1\n>V. Mrlrk ii.Kjl.ti I |mj| m »rlja » Man-
i,r^' i--iy**ja »i
„..iziTsf Mtt H»l. - k.
i hI - ■■
I j i-, trt let« . I .. ..
z» t« ii'i>> io Ri' — "i
•>..t Ma . •'  .. -I ,,-trt li-ta •-'
w,„|i,i-tr., in»pravu jo v Kiwpo»kih ulirali (BtrrafM**) **■ ItT.
O/iiiiiiIIm:
navadno ilri*«topn» vratu «f plačaj«
či* m- nitim* Ikrat, . It M titka ikrat, . t» s» Inka Škrat -• pmiirnku i« plii^u -jejo p.i pro.itiru.
Za »»»k t i n k ja plačati
kolek (iti-mprlj) n 30 k.
K..k,.pi,i  m ii» vračajo, tloptMi naj «» blagovoljna Oankujejo.
nt. ee.
V Mariboru .">. Beg>teml>r*a 1JSOH.
Tcc^j r.
Praška „Correspondenz" kranjskemu deželnemu zboru.
,.Vscm političnim strankam je trdno združenje, trdna zveza tistih, ki imajo enake namere, eonditio sine qua non. Se bolj pak je to potreba po« litično-narodnini strankam.
Slovenci, naši slovanski bratje, kteri BO po nesreči razdeljeni pi več deželah cesarstva, kjer jo mešano prebivalstvo, imajo zelo težaven položaj. Od ene strani jim zelo proti ponemčevanje, na dragi strani jim žuga italija-nizem, ki kakor lave poplav naprej prodira. Slovenci so zdaj Batno na Kranjskem nekako središče in politično domovanje našli, kakor tudi imajo \ kranjskem zboru večino. Njih nevaren stan v Istriji, Gorici, Stirskem, Trstu itd. jim je že davno idejo dal, da teže do tega, da bi se njih ostro narodna zemlja v eno posebno upravno celoto (skupino) zedinila. Dozdaj pn niso še toliko dosegli, da bi se njih narodnost Nemcem in Italijanom nasproti vsaj za veliko silo in potrebo v šoli varovala.
Slovenski narod je davno že umel, kako v ozki zvezi je pogoj njegovega življenja z interesom Čcskc in njenim česko-slovanskhn prebivalstvom. Slovenski narod je vedno kazal simpatije do nas, in pri vsaki priliki izgovoril, da identificira svoja prizadevanja z našimi političnimi prizadevanji.
Kako pa je z vodniki, z zastopniki slovenskega naroda? Ali so siti ravnali vedno po simpatijah in pravi volji njihovega naroda? Ali so se trdno združili z nami, ko je veljalo nekaj določilnega dosezati?
Istina je, ob svojem času so prišli v slovanski kongres na Dunaj, tam so pristopili ideji, v oni važni dobi deželnih zborov, adreso poslati, ki je imela federalističen program varovati. Ko pa so potem deželni zlimi skupaj stopili, ko je prišla ura preskušnje, dali so se iz Dunaja pol z dobrikanjem pogovoriti, pol ostrašiti. Brez pogodbe so volili za državni zbor in so z druzimi tudi tjekaj šli. in kako so se zadržali tam nasproti stvarjenju con-tralizujočega dualizma ? Ali so kodaj energično pr o t o s t o v al i, ali so se le toliko kakor P o 1 j a k i branili C e n t r a 1 i s t i č u e ga n a 1 i V a V Žalibog da ne. Oe se i/.v/ame nekoliko bojazljivih dostavnih predlogov (amendements), bili so le za olepšavo, za prav cenjeno stafažo tistemu reichs-rathu, kteremu je bilo ravno zarad njegove nenrškujoče tendencije mnogo na tem ležeče, da je imel malo slovanskega obroblja. In gotovo je, da so slovenski državni poslanci tudi s tem obnašanjem zopet federalistični reči, reč njih v veliki nevarnosti stoječega naroda naravnost kvaro delali.
In zdaj? Tudi zdaj zboruje zopet kranjski zbor s slovensko večino. Mirno, kakor da bi se ne bilo nič zgodilo, kakor da ne bi bilo velike politične spremembe, ktera je položaj deželnega zbora samega predrugačila, za čenja se posvetovati o predlogih, ki mu jih je vlada dala. Vidi se, da nikomur tam v glavo ne pade, vprašanje staviti, čo ni morda deceinberska ustava stanje deželnega zbora bistveno spremenila. Vidi se, da se nobeden tam no čuti poklicanega, da bi proiskanje in pregledanje nasvetoval, koliko nova ustava avtonomijo kranjsko dežele in slovenskega naroda pospešuje ali mu škoduje.   Vidi se, da se tam nihče več ne spominja, da so bili pred fe-
deralističnih političnih misli, in še menj se misli na to. kako bi se federalističnemu mnenju, ktero ima še denes narod slovenski, tudi v novih razmerah legitimen in zraven praktičen izraz dati mogel.
Vidi se, da nimajo očesa, nimajo ušesa za to, kar se v Lvovu na gališkem /boru godi, kjer se dela vsaj krepek poskus, storjene zmote popraviti. Vidi se, kakor d a bi se hotelo v 1 ad aj oč i s t r a n k i d a t i zel., prijeten dokaz, da se tudi slovanski deželni zbori do-bodo, ki se strogemu dualizmu znajo poklanjati.
Kranjski deželni zbor si daje videz, kakor bi bil pil iz reke političnega pozabljenja , kakor bi ga nič ne brigalo, kar ni v ozkih mejah njegove zdanje kompetencije ostro okleneno , kakor da hi bil od nekdaj tak in bi iste pravice nekd aj imel, kakor mu jih zdaj deecmbcrska ustava daje. 1 n a li so pač ča si t a ki, da so more tako velikemu, brezskrbnemu pokoju udati? Ali je morda vse ene cene, ali sc zdaj glas povzdigne za pregled ustave ali kakor si bodi, ali če se to odloži na primerneji čas, morda ad calendas graecasV Ali so si slovenski državni poslanci morda v svesti, da so po mislih svoje dežele, svojega naroda na Dunaji delali in da jim ta pritrjuje? Ali jim ni tenmč znano, koliko glasov izmed naroda se je oglasilo, ki so bridko grajali njihovo ravnanje, ko so še na Dunaji zborovali V Javno nasprotimnenje s slovenskimi državnimi poslanci pač na Kranjskem ni bilo manje nego v Galiciji proti poljskim poslancem.
Nečemu kranjskemu zboru svetov dajati, da si ga kličemo pred forum politične kritike.  Pa kažemo lebko na javno manifestacijo slovenskega naroda.
