štev. 4 IHuJ, 51. jonuorlii 1958 Letmk xl oprava ta ure prisluh- nf,i,i vsi doma in mnogi po širnem svetu. Pozorno so jih poslušali našd visoki gostje kongresa s predsednikom tov. Titom na čelu in pr&dsta'\'niiki mladinskih gibanj 22 dežel. O vseband in delu kon-^ gresa so se racz^sadi vis.i naši dnevni in drugi časopa&i. Vse do- mače radio stanice so prenašale odlomke iz referatov in diskusij. Skratka, vsem nam je znano, da so za našo m/!adino tudi sedaj po koTiigresu vrata v bodocno«st na široko odprta, pa tiidi to, da so delegati obljubili, da se bodo enako uporno kot doslej tudd v bodoče lotevali vseh nalog. de!a.l'i bodo in krepili i duha naših mla- dih ljudi. S prav posebnim zanfflnanjem so naši državljani, pa tudi zuna- nji svet prisluhnili pozdravnim besedam tov. Tita na kongresu, ko je govoril o Zvezi komuni- stov in Ljiidski mfladini ter o njunem miestu ob raznih težavah, o zavlačevanju šolske reforme, o naši skrbi za mitedino, o uvajanju mladine v gospodarstvu in o vsem ostak-m, kar bi tukaj težko po- novili. Kot vedno, ko je tov. Tito, {»udaril, da na^še bogastvo niso .samo tovarne in ceste, temveč da je naše največje bogastvo človek, naš novri, socialistični človek, ki ga je treba iczjoblikovati. so ngegove besede tudi tokrat naletele na odobravanje vse javnosti in bodo moraile postat: vsefaina vse skrbi naše družbe za ljudi. E^hko rečemo, da je mladina ptujske, gorišniške, ormoške in središke občine ter občine Lešje pnipravljena na vsebino in sklepe VT. kongresa LMJ, .saj so si njeni funkcionarji in člani pred kon- gresom resno prizadevali, da bi se njihove organ iizaci je zopet oprijele dela. Na njihovih občin- skih konferencah smo sMšalii nji- hove misli m predloge ter želje za čim tesnejšim sodelovanjem pov^cd, kjer so potrebni požrtvo- valni in vztrajni mladi l,iiudje, sHš/aJi pa .smo tudi predstavnike oblasti in množicmih organizacij, k; so jih povabiili k sodelovanju. Kot smo jih našli pred kongre- .sora zbrane ob konferencah, yh bcmo našli sedaj z-^pet ob študiju referatov, diskusije in .sklepov kon<3're3a, pozneje, sDomladi in polrti, pa med udErnika na delo- višSih, ko bodo gradili skupno z mladino Jugoslavije avtocesto Ljubljana—Zagreb, pozneje pa pri graditvi ceste Beograd—Djev- djelija. Delegate VI. kongresa LMS v Beogradu in naših cbčin bodo or- ganizacije SZDL naprosile, da bodo najpomembnejše sklepe kongresa ra'ztolmačil:i članstvu SZDL, .staršem naše m.ladine, ki bodo tudi v bodoče kot do:s]ej mladiino radi podprli pri vsem njenem gcspodairskem in vzgoj- nem delu. Okrajna volilna komisija s sedežem v Ptuju je sklicala kandidacijske konference za 8 volilnih okrajev, in sicer: 1. Za Republiški zbor Ljud- ski skupščine LRS: 95. volilni okraj v soboto, 1. februarja 1958. ob 8. uri: 97. volilni okraj v soboto. 1. febrvnrja 1958, ob 10.50: 96. volilni okraj v ponedeljek, 3. februarja 1958, ob 8. uri. 2. Za Zvezni zbor Zvezne ljud«ke skupščine: volilni okraj Ptuj — 196. v poneflelfek. 3. februarja 1958. ob 10.50. 