalni Čehi, ker se nočejo odreči nadi, da se kedaj uresniči njih državno pravo. Južni Slovenci bodemo prvi, ki bomo k temu čestitali, pa le, Če se bode člen XIX. državnih zakonov izvel v pravem zmislu in se bode državno pravo raztegnilo na vse deželo češke krone; kajti le potem bomo videli, da se je osnoval na severu mogočen živ jez proti teženjem onih, ki so leta 1866. znali tako laskavo govoriti o kraljevini češkej pri politiki, ki je imela Avstriji zasaditi meč v srce. Mi bi se tega tembolj veselili, ker mi avstrijski južni Slovani tudi želimo osnovati podoherj jez v interesu države. Pogoje za to že imamo; kajti Srbi že imajo vsled cesarskih privilegij, kafore jinti je dal cesar Leopold, s svojo narodno avtonomijo. Hrvatje imajo svoje državno pravo, s katerim stoje v državnopravni zvezi z deželami, v katerih bivajo Slovenci, in sicer vsled pragmatične sankcije, katero je vsprejel hrvatski deželni zbor 1712. leta, torej osem let prej nego ogerski. V slovesnej državnej pogodbi je izrečeno, da je oni dedič Habsburškega rodu priznan legitimnim kraljem Hrvatske, Dalmacije in Slavonije, kateri je ob istem času gospod dežel Štajerske, Kranjske in Koroške. Prebivalstvo Bosne in Hercegovine je tudi izključno srbsko-hrvatsko in njega pridruženje bilo bi le vprašanje časa. Pogoje za jugoslovansko upravno skupino torej imamo. S tem bi pa bil storjen začetek za narodno spravo na Ogerskem, katera zadeva je vedno nuj-nejša; kajti odnošaji, pri katerih 2V3 milijona Slo- LISTEK. Silvestrov otročiček. KaliforiiHku povest. Spisal lir o t II a rte; poslovenil Vinko. (DaUe.) Preveč sem bil preplašen, da bi bil mogel odgovoriti, a šel sem proti vozu. Tujec me je pogledal z začudenjem, ki ga je skoro iztrezovalo. nAli mislite, zverine sami lotiti se?" vprašal je, ter me pomeril z očmi od nog do glave. Jaz nesem odgovoril, temveč z navideznim pogumom, katerega pa niti najmenj nesem čutil, stopil k vozu ter zaklical: „Otročiček!" „Vse v redu. Prerezi vrvi pa doli pojdi, Bili!" Ko so bile vrvi porezane, zvalil so je grozni kosmatinec počasi na tla pred moje noge ter drgnil ob meni neumno glavo .svojo. Mislim, da je bilo začudenje mož preveliko, da bi si bilo moglo napraviti du£ka v človeških gla sovib. Ne da bi besedico zinil, stopil je pijani tujec na voz ter se odpeljal. In kosmatinec? To je res, da je malo zrastel ; a shujšal je in videlo se mu je, da so grdo ravnali ž njim. Lepa obleka njegova bila je razmršena in njegovi kremplji, bili so neusmiljeno porezani v živo meso. Gledal je potuhneno in nemirno, prejšnji izraz priproste dobrodušnosti izpremenil se je v izraz v premetene nezaupnosti. Občevanje s svetom mu je očividno razbistrilo um, a mu ni zboljšalo moralnega čuta. Z velikim trudom zadržal sem gospo Brow-novo, da ga ni zadušila z odejami ter mu pokvarila prebavljanja s slaščicami svoje shrambe. Slednjič se mi je posrečilo, zdravega spraviti v kot svoje sobo, kjctr je zaspal. Nekaj časa ležal sem še brez spanja imejoč polno glavo nakan za njegovo pi ihod-njost. Naposled sem sklenil, takoj drugi dan spraviti ga v Oakland, kjer sem si bil kupil majhno vilo ter prebil vsako nedeljo. Sredi divne podobe domače sreče sem zadremal. Ko sem se vzbudil, bil je že velik dan. Moje oči bo ee takoj obrnile v kot, kjer je ležal kosmatinec; a ni ga bilo več tam. Skočil sem iz postelje, pogledal pod njo, preiskal omaro, vse zaman. Vrata so bila še zaprta; a na deski pod oknom, katero sem bil pozubil zapreti, bile so še videti sledi nje- govih porezanih krempljev. Vse je kazalo, da jo je popihal po tej poti. A kam? Okno je držalo na balkon, na kateri je bilo mogoče priti samo še iz veže. Moral je biti torej Še v hiši. Že sem bil roko položil na sobni zvonec; a za časa sem se še premislil, kaj bi vznemirjal hišo, ako ni rogovilil. Naglo se oblečem ter se splazim doli v vežo. Prvi predmet, katerega sem ugledal, bil jo čevelj, ki je ležal na stopnicah. Poznali so se mu kosmatinčevi zobje; ozrši se po veži, opazil sem, da pred sobami stanovalcev ni bilo običajne vrste novopološčenih čevljev. Gredoč po stopnicah navzgor našel sem drug čevelj, s katerega pa je bil ves lošč lepo polizan. V tretjem nadstropji ležalo je že nekaj malo raz-grizenih čevljev; a kakor je kazalo, tukaj medved že ni imel več prejšnje slasti do lošča. Malo dalje stala je lestvica, držeča k odprtim vratom pod streho. Šel sem po lestvici gori ter prišel na ravno streho, ki je čez vro vrsto hiš do bližnjega cestnega ogla delala nepretrgano ploskev. Za dimnikom na zadnji strehi je nekaj čepelo. Bil je ubežni medvedček. Ves je bil