„<Jorr." navaja znano resolucijo ljutomerskega tatioin 8 šesterimi odstavki in pravi potem :
Mi bi mislili, da ta resolucija obsega za zdaj ves program slovenski. Ako p.i se noče, da te resolucijo ne bodo vetrovi odnesli, bila bi dolžnos^ slovenskega deželnega zbora , da jo za svojo prevzame, za svoj program postavi.
Ako bo kranjski zbor na dalje zboroval kakor do zdaj, ako bo, rekli bi, pustil ljubega Boga očetu za vse skrbeti, lebko mu že zdaj zakličemo, da slovenskemu narodu nasproti, ki ima v njem edinega postavnega odvetnika v tem trenotku, v težko odgovornost zapade. Naj so povzdigne do možatega dela in zastavo svojega naroda novemu položaju reči nasproti visoko nosi, dokler je še čas, kajti ne samo za vlade, tudi za ljudstva je osodo-polno: „Pre poz no!"*
Iz (iczHnili zborov,
7. »u'ja <lt>i.<>ln«>f;a v.liorn K ran jakega 3. avp.
(h.v. sporočilo.)
Dnevni red: I. Vladni predlog glede šolskega nadzorništva so izroči Šolskemu odseku.
2.   Volitev cestnega odbora.   Voljeni so: (iuriboldi, Trco, Zois, Zagorce, Kramam-, Bastcrn, banger.
Iz Favlihove torbe.
(Nekaj od „naroduega duha".) Pavliha menda ni da bi sc moral še slovenskemu svetu predstavljati. Pozna ga vsak, kdor slovenski narod pozna in njegove pravljice. Stari očetje ki tabak kade, in mlade deklice ki po mladenčih gledajo in štejejo, kteri je lep in kteri grdo bodi. vsi vedo, da je Pavliha bil, kakor je Bepoštev bil. ali lažnjivi Kljukec, kralj Matijaž in Martin Krpan. Pa bukvar Ciontini, ki v Izubijani molitevske in druge dobre bukve prodaja, je tudi o Pavlihi v slovenski (menda po rnnjcem prestavljalci Malavašiči raztrošeni) knjigi neresnično novico po svetu raznesel, daje Pavliha žo tjekaj šel, kjer je črv ministei skupnih zadev in deficita ni. Tudi oni slovenski očetje, ki zapečjo sede* in verujejo, da ves denašnji svet ni bobove luščine vreden in da hudič le preveč gospodari, pravijo svojim vnukom, da je Pavliha umrl in da ga ni več tukaj na zemlji, kjer človeka dolžniki nadlcgovajo in komarji pikajo. Vse to pa »i res. Pavliha je še živ, tako živ, kakor, na primer, poslanec Svctec v Ljuljani. Itazloček med nekdaj in zdaj je le ta, da ga je kultura, ki je po Me-hstovi besedi v Goetejevem Faustu ves svet oblizala in se celo na hudiča stegnila, tudi njega doletela tolikanj, da že dober čas slovenske politične in nepolitične liste bere in vse nove postave pozmi. Očita se mu, da je med stranko zanikavtov, pa to je taka krivica, kakor se enaka še marsikte-retnu slovečemu možu godi. Pavliha rad hvali, kjer kaj hvale vrednega najde, bi ker je že enkrat mod tiste zašel, ki imajo kadilnico v roki in šibo zraven sehe, med časnikarje, naj začne precej hvaliti, da bodo bog in ljudje ž njim zadovoljni. Najprvo pa bodi govorjeno o slovenskih dopisnikarjib in o „na-rodnem duhu".
Dolgo, dolgo sem jaz, Pavliha, študiral kaj jo in kakov jo narodni dul', in kur po resnici naj povem še zdaj se mi čudno zdi, kak bi mogel Wti, Dolgo čnHU sem mislil, in še denašnji dan me včasi, kedar sem prav ""'zel, objcmljo misel, da joto nekaj abstraktnega, ki pomeni samo: narodno
samosvest, vzbiijenje uašega naroda, življenje za kaj višega, spoznanje svojih naravnih pravic. Ali kedar berem ogromno število dopisov v ranjcem „Slovenci" v prejšnjih in zdanjih „Novicah", pokopanem „Napreji" in celo v novem „Narodu" sem ter tje, spravi me to branje ob prvo misel in namalati si moram ta „narodni duh" kakor dobrodejno, čarobno, čudovito megleno pošast, ki leze v strah vsim nemškuturjem od bajte do bajte, od vasi do vasi i/ ene doline v drugo, bi mislim si ga s sivo brado, z veliko batino, s ktero vse naše domače lumpe pretepa, s počasnim korakom in — ne vem s kom še. Zaspan pa mora biti ta narodni duh, ki nemškutarje straši enkrat na koroških gorah, enkrat v štajerskih dolinah, strahovito! Kajti dopisniki, ki poročajo o njem, vedno kakor nekaj posebnega vodo o njem povedati, da sc je vzbudil, zdramil, oživel, prikazal. Od drugod pa eden poroča, daje živ, drugi zopet, da še vedno tisočletno spanje spi. Saj jaz bi ne rekel nič; jaz sem bil vse svoje življenje neroden in spim še denes rad. Ali jaz nisem naroden dub , nemam toliko posla kakor on. Truden ne more hiti, ker pri nas na Slovenskem sploh še toliko ni storil, kakor baron Bauch na Hrvaškem. Fetiramo ga menda tudi ne preveč, da bi ga z navdušenjem in ognjem upijanili, kajti obojega je pri nas po većem in celem premalo. Pa vendar tožijo dopisniki od tu in tam, da spi. Ker, kakor povedano, eni pripovedujejo kakor da bi se včasi tu pa tam pokazal, eni mu pa zaspanost očitajo, tako jc ta cela pravljica malo zmešana, (,'e ima res poslednjo polhovo naturo, in se medvedu enako rad zaliže in spi, moramo Slovenci gledati, kako ga na noge in na delo spravimo, da bo naglo vso Slovenijo ob-tekel. Judovski prerok Klija je lnalikovavcem, kterim njih bog ni hotel ognja na drva poslati, svetoval naj glasneje kličejo, da ga zbude, čo spi, ali kličejo če se je šel na stran - oddehnit. Poskusimo še mi tako, kakor ta Elija svetuje, kričimo. Pod milim nebom, na taborjih, se glas razlega, tam naj se vstopijo možje, ki imajo dobra pljuča in naj skušajo klicati, saj dolenjski Ribničan pravi! beseda ni konj! Učenjak Muflon je tudi grozovito rad spal. Ker je pa hotel vstajati rekel jc svojemu hlapcu naj ga v jutro s palico in silo iz postelje spravi; ta jo res tako storil in učenjak je vstajal in mnogo vee      i,   I nit! to je tudi podučno in razumljivo za nas! —cp—
3. Sporočilo deželnega odbora o sprejemu Galcnfelsovo, Šolcnbur-gove, Wcitonhilerjcvc dekliške iu 1-Todnigove ter Holdheiniove ustanovo za Slepe na deželni račun se izroči finančnemu odseku.