5. Za Zbor proizvajalcev Ljudske skupščine LRS: Proizvajalska skupina indn- strije trgovine in obrti: 53. volilni okraj v torek, 4. februarja 1958. ob 8. uri; 52. volilni okraj v torek, 4. februarja 1958. ob 13. uri. Proizvajalska skupina kme- tijstva: 3. volilni okraj v sredo, 5. februarja 1958. ob S. uri. 4. Za Zbor proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine: Proizvajalska skupina indu- strije, trjCovine in obrti: volilni okraj Ptuj — 102 v sredo, 5. februarja 1958. ob 13. uri. Okra i na volilna komisija je dostavila vsem delegatom va- bila za kandidacijske konfe- rence, ki bmlo vse v sejni dvo- rani Občinskcffa Ijudskejra oPoezijalu. ki so izšle leta 1847. in v pesmih, ki so izhajale v yčbelici'r. bil kažipot pravemu humanemu življenju, ki bo prineslo srečo slovenskemu narodu in vsem narodom sveta, kar je porebno poudaril v TfZdravlfici*. V rgodovinskem času največje borbe slovenskega naroda za biti nli ne biti. to je v času narodnoosvobodilnega boja proti zverinskemu nemškemu okupatorju, ki je hotel iztrebiti slo- venski narod, so se naše brigade borile pod praporom, ki je nosil Prešernovo ime. Borile so se in zmagale za ideale narod- nostne svobode in socialne enakopravnosti med ljudmi. ■»Prešernov tedeni pomeni poglobitev spomina na Prešer- .novo delo, ki je dalo slovenski poeziji najglobljo vsebino in dovršeno obliko. Ta teden je slovenski kulturni praznik in pomeni klic: da sledimo idealom velikega pesnika. Ob Prešernovem tednu naj rmannslavno zadnni socialistično geslo: >Mir. svobodo in kulturo vsem narodom sveta!< Spo?ed pmedllQ'i ob Pre emavem tednu 2. februarja 1958.ob 11. uri: Otvoriltv razstave kitajskih slikar- jev Chow Chian in Chow Leung Chen Ying — v Mestnem muzeji, ob 15. uri: K. Cašule: »Veja v vetrn«. Make- donska drama v treh dejanjih — v Okrajnem gle- dališču 3.'ebr-mrja 1958. ob 19. uri: Večer slovenske besede. Svoja de- la bmlo brali: Emil Frelih, Branko Hofman. Dušan Mevija. Ivan Potrč. Miha Remec. Branko Rudolf — v Okrajnem gl^dališfii 4. februarja 19=8. ob 20. uri: P Hamilton: »PLINSKA LUC«, dra- ma v treh dejanjih — Premiera — Red: premier- '■^Vi in izven (Prvič v Jugoslaviji) 5. frhruarja 958. ob 20. uri: E. FreJih: >.VRNIL SE JE« — Ljud- ska drama v treh dejaniih. Zadnrič. Znižane cene 6. f-bruarja f«>=3. ob20. uri: P. l!»»miUon: »PLINSKA LUC« — Red: četrtek in izven 7. februarja 1958. ob 20. Tin- NASTOP KITAJSKIH PEVCEV — V Lo-T, Li-LUI Se* in Dzoi Sjao-Jen — v dvorani Glasbene šole 8. februarje i9-8 ob 10. uri: SLAVNOSTNA AKADEMIJA v Okrejnem gledališču Ptuj fizimi v Zavrču Kakor smo pričakovali prejšnji teden, je svetovna politika še ve- dno v obdobju medsebojnega pre- izkušanja, lo lahko sklepamo iz neštetih razprav v posameznih parlamentih zapadnih držav. Gre za obdobje, ko zapadne države ni- hajo, ali bi se sestali na najvišji ravni. V Ameriki so pokazali zad- nje dni celo nekaj popustljivosti in predstavnik Bele hiše Hagerty je pohitel ter v televizijski oddaji tako popuščanje zanikal. Kaj je res, ne vemo. Vsekakor pa so v Ameriki dali zelo velik poudarek nedavnemu sporazumu o kultur- nem sodelovanju s Sovjetsko zve- zo. Da smo v obdobju preizkušanja, vidimo tudi po konferenci Bag- dadskega pakta, kjer je DuVes si- cer uporabil vso svojo zgovornost »o komunistični nevarnosti", o »enotnosti zapadnih dežel«, o »ohranitvi zapadne demokracije«, zato