pokrit s prahom, nesnago in steklenimi črepinjami. Sedel je na zadnjih nogah ter je- vakov in Rusim »v, 3 milijon' Rumunov nema bo-benega zastopnika v državnem zboru, odnošaji, pri katerih se slovauski in rumunski domoljubi preganjajo, tožijo in zapirajo, odnošaji, pri katerih se misli, da so Nemci in Madjari v svojem sovraštvu do Slovanov najsposobnejši za vodstvo uprave Bosne in Hercegovine, se ne bodo dali ohraniti in so pri sedanjih oduošajih naravnost nevarni. Dokazal sem torej, da je sprava, kakeršna se je dognala na Češkem ne le za to deželo, temveč skoro za vse druge dežele naše države potrebna. Meni se dozdeva ona resolucija, katero je sklenil ne davno klub desnega centra jako času primerna in položaju odgovarjajoča. Ta resolucija se izreka, da je pričakovati, da bode sedaj vlada tudi v druzih deželah ustregla opravičenim terjatvam in željam, prej ko bode mogoče, in jih dovela do uspešne rešitve. Koncem naj še omenim Dunajske brzojavke, ki se nahajajo v „Grazer Tagespo3tu-i. Iz te brzojavke izvemo, da je dr. Steinvveuder imel o češkej spravi govor in se o njej v toliko nepovoljno izrazil, da je rekel: Češki narod se trajno ne bode obdržal; in s pojenje z Nemci bode Bprava ovirala. Potem se je sklenila resolucija, v katerej se preti vladi, da se bodo vsi Nemci najhujše ustavljali, ko bi se spravna akcija, ki se je začela na Češkem, hotela raztegniti na Moravsko, Šlezijo, Koroško in Štajersko, to se pravi, da se morajo v onih deželah ponemčiti vsi tamošnji Slovani, in da vlada mora trpeti in dopuščati, da se narodno popolnoma uničijo. Omenjajoč to nemškonarodno napoved vojue 20 milijonom avstrijskih Slovanov, rečem, da germa-nizovanje nenemških narodnosti]' v Avstriji nasprotuje naravnost sedanji nalogi te države. Avstrija nema naloge, iz sebe napraviti druge Nemčije. Odkar se je Avstrija definitivno izključila iz Nemčije, ga ni več uzroka, s katerim bi moeli opravičevati germanizacijo pri nas. Čim bolj se bode germani-zovalo, temvečja bode nevarnost, da Avstrijo požre pruska Vsenemeija. Avstrija torej nema poklica, kopati množine slovanskih grobov in vanje zagrebsti svojih 20 milijonov Slovanov, marljivih, lojalnih, požrtovalnih državljanov; Avstrija ne more imeti poklica, da bi bila grobokop Slovanom; nad polovico Avstrije je slovanska, četrtina nemška, drugi deli so pa mad-jarski, vumunski, italijanski itd. Naša država ni niti popolnoma slovanska, niti popolnoma nemška in jej ni treba biti niti čisto slovanska niti čisto nemška. Le jedno je potrebno: Avstrija ima biti vsem narodom pravična (Tako je! na desnici), da bodo vsi zadovoljni. Posebno ima vlada svete dolžnost, da se upira narodnemu prepiru, kolikor je v njenej moči in da osvobodi sedaj tako mnogokratno vezane moči narodov za duševne, kulturne in gospodarske naloge; potem bodo he narodi zopet oddahnili, okrepili in potem bodo dobili popolno veljavo v istini cesarske, v istini avstrijske besede uašega cesarja in gospoda: Viribus unitis — z zjedinjenimi močmi! (Pritrjevanje na desnici.) del velikansk kos kolača — z obraza bralo se mu je, da si je malo Bvest svoje krivde in da mu je neskončno ugodno. Zdelo se mi je celo, da se je, ko sem se mu bližal, z brezdelno prednjo taco gladil po trebuhu. Vedel je, da sem ga iskal, in iz oči mu jo bilo razločno čitati: vsaj preteklost mi je zagotovljena. Z dokazi njegove krivde pognal sem ga nazaj k strešnim vratom ter po prstih stopal doli v najvišje nadstropje. Sreča nama je bila mila: nikogar neBem srečal na stopnicah in vrhu tega njegove mehke hoje ni bilo slišati. Menim, da si je bil v svesti nevarnosti, Če bi se kaj zvedelo, kajti celo sopsti se ni upal, nikar da bi bil žvečil zadnji za-ložaj, ki si ga je vzel. Tiho je šel poleg mene, mej tem, ko mu je iz nepremičnih čeljusti kapljal sirup. Menim, da bi se bil ta hip zaradi mene molče dal zadaviti. Stoprav, ko sem zopet prišel v svojo sobo ter bb brez sape vrgel na sofo, opazil sem, kako malo mu je manjkalo, da se ni zadavil. Dvakrat ali trikrat je še opravičuje se požrl, potem pa je šel iz lastnega nagiba v kot ter se skrčil v velikansko sladkorno kepo, iz vsake luknjice v koži poteč grizenje vesti in sirup. (Dalje prih.) Politični razgled« Notranje dežele« V Ljubljani, 24. aprila. Skupne ministerske konference* Pri zadnjih ministerskih konferencah se skupni budget, ki se predloži delegacijama, ni bil definitivno določil, zaradi tega se koncem tega tedna zopet začno ministerske konference. Jutri pridejo na Dunaj ogerski ministri grof Szaparv, Wekerle in baron Fejervarv in v soboto bode prvo ministersko