■t. Osnova postave glede zapora obče Škodljivih OSeb 1 posilni delavnici se izroči že voljenemu odboru za posilno delavnico po nasvetu posi Tavčarja.
o. Račun Glavarjeve ustanove za leto 1866—1867 in proračun za 18G8 se izroči finančnemu odseku.
6. Poročilo deželnega odbora o ravnopravnosti slovenskega jezika v javnih šolah in uradnijah na Kranjskem se izroči šolskemu odseku. Poročilo in postavo, ktera tu spodaj sledita, je bral dr. Hleivveis slovenski.
7. Poročilo petieijskega odbora o prošnji zastopništva mesta Kranjskega zarad pobiranja srenjskib naklad. Odbor podpira prošnjo, da naj li-nančno ministerstvo zavkaže najemniku užitnine, da pobira za mesto Kranjsko 20°/0 naklade in da tekoj plača do zdaj zapadli znesek od 1. januarja 1868 sem.
Porodilo d./«'iii.«a odbora kranjskega o ravnopravnosti »lovenaktKrt Jezika v javnih šolali iu ui-adiiij.ili na Kranjskem.
Slavni zbor!
Po sklepu deželnega zbora v 6. seji 18(17. leta 28. dne svečana je dobil deželni odbor to-lc nalogo:
„naj izdela in prihodnjemu deželnemu zboru predloži načrt, kako bi se v vojvodini Kranjski ravnopravnost slovenskega jezika v šolah, uradnijah in sodnijah uresničila.
Odveč bi bilo, ako bi se deželni odbor hotel dandanes sklicevati na mnogoletno vroče želje slovenskega naroda in zastopnikov njegovih po ta-košni postavi in silno njeno potrebo dokazovati na dolgo iu široko, in to tem menj, ker obširne njene obravnave dveh deželnih zborov so zapisane v stenograhčnih listih našega zbora (glej stenogr. sp. 18(1(5. leta stran 228. 3.09—361 , 466.488 — in pa lota 18(57. št. 60). Tu je bilo dokazano, da ljudska šola, nikakor ni ljudska šola, ako sc mladina ne podučuje v jeziku, ki ga ljudstvo govori, — in dokazano jc bilo dalje, da tudi v srednjih šolah se mladina naša mora v narodovem jeziku, a ne v slovnici sami, popolnoma in tako izuriti, da stopivši iz teh šol more zadostovati zahtevam naroda svojega, hodi-si da si izbere poklic uradnika, duhovnika, obrtnika, učenika, zdravnika itd.
Kjer tedaj naravno pravo narodovo od eno strani, od druge pa djanska potreba vsakdanjega življenja tako jasno govori, ondi ni trebn obširnih razlogov, da sc narodu da, kar narodu gre.
Da pa pričujoči načrt o zadevah šolskih zahteva za zdaj le to, da sc v tako imenovanih srednjih šolah vsaj polovica naukov razlaga v slovenskem jeziku, temu jc vzrok to, da odbor ni hotel prestopati meja, ktere so si zagovorniki narodnih pravic po natanjčnem prevdarku naših razmer postavili v prejšnjih sesijah deželnega zbora in kterih se jo držal tudi tisti po deželnem zboru izvoljeni odbor, ki je v seji 12. svečana 1866 leta poročal o učnem jeziku za ljudske in srednje šole. Veljavo prislovice naše: „kolikor jezikov znaš, za toliko ljudi veljaš" po vsej vrednosti svoji spoznaje, niso zagovorniki ravnopravnosti slovenskega jezika nikdar preganjali nemškega jezika popolnoma iz naših šol, marveč mu na pravem mestu vsegdar odločevali toliko prostora, da se ga tista mladina, ktera šolstva svojega ne konča z ljudsko šolo, zdatno nauči, a da ta prostor vendar ni tolikšen, da bi škodo trpel deželni jezik.
In tega vodila se dr/i tudi deželni odbor, trdno pričakovaje. da mu pritrdi vsak, kdor se drži človečanskega pravila: „česar sebi ne želiš, ne stori bližnjemu", in vsak, kdor ve, da nikjer na svetu ni vezana kultura na jezik, ampak le na znanstva in vednosti, ki si jih človek pridobiti more v tem ali onem jeziku.
Kar se pa tiče rabe slovenskega jezika v javnih uradnijah, obsega ta načrt ono okrožje uradniških opravil, kadar gosposke bodi-si z besedo bodi-si pismom stopajo v dotiko z ljudstvom. Vzeto je v načrt vse to, kar je že dozdaj po različnih vladinih ukazih gosposkimi zapovedano, a jc žalibog zapoved le na papirji ostala. Temu pa more v ustavni državi enkrat konec biti . da ji' narod naš v uradnijah, ktere vendar tudi on zdr-žuje, mučenec nemSčine , ki jc ni' razume, /a nespametno (absurdum) hi pač vos svet spoznal , ako bi se narodu v nemških okrajinah Austrije slovanski dopisi , slovanski odloki itd. podajali, in vendar se slovenskemu narodu na Kranjskem o tem še dandanes z malimi izjemami, tako godi kakor da bi krivica bila pravica! /adnji čas jc. da narod naš v tem obziru neha biti tujec na domači zemlji.
To bodi slavnemu zboru dokaz, da to, kar se v pričujočem načrtu zarad narodne ravnopravnosti zahteva, je lc postulat pravice, in da vse, kar zahteva v postavi šolski in v postavi za uradnije , se opira na žive potrebe vsakdanjega življenja naroda slovenskega, kteremu se je sicer odvzela tlaka in desetina, a no sc povrnila ravnopravnost narodna.
Da pa se uradnikom cesarskim , advokatom in notarjem olajša raba slovenskega jezika v njihovih javnih opravilih, treba je, da se ravnopravnost jeziku našemu odpre tudi v viša učilišča. V ta namen bile so pri c. k. ministerstvu dunajskem 1848. leta razprave za napravo vseučilišča Slovencem v Ljubljani, v ktereni bi se dotični nauki razkladali v slovenskem jeziku.
Nn stran pustivši za zdaj vseučiliščino vprašanje povdarja deželni odbor, glede na potrebo popolno izurjenosti uradnikov, odvetnikov iu notarjev v slovenskem jeziku, vendar /e zdaj živo in neobhodno potrebo, da se vsaj en oddelek vseučiliščin ustanovi v Ljubljani, iu v ta namen svetuje slavnemu deželnemu zboru, da sc obrne do visoke vlade s prošnjo, da se napravi akademija za pravoz nanstvo, ktera so jc v Ljubljani po ukazu c. k. ministerstva za nauk od 5. okt. 1848. leta št. 0230 žo lota 1849. začenjala z napravo dveh učilnic pravoslovnih, namreč avstrijskega državljan-
skega in pa kriminalnega prava, pa je prestala zopet, ko je v Avstriji zgi-nila ustava.