pa je Lloyd pokazal več po- pustljivosti, čeprav ni ničesar ob- ljubil. V tem tednu je zanimiv tudi govor prvega tajnika KP SZ Hm- ščeva, ko je v Minsku na široko razlagal, da so sovjett v znanstve- nem io oboroževalnem področju na prverh mestu v svetu. Z zado- voljstvom je dejal, da imajo sov- jeti možnosti za izstrelitev še mnogo težjih satelitov, kot je dru- gi. S tem je priznal, da imajo ^ovjeti zelo močne rakete, ki jih zapadfti svet še zdaleč nima. To je tudi pravzaprav preizkušanje politične pripravljenosti zapadn'h državnikov. Rusi so v posebni di- plomatski ofenzivi, Zapad bombar- dirajo s pismi, potem pa govorijo o raketah, ki lahko v kratkem ča- su dosežejo vsa mesta na svetu in še prej uničijo tisoče in tisoče ljudi. Razprava v zapadno nemškem Bundestagu je jasno pokazala, da nemška opozicija nikakor ni za- dovoljna z Adenauerjevo politiko. 'Nemški kancler je na pariški kon- ferenci kazal veliko spravljenost z Vzhodom., sedaj pa je šel v tako zaostrevanje, da bo vsak poskus skorajšnjega sodelovanja z vzhod- nimi deželami propadel. Na Bagdadski konferenci pa je prišlo do nekaterih zelo zanimi- vih ugctovitev. Države razprav- ljajo o problemih, ki ne sodijo f> to zvezo. Turčija je začela hudo ofenzivo za rešitev ciprskega vprašanja. Llogd kot kaže popu- šča in nedavni neredi pričajo, da so šli Turki celo tako daleč, da postavljajo rešitev tega vprašanja na prvo mesto. Izsiljujejo in kO' čejo doseči, da bt otok razdel&i med Grčijo in Turčijo. Turki na Cipru so pred dnevi demonstrirali proti Britancem in v nemirih so ubili deset ljudi, nad sto pa Hh je bilo ranjenih. Ostala vprašanja, ki so razbur- jala svet, so še vedno nerešena. Tuniško-francoska kriza je prišla do take stopnje, da je Gaillard v skupščini zagrozil Tunizijcem s hudimi posledicami. Zadevo tre- mdno niso premaknili z mrtve točke. Zadeva okrog jugoslovanske ladje »Slovenije« še vedno ni re- šena, čeprav so zadnje dnt pred- ložili francoskemu zunanjemu mi- nistrstvu takšne dokumente, da je po njih razumljivo, da ne gre za tihotapstvo. Francozi ne popu- ščajo in pri vsakem novem doka- zu se le umaknejo ter zatrjujejo: »Tega več ne zagovarjamo, ker iščemo novo pravno formulacijo.« Francozi tako radi iščejo, samo, da ne bi bilo potrebno jasno pri- znati svoje velike zablode. >Reševanje vprašanja madžar- skili beguncev v Jugoslaviji lahko služi za zgled vsem osta- lim,* je dejal visoki komisar OZN dr. August Lindt na let- nem zasedanju izvršnega odbo- ra begunskega fonda o Ženevi. V svojem govoru je največ go- voril o jugoslovanskem prime- ru. >Z jugoslovanskimi oblastmi sem imel glede beguncev vedno izvrstne odnose in od vseh pro- blemov je ostal nerešen le še finančni.i Ko so oktobra in novembra leta 1956 tisoči madžarskih be- guncev prišli p Jugoslavijo, je na.ša država od prvega trenut- ka naprej ravnala z njimi d skladu z Ustanovno listino OZN in kot dober sosed Madžarske. Ravnali smo z njimi po načelih sodobne morale. Nudili smo jim .•stanovanja, hrano in če je bilo le mogoče, so otroci, ki so pri- tekli s starši, ostali skupaj. Nih- če ni po.A 2.505, na .