posvetovanje pod predsedstvom cesarjevim. Deželnozbor&ke volitve. Nove volitve za deželne zbore, katerim letos poteče volilna doba, se ne bodo vršile hkratu, temveč za nekatere krouovine, mej drugim za Dolenjo Avstrijo, še le jeseni. Vlada najbrž zaradi tega no mara, da bi vse volitve bile hkratu, da bode svoje postopanje pri poznejših volitvah uravnala po izidu prvih volitev. Ker Taaffejeva vlada nema nobenega programa, jo lahko krene vselej na desno ali pa na levo, kakor jej kaže. Češki židje. Češki listi objavili so poziv na Žide češke, kateri so podpisali vsi češki židovski deželni in državni poslanci, češki židovski člani trgovskih zbornic in občinskih zastopov na Češkem. V tem oklici se pravi, daje z novim zakonom ob urejanji pravnih razmer židovskih verskih zadrug storjen začetek za nov razvoj židovstva. S tem zakonom se ue bodo uravnale le vnanje pravne razmere, ampak se bode utrdila in oživila tudi etična podlaga ži-dovBtvu. Ta namen se pa dandanes doseči ne d d, če ga ne bode podpirala mogočna narodua misel. Pri snovanji in novej orguuizaeiji verskih občin in pri sestavljanji pravil se bode ponudila priložnost, da se da češčini ona veljava in upliv, ki jej bre« dvombe gre v domovini naši. Verska služba se mora tako uravnati, da bodo zadovoljui ž njo naši jedino-verci češke narodnosti. Tudi šolske zadeve se morajo temeljito prestrojiti. Takoimenovane nemško-židovske učilnice, ki služijo le germanizaciji, v čeških krajih ne smejo ohraniti sedanjega značaja. Otroci naj pohajajo češko šolo, in kjer bi se pa zaradi krajevnih razmer morala ohraniti verska šola, naj se preustroji v češko. Nadalje se posebno naglasa v oklici, da se še ua Češkem ni ukoreninil proti-semitizem. Češki židje naj se kakor židje na Oger-skem pridružijo narodu, kateri ž njimi dobro mi3li in pospešuje njih koristi. Oblif/atorlčno zavarovanje poslopij. Vlada baje pripravlja predlogo zakona, da se bode vse poslopje moralo zavarovati proti ognju. Vsakemu posestniku se bode pa pustilo na prosto voljo, da si sam izbere zavarovalnico. Tak zakon bi bil potreben, ker mnogo zanikermh gospodarjev še ni zavarovanih. Vlivanje sirtave. Jialkmtska zveza. Mi smo nedavno omenili, da je ofieijozno glasilo bolgarsko vlade „La Bulgarie" priobčilo Članek, v katerem priporoča, da bi se osnovala balkanska carinska zveza. To je dalo povod, da je belgijski pisatelj Emil de Laveleve istemu listu poslal obširno pismo, v katerem toplo priporoča balkansko zvezo. Belgijski pisatelj pravi, da bi balkanska zveza imela etično, versko, politično in narodno gospodarsko podlago, če bi združila Srbijo in Bolgarijo. To bi bila najboljša rešitev težav in tako rešitev priporočajo najumnejši in najodkritosrčnejši prijatelji balkanskih državic kakor Gladstone, Bryce in lord Fitz-Maurice v Angliji, Crispi in Bonghi v Italiji, Kalnokv in Kallav v Avstriji. Vsa Evropa pa želi, da se varuje nezavisnost balkanskih narodov. Posamični se ne morejo braniti vzlic svojej hrabrosti in ljubezni do domovine, zjedinjeni bi pa bili nepremagljiva sila. Če se združijo Srbija, Bolgarija in Rumunija ne bi mogla prestopiti Dunava ruska vojska, naj bode še tako močna. Balkanskih držav zveza bi pa nikakor ne smela kratiti avtonomije posamičnih državic. Uredila naj bi se ta zveza po vzgledu švicarske konfederacije. Zaveznice naj bi se zavezale, da bode razpore mej njimi razsojalo razsodišče, ne pa orožje, proti vnanjim napadom bi pa morale podpirati dru«a drugo. Carinska zveza, Če tudi bi bilo želeti, da se osnuje in bi vsem koristilo, a vender ni neizogibno potrebna za sporazumljenje. Rističa Laveleve spominja, da se je nekoč bil izrekel za tako zvezo. Bolgariji pa svetuje, da odkrito pozove Srbijo, da sklene tako zvezo. Če bi tudi balkanska zveza bila koristna, vender bi Srbija javaljne k njej pristopila na poziv iz Sofije, zlasti ker bi taka zveza bila le naperjena proti Rusiji. Balkanski kristijanski narodi bi morali le gledati, da se okrepčajo in preženo Turke iz Evrope, ne pa, kako bi se po robu postavljali Rusiji, ki jih je poklicala v novo življenje. Veliki knez Konstantin Nikolajevih, Razni evropski listi so bili priobčili vest, da so v Rusiji zaprli velikega kneza Konstantina Ni-kolajeviča, ker je izdal neko svobodomiselno pesem. Da, celo objavljali so dotično pesem v prevodu v raznih evropskih jezikih. Kakor se je pa sedaj pokazalo, je bila vsa stvar izmišljena. Dotično pesem skovali so v uredništvu necega Rusiji sovražnega rumunskega lista. Ta dogodek zopet kaže, kako malo se moremo zanašnti na razne židovske in druge Slovanom