Po vsem tedaj deželni odbor predlaga: Naj sklene slavni deželni zbor:
1. priloženemu načrtu postave, po kteri se uresniči ravnopravnost slovenskega jezika v javnih šolah iu uradnijah kranjskih, se pritrjuje.
2. naprava pravoslovno akademije se za neobhodno potrebo spoznava in glede na to potrebo prosi sc visoka o. k. vlada, da po ustavni poti skrbi za to, da se v Ljubljani napravi akademija za pravoznanstvo s slovenskim učnim jezikom.
Od deželnega odbora vojvodine kranjske. Ljubljana 28. velikega srpana 1808.
I* o n t a v n
veljavna za vojvodino Kranjsko, kako naj so uresniči ravnopravnost
slovenskega jezika v javnih šolah iu uradnijah. S pritrjenjem deželnega zbora mojega vojvodstva Kranjskega ukazujem takole:
/. tcutran Sol. A.   Z as t ran ljudskih šol. i;. 1.   Po vseh ljudskih šolali na Kranjskem jo slovenski jezik učni jezik, samo v nemških občinah na Kočevskem bodi učni jezik nemški.
§. 2. V tretjem iu četrtem razredu glavnih šol je nemški, na glavni šoli kočevskega mesta pa slovenski jezik učni predmet.
B.   Za stran šole za učiteljske pripravnike. §. 3.   V šoli za učiteljske pripravnike je učni jezik slovenski.
C.   Z as t ran srednjih šol. §. 4.   Po gimnazijah iu v realki naj se podučuje že precej zdaj vsaj polovica učnih predmetov v slovenskem jeziku.
5.  Določba prejšnjega paragrafa (§. 4) kolikor še ni že zdaj v djanji, naj sc zvišuje tako, da se v bližnjem šolskem letu prvi razred, in s tem napredujoč v prihodnjih letih višji razredi po tem načinu uravnajo. D.   Z as tran obrtniških šol. J;, (i.   V obrtniški šoli, ki je v zvezi z realko ali v oni, ki se vpri-hodnje ustanovi, jc učni jezik slovenski.
11. zastran javnih uradov. §. 7.   Slovenski jezik naj vsem javnim gosposkam iu uradom rabi
tako-le:
a) Slovenske vloge naj so vselej rešujclo v slovenskem jeziku ;
b) zaslišbe in obravnave s slovenskimi ljudmi naj so opravljajo v slovenskem jeziku; v tem jeziku naj se pišejo vsi dotični protokoli, in izdajo dotične rešitve;
e) vsi ukazi, vabila, razglasi in naznanila slovenskim ljudem naj bodo v slovenskem jeziku.
§. 8. Določbe prejšnjega paragrafa (S, 7) naj veljajo za vso uradnije, posebno za vse politične, davkarske iu sodne reči v civilnem kakor v kazen skem postopu.
§. 9.   Ministrom, kterih sc dotiče, nalaga se zvršilo te postave.
(i. m'jja tlc>-/4>lm>gii zbora »tirsli<>ga 3. »ep t.
(Izv. sporočilo.)
Sprejme sc predlog dr. llafnera, naj se izroče zavoljo važnosti pred-metove prošnje okrajnih zastopništev glede pobiranja vžitnine odboru za deželno gospodarstvo.
Dr. Reohbauer poroča o spremombi srenjske postavo. V smislu dr/, osn. postav od 21. decembra 1807 se spremeni §. (i. deželne srenjske postavi' in 4. srenjske postave za mesto Maribor in Celje tako, da so razširi volilna pravica na vse, ki v kaki srenji stanujejo iu tam od svojih dohodkov davke plačujejo.   Vso 3 spremembe so se en bloc sprejele.
Wanni8oh poroča v imenu odbora za srenjske in okrajne zadeve in nasvetuje postavo, po kteri bi smeli okrajni odbori v izročenem področji preiskavah in pozvedati, srenjskim zastopom zaukaže in vodila dajati in jih (srenje) z globo do 50 gld. kaznovati, ko bi svoje dolžnosti ne spolnovali. Globa gre v okrajno blagajnico. C. k namestnik nima nič proti postavi, ktera se sprejme. Na dalje obvelja postava, ki bistveno pravi, da prestanejo postave, ki so branile nektera posestva razdelevati in kosati. O tej postavi bomo govorili še obširneje.
Dr. Tunner poroča o postavi, vsled ktere se smejo žc obstoječe privilegije do cestnine in mostnine na necesarskih cestah še nadalje rabiti. Dovoljevati jih sme naniestnija, ako jej pritrdi tudi deželni odbor. Pri tej priliki nasvetuje poslanec Siiz, naj deželni odbor natanko pozveda o štirskili mintičnib razmerah in poroča v prihodnjem zasedanji. Krandstiitter živo podpira ta predlog, kterega zbornica potrdi. Še poroča dr. Schrciner o proračunu za leto 1868 in Conrad v zadevah zeiuljiščncga odškodovanja za leto 1867, 1868 in 1869. Nekoliko po poldne seja konča in sc določi prihodnja za saboto.
4. Mja deželni>«a zbora koroskoga.
1. Predlaga (iotz iu drugi spremembo deželn. volilnega reda tako da bodo volitvo z oddajanjem glasovnih lističev skrivne — Predlog jo bil izročen političnemu odseku.
2. Dr. Luggin predlaga, da naj se v gospodarski odsek voli še 0 udov (ne štiri) in naj sc ta odsek razdeli v dva dela. Predlog se sprejme. Nova volitev \V ei n do rfer j c v a iz Vošperga se potrdi. Na dnevnem reda je dež. odbora sporočilo o pogajanji z mestom Celovcem zastran nekih deželnih naprav.   Izročeno finančnemu odseku.
G i r on col i poroča o nekterih prošnjah, o deželnega odbora pogajanji zastran glavne stražo s poštno uradnijo iu vojaško. Ker so se stroški preveliki zdeli, ne bodo pošte v glavno strnžo naselili itd. — Neka pro.šnja do cesarju, da bi so smelo nekaj ostankov za nornišnico namenjenih denarjev za drugi zavod porabiti — so izroči v preudarek finančnemu odboiu Pride na vrsto poticija iz beljaka zastran coste.
Posl. Hillinger in'dragi interperaje vlado: Kor jo knjezoškof Maver }e 1. 1840 umrl in v svojem testamentu za dediče svojega nemalega premoženja postavil ubožne iz prejšnje škofije Krške, in je od smrti njegove /e •JS let preteklo, pa ni še dokončano sodnijsko obravnavanje zapuščine, in se deljenje tega premoženja med uboge tudi da med deželne reči šteti, vprašajo podpisani vlado, zakaj se ni ona stvar še končala, kje in kako je ono premoženje založeno.
Deželni president Kiibeck obljubi odgovora kmalu. Prihodnja seja je v saboto.
Govor poslanca dr. Vodnjaka v itirskem dež. zboru proti volitvi dr. Schimdta.
Razloge nasprotnega mnenja glede volitve g, dr. Schmidta sem že v volilnem odboru razkladal; hočem jih pa 111 še enkrat ponoviti, da bi mogla slavna zbornica razmerje vsestransko spoznati in po tem svojo konečno sodbo storiti.
Kakor so mi dozdeva, ni g. sporočevalec glede trgov Marbreg in Vozenice reči razmer dovelj razjasnil. Ta dva trga sta se bila leta 1 m 1H združila s sosednimi kmečkimi srenjami v posamno občino. §, 12. volilnega reda za deželni zbor govori o srenjah v smislu srenjskega reda; občine volijo v smislu srenjskega reda svoj zastop skupno. Ker pa ima deželni zbor zastopati posamezne interese, je celo naravno, da je treba glede volitev za deželni zbor združene kmečke srenje ločiti od mestne srenje. V tem sem popolnem ene misli z odborom in se skladam tudi z mnenjem, da se ima odobriti, da se je volilo v tržnih srenjah Marbreg inVozenica brez združenih kmečkih občin; toda s tem pricipom naj bi se ne bila že pravda končala, kajti ta princip sam še no more konečno rešiti predstojećega vprašanja; moralo bi se bilo naravnost izreči, kako naj se srenje zopet razločujejo,
Tu jc dvojna pot odprta; ali uaj se postopa, kakor se je postopalo v trgu Šoštanju, ali pa tako kakor v trgih .Marbreg iu Vozeniea.
Iz spiska volilcev posamne občine se namreč dade kot volilci za deželni zbor vsi oni izbrati, kteri imajo po §, 12. srenjskega reda volilno pravico, namreč voliei prvega in druzega volilnega razreda iu vsi tretjega razreda, ki plačujejo vsaj 10 gld. neposrednega davka. Tako je ravnal trg Šoštanj misle, da so itak napravljeni že spiski volilcev treh razredov, da torej ni treba še novih spiskov napravljati; vsled tega ima trg Šoštanj samo 36 volilcev. Drugače pa se jc postopalo v trgih Marbreg iu Vozeniea; tam so se vzeli v spisek volilcev vsi volilci iz spiska za srenjske volitve, od najviše do najniže nadačenega; obe srenji ste se tako rekoč ad hoc (za zdaj) ustanovili kot srenja za deželni zbor. Tako ravnanje se po 1.3. ne moro odobravati. Pa ko bi sc tudi odobrilo, jc celo proti 13. srenjskega volilnega reda, da se jc vedel Marbreg iu Vozeniea kakor ena srenja z dvema volilnima razredoma; tu sc namreč pravi (bore):
„Navadoma naj se napravijo 3 volilni razredi; le izjemoma, ko bi bilo namreč le malo volilcev in bi bil nezdaten razloček med davki, ktere plačujejo, smeta se napraviti le 2 volilna razreda".
To izjeme pa ni niti v Marbregu niti v Vozenici. V Marbrogu je. bilo namreč nad 130 volilcev, kakoršnih tirja volilni red. torij ni bilo vzroka delati le 2 volilnih razredov. K taki razredbi v 2 razreda je pa še treba po §. 13. dozvoljenja političnega okrajnega urada; in tega doz voljenja tu ni. Ravno to velja o Vozenici, kjer je bilo tudi volilcev dovolj, da bi se bili napravili 3 volilni razredje.
Po vsem tem sc jc torej naravnost proti srenjski postavi grešilo. Ker je že volilni odbor govoril o principu, nasvetoval sem že tam, da hi princip dopopolnil, naj se prizna, da se ne smejo napravljati novi volilni razredi, kedar so že kmečke srenje ločene, ampak da imajo po ločitvi kmečkih občin v oddelku za mesta in trge le še voliti volilci že obstoječih volilnih razredov, iu da sc mora, ako se ta princip prizna, tudi v Slovenskem Gradcu, Šoštanji in Slovenski bistrici po izključenji kmečkih občin ravno tako postopati, Toda iz vzrokov v poročilu navedenih odbor ni pristopil k mojemu nasvetu, ker bi se namreč sem ter tjc po izklučenji kmečkih občin ne dali več napraviti 3 volilni razredi. Jaz sem dokazal, da se tega pri srenjah Marbreg in Vozeniea ni bati, da tudi te morejo imeti 3 volilne razrede, da so torej razlogi volilnega odbora neveljavni.
Večina volinega odbora misli nadalje, da hi bilo pač težko da na pravem mestu vprašanje, ki je po postavi dvomljivo, iz vzroka ueoega posameznega slučaja in enostranskega protesta določiti brez pogoja in tako da se izgled ne pojemlje in daje za druge slučaje.
Gospodje I Tudi ta razlog nima zaslonibe. Mi imamo postavodajaluo pravico, sinemo torej tudi posamezne paragrafe razlagati, iu s tem ne dajemo posnemovalnega izgleda (prejudiciranja) za nezakonitost, teniuč samo Za razlago, kakor jo postava tirja. Deželni zbor nima samo pravice, temuč tiuli dolžnost, take dvomljive slučaje razložiti in enake cene je, ako odloči precej ali še lc po nekoliko tednov.
Razlog, kterega na dalje navaja volilni odbor, da so namreč v taeib dvomnih slučajih po najboljem tisti način ohranjuje, po kterem so vsi volilci svojo volilno pravico dozdaj brez ugovora rabili, nima ravno tako nič podpore, kakor poprejšnji. Kajti, ako se kako hudodelstvo razkrije, mora se kaznovati, iu če se najde nezakonitost, je deželni zbor poklican, da jo kaznuje, in v tem slučaji volilce Šoštanjske iu Slovenjegraškc varuje. Da se je tem v njih pravici velika krivica delala, to dokazuje protest, ki so ga vložili.
»Ta protest", tako sc pravi v sporočilu volilnega odbora in v onem deželnega odbora „je samo od 22 volilcev podpisan." Meni se pak čudno zdi, da jo eden kakor drugi odbor pozabil povedati, da je ta protest ne Batno od 22 volilcev prišel, temuč da je bil predložen kot enoglasen sklep °heh občinskih zastopništev: Slovenjega gradca iu Šoštanja v imenu .vseh, '(' imajo pravico voliti, tedaj v imenu !)2 volilcev. Če se sicer protestom, ktoro dado kaka manjšina volilcev, tolikošna veljava pripisuje, mora se po
moji misli tudi protestom,  ki izhajajo od dveh občinskih zastopništev, primerno važnost pripisati.