neprijazne liste, kadar pišejo o Rusiji ali o drugih slovanskih zadevah. Knez Bismarek pridno deluje, da bi spodkopal stališče "vladi in veljavo cesarju. Pred vsem dela na to, da vse Nemčija izve, da so ga po sili odstranili. Te dni je bda pri njem deputacija centralne zveze nemških vele-obrtnikov. Ko je deputacija izrekla svoje obžalovanje, da je odstopil, rekel je Bismarek, da bi bil še rad ostal v uradu, ko bi bil cesar hotel, in potem se je pritoževal o nehvaležnosti ljudij. Proti njemu je deloval minister, ki se ima za vse njemu zahvaliti, in mu ^podkoval zaupauje pri cesarji. Da bi take intrige preprečil, je poiskal star kabinetski ukaz iz 1852. leta, po katerem je občevanje ministrov s krono podvrženo kontroli ministerskega predsednika. Cesar mu je očital konferenco z VVindthorstom, a on je pa kot kancelar imel pravico govoriti z vsakim poslancem, kar se mu je potrebno zdelo. Bismarek se je izrazil, da je preverjen, da je ta konferenca bila le njemu nastavljena zanjka, kajti VVindthorst stavil je tako nesramne zahteve, da jih sam niti resno misliti ni mogel. V stvarnem oziru se s cesarjem le v delavskih vprašanjih nista strinjala. Sedanje postopanje vlade bode pa tudi le okrepčalo socijalizem. Ta pojasnila Bismarckova o njegovem odstopu so vzbudila veliko nevoljo na Be-rolinskem dvoru, kjer začenjajo spoznavati, kako nevaren sovražnik je Bismarek. Kakor se kaže, hoče, bivši kancelar tako polagoma bolj indirektno narod naščuvati proti vladi in cesarju. Kadar bode videl, da je nevolja mej narodom dovolj velika in je čas ugoden, pa bode kot poslanec stopil na pozorišče. Dopisi. Iz Iteljušlte okolice 21. aprila. (Shod pod ružni cei sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico.) .Svetinjo to hranim jaz verno, Od matere dano na pot: Ljubezen za dom neizmerno Za doin in nearečni svoj rod. Misli, katere proslavlja naš Gorazd v Bvoji prekrasni pesmi „Svetiuja" naudajale so nas, ko smo preko ozkih mej, katere ločijo Kranjsko od Koroške stopili na koroško zemljo, da smo bili prisotni shodu, katerega je priredila podružnica sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico v Prošovicah pri Mariji na Zilji. Lepa slavnost ta ostala nam bode še dolgo v spominu, kajti prepričali smo se zopet, da živijo še na koroškem Slovenci, kateri se zavedajo navzlic vsemu zatiranju narodnosti svoje, in ta slavnost bila nam je z nova porok, da Koroška za slovenstvo še ni izgubljena, akopram ga nemštvo temeljito zatreti hoče. Na hiši gospoda Jakoba Na-pokoja, po domače Šumija vihrala je slovenska trobojnica; hiša, v katerej naj se zbira slovenski trpin, bila je lepo okrašena; napis nad vratmi glaseč se: „Dobro došli Slovani" ugaja) nam je jako; ko so slovenski fantje iz Loč precizno zapeli „Domovina, mili kraj", pozdravil je znani slovenski rodoljub VVutti navzočnike, osobito zastopnika glavne družbe, g. dr. Vošnjaka. Govornik omenja, kako bodočnost imajo Slovani. Papež Lev, kateri je sam jako naklonjen Slovanom, rekel je čestokrat, da je božja previdnost določila Slovane za posebne namene. Naš presvetli cesar sam pa je slovesno izrekel, da hoče imeti mir mej svojimi narodi in te besede veljajo gotovo tudi za borne koroške Slovence. Ali nasprotniki ozirajo se malo na te besede, kajti oni bi najrajše utopiti koroške Slovence v nemškem morji, a varajo se; njih nakaue se jim ue bodo posrečile. Govoreč o šoli, kakor velja v Korošcih, pravi govornik, da bi bilo za otroke, obiskujoče šolo na Koroškem, bolje, da pasejo osem let ovce po planinah, nego da obiskujejo takšne šole, kakeršne se nahajajo na Koroškem. Kolikor se otroci priuče v prvih razredih slovenskemu jeziku, toliko in še več pozabijo v višjih. Neki Šola-rici bilo je pisati nemško nalogo o „Daeb.su" (jazbeci.) Vprašal jo je govornik, kaj je to „Daehs". Odgovorila mu je, da je „Dacbs* plevel, ki rase na polji. Dečka, kateri hodi v šoto, vprašal je govornik, kaj je meter? Odgovoril mu je: „Meter ima štiri noge in je z dlako pokrit". To je torej sad nemške šole v koroških Slovencih, zato moramo vedno in vedno potegovati se za slovenske šole, kajti one bo podlaga narodni omiki in narodnemu napredku. Navzočniki pritrdili so z burnimi klici izbornim besedam, katere je iz-pregovoril koroški narodnjak*. Deklamacije : „Svetinja" in „Dekle, ki je v šolo hodila", vršile so se isto tako točno, ter so I občinstvu jako prijale. Na to poprijel je besedo g. dr. Vošnjak iz Ljubljane- Razvijal je v popularnem govoiu načela o narodnem blagostanji. Kakur so agrarne razmere mej Slovenci v Beljaški okolici, poprijeti se jim pred vsem sadjereje, ki donaša kmetu veliko dobička, in svinjereje. Obdeluje polje, mora posto pati previdno in nasejati tako žito, ki donaša kmetu obilo dobička tako na pr. oves. Da bode pa mogel slovenski kmet napredovati v gmotnem obziru je treba, da se izobražuje. Kje pa naj dobi potrebno izobraženje, če ne v slovenski šoli, v kateri naj se v materinem jeziku opozarja na umno kmetijstvo. Mimo tega pa naj prebira tudi dobre časnike, ki podpirajo njegove težnje, in to je „Mir", kateri je obilne podpore vreden, — koroški Slovenci bili so nekdaj prvi, koroški knezi prisegali so v slovenskem jeziku. Ako je bil tudi pozneje tlačen slovenski Korošec, on ima še vedno dovolj razloga, ljubiti svoj narod. Bodimo torej ponosni na svoj narod! — Gospod govornik žel je mnogo priznanja za besede, katere je govoril koroškim Slovencem. Gospod Wutti zahvalil se mu je na njegovem govoru ter omenjal, da jo govornik tudi v državnem zboru se čestokrat v svojib govorih zagovarjal koroške Slovence. Od druzih govorov, kateri so se govorili v neoricijalnem delu, naj omenjamo, da ne bodemo preobširni, le nastopno. Gosp. poslanec Einspieler, katerega so vsi navzočni i živahnimi živio-klici pozdravili, poudarjal je potrebo slovenskih šol na Koroškem. Pravijo sicer naši nasprotniki, da je naš jezik spakedran, poln germanizmo/, pa kdo jih je zakrivil, nego naši nasprotniki, ker nasprotujejo s vso silo slovenskim šolam. „Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti", kar pa mi ne maramo biti. Mi koroški Slovenci se moramo torej vedno potegovati za slovenske šole. Gosp. L e n z je poudarjal, da se nabaja v Celovci na vodnjaku „lindwurm", ki je nekdaj požiral ljudstvo; a ta požira če dandanes našo mladino in pije našo kri. Nemška šola ubija slovenskega mladeniča. Indijanci imajo svoje šole, le Slo venci ne. Ako se mora otrok preje učiti nemški nego slovenski, je to ravno isto, kakor če bi človek otroka učil preje jahati nego hoditi. Ljubimo torej svoj jezik in bodimo ponosni nanj! Kmet Vilčnik proslavljal je slov. zemljo in slov. rod. Gosp. Hudo verni k poudarjal je v svojem govoru, da moramo ljubiti domovino svojo, ker je ista vredna naše ljubezni. Slovenci smo sicer malobrojni, a če druzega nemarno, imamo ponos na svojo zemljo in ta ponos nas mora za vse neprilike odškodovati. Raztreseni smo sicer po raznih pokrajinah, trpini smo, ker ne živimo skupaj. Ali naj uas pa mari ločijo ozke meje, katere ločijo na pr. Koroško od Kranjske? Nas Slovence veže jed nega na druzega vez, ki je tako močna, da je ne more udušiti nobena sila na svetu to jo krvna vez; kri nas veže jedna in ista, plemenita nepokvarjena slovenska kri, katera se pretaka po uaših žilah. Za to delajmo skupno. Vsi Slovenci, če tudi ločeni po raznih pokrajinah, ljubimo svoje koroške brate. Da se bodemo pa postavili v bran vsem naporom nasprotnikov, treba je, da ljubimo vsi svoj narod tako, kakor zasluži. Zato naj osobito koroške matere ucepljajo otrokom svojim z materuim mlekom ljubezen do naše krasne, če tudi žalostne domovine. Pripil je slednjič koroškim Slovencem. Pristni slovenski fantje iz Lofi prepevali in kratkočasili so uas ves čas z lepimi slovenskimi pesmimi. Ločili smo se pozno v noč in razšli se prepričani, da koroški Slovenci še za nas neso zgubljeni, dokler Čuvajo slovensko pesem tako, kakor jo vrli izvežbani pevci iz Loč. Domače stvari. — (Delegacije) se bodo sklicale na 6. dan dan junija. — (Iz državnega zbora.) Izmej dolge budgetne debate sta za nas uajvažneja govora poslancev dr. Vinka Vitezica in dr. Ferjančiča, ki sta oba to priliko porabila, da sta vladi prav odločno povedala, kar je bilo treba. Dr. Vitezić govoril je o delovanji italijanskega društva „Dante Allighieri", katero le irredentizem goji. Društvo je nevarno, kakor se vidi iz govorov, govorjenih na neki slavnosti. Dalje pritoževal se je Vitezić zaradi svojega umirovljenja. Dasi je on član član večine, trpel je vender mnogo škode, kako se torej godi še le drugim zastopnikom ? V Istri se pod novim namestnikom Rinaldinijem ni nič na bolje obrnilo. On, kakor tudi novi deželni glavar ne znata slovanskega jezika. Njegovo postopanje v deželnem zboru je nepristojno, ker ne dopušča niti interpelacije niti predloga, pisanega v slovanskem jeziku. Deželno-zborska večina je pri verifikaciji volitev jako krivično ravnala, posebno kričeče bilo je to, da je ovrgla volitev Mandićevo. Neopravičeno bilo je tudi to, da se je v tej siromašni deželi plača deželno-zborskemu predsedniku povišala od 3000 na 3 tisoč 600 gld., plače deželnim odbornikom pa od 2000 na 2500 gld. — V