Ako se nezakoniti glasovi izvzenio, izpade račun takole: K volitvi ji' prišlo 208 volilcev.   Izmed teh jih je 12 nepostavno v spisek v.iliUev zapisanih.   I glasove je odbor kot napačno in nepostavne izbiisal.   Odpade tedaj Hi glasov.   Ako se ti odštejejo od onih volilcev, ki so k volitvi prišli,  ostane 159 volilcev,  ki so imeli pravico voliti iu absolutna večina je 80.   Gosp, dr. Oskar Schmidt je dobil 07 postavnih glasov, njegov nasprotni kandidat g. Vincenc Globočnik pa '.»l, tedaj jc g. Vincenc dobočnik legalno izbran zastopnik tega volilnega okraja. Torej predlagam i Visoki zbor naj sklene :
a) Volitev g. dr. Oskarja Schmidta za poslanca mestom in trgom volilnega okraja Slovenski Gradec se ne potrjuje;
b) volitev g.  Vinoenca Globočnika   za poslanca zgoraj imenovanega okraja so potrjuje.
(Znano je našim bralcem <lu je nasvet padel in bil potrjen Nemec Schmidt.)
Stanje Slovanov v Dalmaciji
opisuje sledeči v Zadru 28. avgusta pisani kalendarij :
11. junija se je počela gnječa v Spljetu. Truma najniže ljudske dihali se je valila po mestnih ulicah, vinazane pesmi prepevajo, med kte-rimi je kričala:  Viva Dajamonti!   Morte ai Croatil
lil. junija. Prvi neredi so bili v bolu; noben narodnjak ne more iz svoje hiše , ako noče, da bi ga napadali;
20. junija.   Mladega Sukšiča i/. Brace so javno psovali.
21. junija. V Spljetu so napadli nekoliko narodnjakov. G. Brusine se \ javni kavarni lotita dva iz najniže sodrge. Spir. Tomiča napadejo in tepo , (lelasko z nožem ranijo.
1. julija. Prebivalci iz Kaštela iu Police ne morejo v mesto, da ne bi jih surova drhal nesramno nadlegovala.
4. julija. Celo otroci in ženske niso na javnih sprehajališčih surovosti varni.
5. julija.   Pri belem dnevu se lote g. Morpurgo na očitni cesti in
ga tepo.
ti.   (i. (1. Starčeva so v očitni krčmi z nožem napadli. 7. julija.   Sodrga neprenehoma  razgraja  na gosposkem trgu. Tri prebivalce iz Kaštela so v kavarni oblegli, na časti žalili, pretepali in mučili. 18. julija.   V Bolu so se neredi ponovili.
18. julija. Nekoliko spljetskih predmeščanov je pelo slovenske pesmi, znana dihal jim je žvižgala, jih napadla in v smrtno nevarnost spravila.
28. julija.   Slaboznani Ghire napade z golo sabljo ženo Jelaškovo.
29. julija.   Isti Ghire sc loti zidarskega pobija Rosandiča.
2. avgusta. Na gosposkem trgu spravijo nekoliko Kaslelčanov v veliko nevarnost.   Drhal širi z divjim krikom strah in trepet po mestu.
:s. avg.   Visokoč. g. Krinfokai se javno surovo nadleguje, (i. avg.   Zupan Bajamonti pride v mesto.   Mestni čuvaji hodijo po mestu in streljajo s svojimi samokresi med ljudstvo.   Navadno divje vpitje z vsakoršnimi nesramnostimi se povsodi čuje.  Slika škofa Strossmavcra sc izpostavi javnemu zasrainovanju in vsakoršnemu grdonju.
7. avg.   Nektere Poličane so divje napadli in tepli.
10. avg. Nekaj predmeščanov, ki so se iz semnja vračali, napadla je znana drhal barkarjev iu jih hudobno nadlegovala.
11. avg. V Spljetu so surovo roke položili na gg. Riliška in Viturija. 1"). avg.   Pri sv. Ivanu na Braci  napada ljudska sodrga meščane.
Srenjski zastop ne more biti porok za red iu se svoji službi odpove. Tako se godi tudi v Milni.
Hi. avg. V Neresi na braci se zaganja drhal na hišo Ksuničevo tirjaje, naj sc jej izroči mladi Detilipis, ki se je komaj rešil; drhal ga je napadala iu s kamenjem ranila.
17. avg. Dalmatinske deželno poslance Didoliča, Pavlinoviča in Voj-noviča so med potjo v Spljetu najeti potepuhi na morskem obrežji surovo napadli.
18. avg. Ista sodrga meče v trobojno zastavo na oknu poslanca Vojnovica gojilo Badje, dokler jo nekteri uradniki razpode.
10, avgusta.   Tudi v Kriuu prične drhal razsajati.
21. avg. V Spljetu je napadla drhal poslanca Deskoviča in oba V o jnovoviča, ko so hoteli na ladijo in jih je grdo pestila. Deskoviesi mora z revolverjem v roki delati pot do ladijo.
22. avg. Slaboslavni Ghire z nožem rani Sluiča. V Milni oblega dihalna t nuna Bi kaje in žvižgajo srenj sko uradnijo, divja od todi proti obrežju in tirja od zapovoljnika nečega parobroda, naj jej izroči duhovnika, ki je bil na ladiji. besno kričanji; se ponovi, ko je eden izmed popotnikov z revolverjem v zrak vstrelil, da bi drhal oplašil. Nato so preganjali nekteri razgrajači Juraša s kamenjem in besnim kričanjem.
Tako smo že dva meseca v vodni smrtni nevarnosti. Civilni uradi ali nimajo potrebne resne volje, ali pa ne dostojne moči ohraniti javni mir, prvi pogoj vsacega državnega življenja. Nimamo druge pomoči kakor lastno. Odgovornost za nasledke tacih razmer moramo od sebe odvračati. Naj odgovarja zanjo odgovorna vlada iu njeni organi.
V Zadru 23. avgusta 1868. „Nazionale"
I) o |» i s i.
Iz Ljubljane, 2. avgusta. A. |l/.v. dop.| (Naš deželni zbor in njegova „zgornja kuča"; Olikani Slovence in „Tagblatt".) Kaj mislite, kaj je, najnovejšo iz bele Ljubljane?  Da slovenski poslanci v
strašno jezo vsili ncničannv govore v deželnem iboro lo slovenski, to jc naravna stvar, ki je VSacemn ŽC znana. Dfl pfl ima naš deželni tbor svoj rober-haua" toga menda no vo ie Violi slovenski rojak. S,' ve tla ta ..oborhuus" le žalostno životari, ker mu manjka liitna pravica vsake više zbornico, namreč da more zavreči ali ne potrditi sklope niže zbornice. Tak ,oberhaus" bi bilo kaj rado naše koBŠtitUcijpnelno društvo, kteremu delajo strašno preglavico predlogi deželnega odbora zarad spremembe volilnega reda za deželni zbor. Ne samo da v svojem organu (V!) v „Laibacher-Tagblatt" milo poje raznovrstne lamentacije kakor da bi bil že veliki teden, tudi v shodih se pret rešuje ta stvar. Ta torek je bil shod zarad teh sprememb in v petek sc bode nadaljevala debata o tej stvari. Ta tako imenovani „oberbaus" misli, če že pozneje nimam nič govoriti, naj saj zdaj povem kaj me Hm i. Da tO ne bode nič pomagalo, to njegov organ ..Tagblatt" že zdaj ve. tolaži se pa s tem, da vlada ne bode prezirala tega protesta, kterega ono društvo podaja. Mogoče da slavna vlada želje teb 800 izvoljenih vsliši, znano pa nam je, da mirim leži v kakem kotu dunajskih luiiiisterijalnib kaneelij peticija z podpisi 20.000 Slovencev raznih krajev in stanov.