nekem članku Tržaškega iista nazivljejo se Slovani „barbari" in „ladroni". (Cujte! Čujte!) Najsvetejše pravice istrskih Slovanov teptajo se z nogami, oporeka se jim obstanek. Zato so Slovani izgubili že vso potrpežljivost in kličejo italijanskim zagrizeneem : Quousque tandem? (I)obro-klici.) Gosp. dr. FerjančiČ govoril je podrobno in jako temeljito o političnem položaji na Primorskem. Njegov jako vrli govor bodemo priobčili po stenografičnem zapisniku. — (Redek gost) obiskal jo danes naše ured-dnistvo. Bil je to g. M. de Y a m a n e, doktor medicine, rodom Japonec. Študiral je medicino v Be-rolinu in na Dunaj i, sedaj pa po naročilu japonske vlade potuje po Avstriji in ogleduje zlasti bolnike in jetnišnice. Iz Ljubljane odpeljal se je v Trst, Koper in Gradiško. — (Novi poveljnik) 28. divizije podmai šal Fran Wattek p!. Hermannsdorf došel je danes zjutraj v Ljubljano. — (Doktorjem prava) bil je včeraj na vseučilišči v Gradci promoviran gospod Alojzij Franko. — (Pevsko društvo „Zora" iz Karlovca) priredi o Binkoštib, kakor čitamo v „Obzoru" izlet v Ljubljano, na Bled, v Postojino in na Reko. — (Dvoboj.) V torek bila sta se v jahal-niči v Trnovem poročnika B. in Br. domačega peš-polka štev. 17. Poročnik Br. dobil je s sablo precej močno rano na glavi. — (Madjarski globus — pa mad-j a rs k a temeljitost v zemljepisji): Iz Budimpešte se nam piše 21. t. m. Kakor je bilo v „Slov. Narodu" poročano, pripetila se je na južni železnici blizu postaje „Zagorje-Sava" pretekli teden nezgoda. "V onem vlaku, koji je bil po tej nepri-liki zadržan, vozil se je mej drugimi potniki tudi sloveči madjarski pisatelj Moric Jokai, kateri to nezgodo v današnjem „Nemzetu" na dolgo in široko opisuje ter jo„ Lloyd" po besedi preloženo prinaša", — v kojem spisu nadobudni mladini oznanja, da ležita oni dve postaji na — Dravi. O ti uboga geografija! Dasi ima grb slavne ogerske krone četiri reke: „Dunav, Tiso, Dravo in Savo jako natančno in pomenljivo naznačene, vendar bi ozkosrčni domorodci, — da celo sloveči pisatelji ne znado, od kodi jim pritaka blagoslov in denar v deželo! Ako se to godi na zelenem drevesu," kaj bode še-le s suhim ?! — — (Uradniško konsumsko društvo) Prvo Ljubljansko knnzumsko društvu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, ima dne 4 maja popo-ludne ob ;J. uri v steklenem salonu Sehreinerjeve pivarne svoj letošnji redni občni zbor. Na dnevnem redu so mej drugim: Potrjenje računskega zaključka za drugo poslovno dobo, to je od 1. dne janu-varja do 81. dne decembra 1889 (bilanca, račun o dobičku in izgubi, izkaz prometa, pristop in odstop zadružnikov, računsko poročilo,) predlogi glede razdelitve čistega dobička (dotacija rezervnega fonda, dividenda, osnovanje varnostnega zaklada, nagra jenje funkcijonarjov) ; predlogi glede spremembe pravil (§ 28 lit. c) in nova volitev odbornikov namesto v letu 1890 izstopivših. — (Pekovska zadruga na Dunaji) je sklenila, da se cena zemljam povišu na dva in pol krajcarja, to pa zaradi tega, ker so mojstri pomočnikom morali povišati plače. — (Vabilo) k občnemu zboru Žalske po-družnice družbe sv. Cirila in Metoda v dan 28. aprila t. 1. v gostilno gospoda J. Hauzenbihlerja v Žalci. Dnevni red: 1. Volitev novega odbora. 2. Upla-čevanje letnine za preteklo leto. .'!. Razdelitev, oziroma prodaja knjig. 4. Nasveti. 5. Prosta zabava. — (A kad. društvo „Triglav") dobilo je za zastavo še sledeče darofe: Gosp. Oset, trgovec na Vranskem, 2 gld.; g. Svetina, c. kr. notar na Vranskem, 2 gld.; g. Šorn, nadučitelj v Št. Jurji pod Tabrora, 1 gld.; g Apat, posestnik v Št. Jurji pod Tabrora, 1 gld.; g. Kramar, učitelj v Šoštanji, 1 gld.; g. Meglic, učitelj na Vranskem, 50 nov.; g. Čibej, učitelj na Vranskem, 1 gld.; Neimenovan gospod iz Celja, 1 gld.; g. Štepic, c. kr. davkar na Vranskem, 1 gld.; g. Peter Majdič, veleposestnik in posestnik paromlina v Hodinji pri Celji, f>0 gld«,; g. Norbert Zanier, trgovec v Št. Pavlu v Sav. dolini, 5 gld.; g. Lulek, c. kr. deželni aodnijski svetovalec v Celji, 2 gld.; g. Ježovgik, oštir v Velenji, 1 gld,; g. Vidovič, c. kr. davkarski kontrolor na Vranskem, 1 gld.; gpdč. Cretnik, poštna upraviteljica v Št. Jurji pod Tu broni, 2 gld. , g. Komel pl. So-čebran v Gradci, 1 gld. ; gg. Mariborski bogoslovci 10 gld. 94 n. ; gg. Dunajski dijaki 5 gld. 40. n.; g. dr. Celestin, vseučiliščni prof. v Zagrebu, 3 gld. ; Neimenovana gospica 5 gld.; Gospića iz Slov Bistrice 10 gld. ; g. Brumen, c. kr. sodnijaki pristav v Slov. Bistrici, 2 gld.; g. Riktelj, kaplan v Slov. Bistrici, 4 gld.; g. dr. Prun v Konjicah 3 gld. j gospa