Ne zameri mi dragi čitatelj če te bodem včasih mučil s tem, da ti povem kaj pišo naše najmlajše deta dispozicijonsfondsko, slavni „Laibacher-Tagblatt". Vreze jo včasih tako debelo, da ni moč molčati. V včeiajšni številki se budu j c nekdo, ki je tudi v stari ,,1'ressi" svoj žolč razlival, pod napisom »olikani Slovenec" če/, to, da je g, dr. bleivveis deželnemu predsod-sedniku na nemško vprašanje slovenski odgovoril. Znano je, da naš deželni predsednik kakor rojen spodnji Štajarec ume slovenski iu se tudi tukaj vadi v novejšem pismenem jeziku, ter je tudi kratke besede v prvi seji govoril slovenski. Slovenski poslanci govore vsi le slovenski, tedaj jc tudi g. dr. blei\veis govoril slovenski z g. Conradom. Znano je dalje da g. prvosednik zbora g. pl. NVurzbaeh. rojen Ljubljančan, na slovensko stavljene predloge vedno le nemško nadaljuje. Zakaj se to „Tagblattu" ne zdi nič čudno? Po-vemo inu, da je to gotovo naj manjše, kar smemo zahtevati od deželnih predsednikov in glavarjev, da uinejo naš jezik. Če mladi vrednik — koliko Dežman igra za njim nas ne briga — ne more napadati drugače naših narodnih poslancev, kakor s tako smešnim podučavanjem, naj raji poišče doma zopet svoje frnikole, s kteri mi je igral pred 1 I leti na gradu.
V Genevi 81. avgusta. [Izv. dop,] Goneva je pač najdragoceniji prstan na desnici prekrasne svobodne llebocijo: mesto samo po sebi lepo, ga šo lepšega dela narava; naj prijetnejše je pa še zato. ker jo varna loka svobodi in v vsem tem, ki so zavoljo nje preganjani, milo pribežališče. Itus Hercen in mnogo njegovih prijateljev iu tovarišev si je (lenevo izvolilo za drugo domovino, in njegov „Kolokol" zvoni glasno na daleko in široko; mnogo prognanih Francozov, odkriva tukaj brez vsmiljenja rane in maroge Napoleonove vlade ter listi iu knjige, ki sc v Franciji pri prvi prikazni policijsko pograbijo, se v Ženevi za toliko več množe: to mesto pač more hiti po časih velik trn irancozki vlhdi, proti kteremu sc že nekako reži.
Lepe misli in želje, ki jih je nekdaj gojil, toliko preganjan in prezren Jean Jaipie Roussenu za svojo rojstno mesto, se malo po malo vresničujojo in Ženevčani zdaj vedo vredno čislati svojega menda naj večega moža; postavili so mu mnogo lepih spomenikov, med kterimi je naj lepši oni na otoku njegovega imena; pa ko človek, ki je Housseau-jev častitelj na mesto pride, kder se je ta slavni lilosot rodil, se mu res tožno stori, da seje njegova rojstna hiša podrla in na isto mesto drugo poslopje postavilo, v kterem je zdaj prav nesnažna gostivnica, vzidan jo samo kamen na tem mestu z napisom tu sc je rodil .1. .1. Bouseau in pristavljen mu doprsni kip in sicer celo zelene barve; ko sem poprej njegov kraljevi grob v Panthoonu v Parizu videl, nadjal sem se naiti v rojstni hiši jegovi lepšega spomina. — Ptujcev je zdaj v Genevi kakor povsodi na Švicarskem silno mnogo; kamor človek koli pride naide Angleže, Amerikance in Ruse; potovanje je zato včasih sitno ker ni lehko v hotelih stanovanja dobiti; vreme je pa v obče sedaj prav prijetno, sadja je kakor povsodi letos obilo, iu mnogo dobrega vina se hode nabralo.
Polilinii razgled,
V isti Avstriji, kjer se po nemških glasilih toliko o osebni svobodi govori, je bil iz deželnega zbora štajerskega slišati ,,liberalen" klic, naj se ostro in brez oz i r no ravna s tistimi, ki BO zoper ustavo in zadnje uravnanje Cislajtanije; drugi glasovi hote, naj sc na češkem Š0 ostreje zatirajo priza-deve Ceho-slovanov. Tem klicem odgovarja dunajska „Sonn- u. MontagSZtg." tako-le: „Energično postopanje! To je kar ta stranka hoče in k čemur mi-nisterstvo dan na dan priganja. Tudi ne skriva, kaj misli s tim postopanjem: strogo in obilo rabljenje kazenske postave zoper vse, ki ustavi prote. Ti gospodje niso pomislili, da je precej težavno nezadovoljnost kacega ljudstva z radodarnim deljenjem zaporov in kazni ukrotiti. Češko vprašanje sc da za kratek čas zatreti, ako so narodu usta zupro; rešiti pak se da, ako nepristransko premerimo moči države, ne s tem, da se slepo drži podob, o kterih še ni dokazano, da imajo dovolj moči za življenje, temuč le B pošteno avstrijsko politiko, kteri je stvarnost več kakor nemške streljske sanje. Meščanski liberalizem bo to vprašanje težko kedaj rešil." — Tako govori liberalen list „S. u. M.-ztg."
V državnem zakoniku od 1. sept. se razglašata 2 zaukaza, oba spadajoča med upravne spremembe. Prvi določuje delokrog političnih uradov prve stopnje, drugi zabičujo hitreje reševanje pritožeb. V „\V. Z." je brati okrožnica ministra (iiskre do ces. namestnikov, ktero smo zadnjič omenjali.
Cesar ni nekimanenjen potovati le v Galicijo, ampak tudi v bukovino. Potovanje bi imelo trajati kake 8 tedne. Pri tej priliki bi bilo mogočo, da se snido s ruskim čarom, ki bo isti čas v Varšavi, bog vedi kaj pa si ni obetati od tega shodu, pa tudi ne bati.
blazen gališkega deželnega zbora se ne more niedcn p.... zdigniti do veljave, ki bi količkaj segala če/, deželne meje. Liberalno t'ra;v. ki se tu pa tam poskušajo, ne primejo so, ker niso na pravem mestu. (i,,, r en j e - a v s t r i j s k e m u zboru se posebno važno zdi. da bi mu predložila c. k. namcstnija konjedirski red v ustavno obdelavanje. Odbor graškoga zbora je izdelal načrt zaupnice, ktera si bomo še pri priliki bliže ogledali. Objaviti imamo dva izstopa iz deželnih zborov: Kusiui so zapustili gališki /bor. ker je obveljal nasvet, da se ima pri upravnih, tinančnih in pravosodnih uradih rabiti le poljski jezik; ravno tako izostajajo poslanci tržaške okolice i/ vseh sej deželnega in srenjskega zbora iu protestujejo proti vsem sklepom, ki se bodo še v prihodnje storili.
Gališki namestnik Goluchovski jc še na Dunaji. kjer brž ko ne ostane, dokler se vrne dr. (iiskra iz Brna, Dr. (iiskra je tam menda v tolažbo nemško samosedeče večine, kteri je obljubil, da sc bo docemberska ustava energično izvrševala, njeni nasprotniki pa ravno tako energično pokorili. Po njegovem mnenji bi bilo dobro, ko bi hodila praški in hruški „shod nemških poslancev" isto pot; tudi za Galicijo sc ni bati. Ali tu g. minister ni več povedal, kakor je vedel, učil bo  — gališki zbor.
Iz Zagreba se poroča na Dunaj, da se ne sme na Hrvaškem noben naroden uradnik, kterega so zarad volitev iz službe deli, dopuščati do kake službe, tudi srenjske ne.
„N. \V. Tgbl." za trdno pripoveduje, da se snidejo delegacije še meseca decembra.
Razmere med Prusijo in Avstrijo ne kažejo na najbolje prijateljstvo med tema državama. Nekteri poluradni pruski listi pišejo prav zbadljivo o Avstriji. Zato pa hočejo nekteri vedeti, da se boljšajo razmero med busijo in Avstrijo, tega pa ne vedo povedati, ktera vlada je storila prvi korak.
ItaziH1 novice.
* (Slovenski tabor.) Iz verjetnega vira smo izvedeli, da se v K a s t v i u s t a n o v 1 j a odbor, ki ima vse potrebno preskrbeti in v redi t i slovenski tabo.' med Kas t v o, Jeljšanami in Novim gradom. Kakor nam je tudi iz srca vzeto, kar nam piše naš dopisnik, ko primerja čisto slovensko Kranjsko z biburnijo toliko z lakonskim življom pomešano, vse to vendar le zamolčimo, saj vemo, da je vso zastonj, dasiravno jc bil g. dr. Tonian podpisanemu vredniku zaupal, da hoče on sam sklicati 3 tabore na Kranjskem.   Menda res o sv. Nikoli!
* (Čeških učiteljev) zbor se dolgo ni hotel dovoliti. Zdaj je prišlo dovoljenje, a tako pozno, da letos učitelji ne bodo mogli več zborovati.
* (O Napoleonovem sinu) se pripoveduje, da je svojim mnogobrojnim častiteljem in čestiteljkam rekel: „Če bom jaz cesar, hočem da bo vsakdo svoje verske dolžnosti spoluoval. Jaz nočem, da bi bil kdo brez vero". Vidi se da mora mali „Lulu" že politiko delati, ko so staremu roke zavezane, t) starem pa je izrekel nek francoski državnik: Cesar Napoleon joho tako napravil, kakor nekdaj Siktus V.; tudi on bo svoje brglje od sebe vrgel, ko sc bo kaj tacega najmenj pričakovalo.
* (Podpora kmetijstvu.) Onidan je si. ministerstvo kmetijstva kranjski kmetijski družbi poslalo 150 gld., da si kupi dobrega semena sviluih čr vičev, in 150 gld. tudi družbi svilorejcev v Metliki darovalo; v podporo občinskih trtnih sadišč dobi -100 gld.; z dopisom od 21. dno t. m. je družbi kmetijski za povzdigo živinoreje poslalo 3700 gl. in sicer tako, da se 2200 gl, porabi za premije za bike, krave in junice tako, kakor je odbor kmetijske družbe nasvetoval, — 1600 gld. pa naj porabi v to, da se kupijo dobri biki za pleme. — To je hvalevredna pripomoč.
iitijuovojse vesti.
Z a g r e b. Cesar jc dovolil, da se sme ustanoviti hrvaško-slavonska eskomptna banka v Zagrebu. Pravila so potrjena. Delnice se bodo te dni jele podpisavati. Fond ima za zdaj znašati 800.000 gld. Gd todi si pušča „Pr." hrzojavljati: Odvetnik (ivozdanovič v Karlovcu je nasvetoval, naj hi se prosilo cesarja, da sc odpravi v Karlovcu civilna uprava iu postavi vojaška mesto nje.
Praga. Crno obrobljeni listi na uličnih oglih naznanjajo, da so se 3. sept. vsi češki časniki policijsko pograbili. Nemški poslanci so zelo vznemirjeni, ker jc znani zgodovinoskrunec IloH'ler v nečem odboru v klerikalnem smislu govoril. „Prg. Abdp.1, se predrzne trditi, da Češka dežela ni še v denarnem obziru tako pod nič prišla, kakor jo opisujejo češki listi.
Brn. Dr. Sturm predlaga med drugim nujni nasvet, naj se voli odbor, ki se ho posvetoval, kaj jc storiti s poslanci, ki nočejo prihajati k zbo-rovemu posvetovanju.   Giskra je bil v seji nazoč.
Dunaj.   Deželni zbori bodo zborovali do koneca tega meseca.
b c r o 1 i n. Za gotovo se sme trditi, da bisniark ne prevzame pred 1. oktobrom svojega ministerstva.
Trst. Znano panitalijausko društvo „Progresso" jc razpoložilo po kavarnah zelo strastno prošnjo, naj deželni odbor odpravi okoličino stražo.
Vredni št vo   in opravništvo „SIov. Naroda"*M
se je od :i. t. m. preselilo v gosposko ulice (Ilerrengasse) hiš. štev. 117 na desni pri tleh.
Dunajska Itor/.a od 4. septembra.
6% metaliko   T>7 il. 0U kr. Kreditni! akcij« 212 (t. 00 kr.
fi"/„ metaliku z obresti v mn ji in nov. 68 il. 311 London   114 (I. 70 kr.
.v„ narod, posojilo 0'j it. '40 kr. Srebro 112 il. r»o kr,
mO drž. posojilo  84 II. — kr. Cekini   6 il. 43'•/,„ kr.
Akcijo narod, banko  72f» II. — kr.
Izdate)) in odgovorni vrednik Anion Tomšič. Lustniki: Dr. Jož«' Vohu, pik in drugi. Tiskar Kduard Jan/.ič
1759