Korun v Št. Jurji pod Tubroni, 3 gld.; gospa Apat v Št. Jurji pod Tabrora, 1 gld. ; Ptujska posojilnica 10 gld.; g. dr. Lipold, župnik v Velenji, 1 gld.; g. Mešiček, kaplan v Velenji, 1 gld.; g. Medved, kaplan v boštanji, 2 gld.; Neimenovan gospod in gospa iz Št. Ilja 2 gld. ; gpdč. Sinjeslava Mahanova v Velenji 2 gld. Akad. društvo „Triglav" kliče vsem p. n. dariteljem i dariteljicam : »Prisrčna hvala, slava Vam!" Telegrami „$ioveri3kerftj zarodu": Beligrad 23. aprila. Skupščina soglasno dovolila 5°!0uo priklađo na davke do deset milijonov dinarjev. Ta vsota se bode porabila izključno za oboroževanje vojske. Privoz 24. aprila. V Ostravski in Kar-vinskili jamah je začelo delati 90 — 98 odstotkov delavcev in rudarjev. Popolni mir. Bila 24. aprila. (Avtentično.) Včeraj zvečer napalo in oropalo je blizu tisoč ra/grajajočih delavcev tukajšnjo krčme. Ko je vojaštvo poseglo vmes, ustrelilo se je na poveljujočega ritmajstra dvakrat z revolverjem. Iz-gredniki so se zoperstavljali, Vojaki posegli so bajoneti vmes in parkrat slepo ustrelili. Ker je to bilo brezuspešno, ustrelili so dvakrat z ostrimi patronami, na kar so se izgredniki razpršili. Trije razsajalci mrtvi, dvanajst ranjenih, mej njimi deset smrtno. Izgredi pričeli so se popolnoma nepričakovano, uzrok neznan. Vojaštvo in žaiidarmarija stražijo po mestu in okolici. Proti 10 kolovodjam pričela se je sod-nijska preiskava. Bazne vesti. * (Strajki) Na Dunaji je zidarski strajk definitivno končan; v francoskih salonih so ženski krojači in šivilje delo zopet pričeli, v angleških pa še vedno ne delajo; strajkujejo še vojeninarji in strugarji; tudi kovaški in steklarski pomočniki utegnejo delo ustaviti, ako delodajalci njih zahtevam ne ustrežejo. — V Lov ovu so zadnjo nedeljo vsi pekovski pomočniki praznovali in še le v ponedeljek zjutraj zopet delati pričeli; pravijo, da bode tudi v bodoče pri tem ostalo. — VSmihovem pri Pr agi se strajk vedno širi. V ponedeljek zbralo se je nad 1000 delavcev, ki so hoteli v benediktinski samostan prodreti; ker jim je pa neki Psenicka skušal uhod zabraniti, vrgel mu je nekdo opeko na glavo, da se je nezavesten na tla zgrudil, in da so ga morali nesti v bolnišnico. Prijeli so 13 osob. — V Moravskej Ostravi je sedaj že vse mirno, takisto tudi v okolici mnogo delavcev že dela. Slabše pa je v W agstad t-u, kjer so strajkujoči delavci iz Ostrave tamkajšnje delavce naščuvali, da so tudi delo ustavili in da silno razgrajajo. Delavci so ople-nili in opustošili uže dve gostilnici in jedno pro-dajalnico tobaka; prišel je tudi že bataljon vojakov krotit upornikov. — Drugod, zlasti po Nemškem (Berolin, Hamburg, Frankobrod i. dr.) se strajki nadaljujejo. * (Četrtošolec — samomorilec.) V Eperies-u na Ogerskem skušal se je neki četrtošolec usmrtiti, ker mu je oče dal zaušnico zaradi lenobe pri učenji. Dečko se je tudi res ustrelil; zdravniku, po katerega je oče takoj poslal, se je sicer posrečilo krogljo zopet odstraniti, a vender bodo razpo-sajenca težko pri življenji ohranili. * (Dekle — pomorščak.) V nedeljo, krog poludne sprehajal se je po Dunaji čeden pomorščak, katerega je moral vsakdo po kratkem opazovanji imeti za žensko. Redar ga je prijel in odvedel na policijo. Tu je „pomorščak" sam povedal, da je zimska, in da je oblekla obleko nekega znancu, ki jo je pri njej shranil. Obsodili so jo zato na 8 dnij zapora. Bon s d ori'-o v holantlski kakao plačujete 1 gld. 50 kr. a. v. za prazne ploščevinaste škatljice? — Dočim se dobiva čist, lahko raztopljiv, tečen, sploh kot najboljši in najcenejši pripoznau po S «1*1. ."»O lir. v Ljubljani pri gospodih: J. Klauer-ji, i. Perdan-u, Jeglic-u & Leskovic-u, H. L. Wenclu. v. odprt (322-1) WW5 iJISLJAHSII mi M toj i za ne leto glcI.ft.ttO; mm pol leta *rl«l. !».:*<>; mm ćetrl letu ttlft. 1.15. 23. aprila. Pri Nloiui: 1*1. VVattek, VVechsIor, Steni iz Gradca-Kiedl iz Kočevja. — Bussolini iz Itanetk. — Skuica iz Uln-govice. — Schlosinger iz i-e<"'iiha. — Lnstig, Karpeles iz Prag«. — Slgrist iz Sotnograda. — pl. l't'liigel, Czap, Reis, Rizy, Maver, llirschl. Fink, Lco z Dunaia. Pri Ha-JH i- Rukel, Deininjrer, Mebus Feigl, Rlfldl, Zitter, vVind, Kiiber z Dunaja. — Kumbold iz Oradca. — Nardelli iz Trsta. - Globoenik iz Železnikov. — Dr. Volčič iz Loža. —■ I'Vankenstein iz Lipskega. Tržne cene v E Ječmen, „ 5 Ba Jajce, jedno : . , . 1— 2 0 '«B, „ 4 — Mleko, liter . . . . — 10 Ajda, „ 5 33 Goveje meso, kgr. 1 lili Proso, „ 4 73 Telečje „ , — tio Koruza, „ 4 67 Svinjsko , „ — 58 Krompir, , 3 21 Koštrunovo „ „ — 3* Leča, n • • • 1 1 — Piftanoo...... — BO Grah, , ... 10 — — 20 1 Fižol, , «i — Seno, 100 kilo. . . 2 f>0 Maslo, kgr. . 1 Slama, „ „ . . . ! 2 23 Mast, Bff Drva trda, 4 □uietr. 7 — i Speli frišen 68 „ naohka, 4 4]30. Meteorologično poročilo. C. Q Ca* opazovanja Stanj o barometra v min. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kriua v mm. C o. co (M 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7.*j!V1 mm. 7337 mm. 733*3 mm. (vGnC 15-8° C 10-8U C brezv. brezv. brezv. obl. obl. obl. 1210tmo. dežja. Srednja temperatura 10*7", za 0*8" nad noraialorn. 3Z>-u.n.aosl-:=i "borza, dne 24. aprila t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 88 9'J — gld. H8*95 Srebrna renta.....„ 89— — „ 89-— Zlata renta......, 110*— — „ 'O9'ol> b°l0 marčna renta .... „ 101*— — „ 101*— Akcijo narodne banke . . „ 1*42*— — „ 943*— Kreditne akcije.....„ 2j*3-90 — „ 295*— London........„ 11H-70 — , 118 80 Srebro........„ —*— -• „ Napol.........„ 9*43 — . 9-43'/, C. kr. cekini......„ ii 64 — „ 5"84 Nemške marke.....„ 58 30 — „ č>8*32»/a 4°/0 državno Brečko iz I. 1854 250 gld. 132 gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 100 , 178 „ 50 „ Ogerska zlata renta 4°/0....... 102 „ 55 „ Ogerska papirna renta 5°/0...... 99 „ 20 „ Dunava reg srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 „ 75 „ Zemlj. obč. avstr. 4Vt'/o zlati zast. listi . . 117 „ 50 „ Kreditue Brečko......100 gld. 188 , 50 „ Rudolfove srečke..... 10 „ 20 „ — „ Akcije anglo-avstr. banko . . 120 „ 142 „ 50 n Tramniway-društ. velj. 170 gld. a. v.. . . — „ — » Fin med v satovji | kilo 70 kr.; od 1 kile naprej pošilja se tudi po + poŠti. — Za čebelarje ♦ I ♦ v kositrenih škatljuh po 5 kilu, a kilo no kr., £ (škatlja 30 kr.), pošilja se po pošti proti predplačilu | ali poštnemu povzetju. • pristni garantirani pitanec I OROSLAV DOLENEG | L avecar, (335—1) ♦ ♦ trgovina z voskom in medom. Krog stalnih gostov hotela „PRI SLONU" napravi v nedeljo 27. t. m. za slovo gostilničarju gospodu Franu Ehrfeld-u mmkmwmi vetov z dvojnim koncertom c. in kr. vojaške godbe 17. pešpolka fcm. baron Kuhn in raznimi pronašanji na titrah s kupleti. 4, 6» v nuji* in vse zobup o|»<>ra. septenaibra. Wf Pitna, kopalna, mrzlovodna in mlečna zdravljenja itd. Brošure in prospekte pošlje zastonj ravnateljstvo. vedno sveža napolnitev, ataropreverjena glavbartikosolska slatina proti zbolenjn prebavil in prijetno osvežujoča pijača. (290—2) S" Dobi se pri »latinskoj upravi, v vneli trgovinah z mineralnimi vodami, v boljših fe™ špecerijskih in droguerijskili prodajulnicah in lekarnah ter v deffllnej hiši v Oradn. Hp. Od c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani se s tem naznanja : Vsled prošnje gospoda Antona Moschek-a, zasobnika v Gradci, se je prostovoljna sodnijska dražba njegovega posestva, ki je v tusodnej zemljiškej knjigi upisano pod vi. štev. 156 katastr. obč. Šentpetersko predmestje in obstoji iz: a) stavbinske parcele štev. 110/2, liiše konskr. štev. 4 nova v Prečnih ulicah v Ljubljani z gospodarskim poslopjem in dvoriščem; b) stavbinske parcele štev. 114/2, hiše konskr. štev. 4 v Poljskih ulicah z dvoriščem; c) zemljiških parcel štev. 91 in 90, vrta z zelenjavo, in d) stavbinske parcele štev. 110/3 dovolila in da se to zvrši, določil dražbeni dan 25. aprila 1890 dopoludne ob 9. uri loco rei sitae in odredil, da jo zvrši, c. kr. notar dr. Fran Vok v Ljubljani kot družbeni komisar. Posestvo vi. štev. 156 katastr. obč. Sentpetersko predmestje se izkliče za 27.000 gld. in se prizna tistemu, kdor bode največ ponudil, le za cenilno vrednost ali više. Servitutne pravice, ki obstoje vsled kupne pogodbe z 22. dne avgusta 1855, ostanejo po prostovoljnej dražbi nespremenjene. Dražbeni pogoji, vsled katerih imajo vsi, predno jamejo dražiti, 10°/o varščino izklicane cene dati v roke dražbenemu komisarju, situacijski načrt in izvleček iz zemljiških knjig so na ogled pri draž-benem komisarju dr. Franu Vok-u v Ljubljani. V Ljubljani, dne 22. aprila 1890. ^204-6) FRAN CHRISTOPH-ov svetli lak za tla je brez duha, se hitro suši in dolgo traja. * Zaradi teh praktičnih laatnostij in jednostavnoga rab ljenja se posebno pripo- «. P roča, kdor hoče sam lakirati tla. — Sobe se v dveh tirali zopet lahko rabijo. P — Dobiva so v različnih barvah (prav kakor oljnato barve) in brezbarven (ki daje F samo svit). — Uzorci lakiranja ln navod rabi dobe se v vsoh zalogah. Dobiva so v LJubljani pri FRAN CHRISTOPH, W J\T A TVTTT T JIH"ITTOT A TSTTST TT izumitelj in jedini izdčlovatelj pristnega £ IV AJN U LiUCJVlVlAJN JN - U. BVetlega laka za tla, PRAGA & BE110L1N. tAAi^ j i tihito ^tii4>k.^><