^vedsko 1.285 in o Zapadno Nemčijo 1.125. Jugoslovanska vlada je za stanovanja in prehrano begun- cev porabila nad 7,6 milijonov dolarjev, visoki komisariat OZN za begunce pa je doslej porav- nal milijon 53 tisoč dolarjev. Dobiti moramo še 6,6 milijonov dolarjev. Navzlic temu mednarodna so- lidarnost v odnosu do Jugosla- vije, ki je povsem pravilno in <^loveško reševala begunsko vprašanje, ni bila pravilna in tako smo bili mi precej oško- dovani (če ne bodo poravnali stroškov), ker so države, ki so tudi sprejele madžarske begun- ce, že dobile ustrezajoča od- škodnino. Na Jugoslavijo in na njen primer reševanja begun- skega vprašanja pa so nekateri gledali nepravično in nikakor nam niso hoteli priznati naših zaslug. Jugoslavija je izpolnila svoje mednarodne obveznosti in upamo, da bodo tako storili na- proti njej tudi ostali. Na obrežju Drave bomo zopet videli voznike pn razkladanju sneja mladine v gosjpodATStvo m o vsem ia ledii _____ Siran 5 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 31. januarja 1958 PomoC nkt uEstam HOKOV.MK volilnih opravil v zvezi z iz- vedbo volitev v Ljudsko skup- ščino LRS Najpozneje do 3. 11. 1958 Okrajna volilna komisija skliče zbor volivcev za izvoli- tev delegatov za kandidacijsko konferenci), če zbora ni sklical v roku predsednik ol>cinskega ljudskega odbora ali predstav- nik gospodarske organizacije. Najpozneje do 5. II. 1958 Okrajna volilna komisija skliče kandidacijsko konferen- co delegatov za republiški zbor in za zl>or proizvajalcev. Najpozneje do 9. IT. 19^8 Okrajiui volilna komisija pošlje \-;iki'inu predsedniku občinskega ljudskega odl>ora toliko overjenih izvotlov pred- loga kandidatov, kolikor je v njegovi občini zborov volivcev. Predsednik občinskega ljud- skega odbora pošlje po en iz- vod predloga kandidatov vsa- kemu predstavniku gospodar- ske organizacije na območju občine, ki je opravičen sklicati zbor volivcev. Najpozneje do 12. II. 1958 Predsednik občinskega ljud- skega odbora skliče zbor voliv- cev zaradi določitve kandida- tov. Predstavnik gospodarske or- ganizacije skliče zbor volivcev zaradi določitve kandidatov. Najpozneje do 1?. II. 1958 Okrajna volilna komisij skliče zbore volivcev zaradi določitve kandidatov, če jih ni sklical v roku predsednik ob- činskega ljudskega odbora. Okrajna volilna komisija skliče zbor volivcev zaradi do- ločitve kandidatov, če ga ni sklical v roku predstavnik go- spodarske organizacije. Najpozneje do 25. IT. 1958 Občinski ljudski odbor poš- lje okrajni volilni komisiji se- znam volivcev, ki služijo vo- ja.ški rok ali so na orožnih va- jah. Najpozneje do 1. ITI. 1958 Zbor volivcev oziroma sku- pina državljanov predloži pred- log kandidature pristojni vo- lilni komisiji. Najpozneje do 4. III. 1958 Zbor volivcev oziroma sku- pina proizvajalcev I. skupine predloži predlog kandidature za skupino industrije, trgovine in obrti (I. skupino) pristojni okrajni volilni komisiji. Pozdrov iz Puljo Družini Slodnjak — taratu Jože- tu in njegovi ženi, družini Bora- bek, Zvonk-u Bomhiek in njegovi družini ter Grajfoner iz Podgorc pošiljata tople pozdrave iz I*ulja mornarja Slodnjak Franc in Petro- vič Tone v želji, da bi se skoraj videli. Pozdrave tudi vsepi najinim tovarišem in tovarišicam, družini Kline iz Markove, Petrovičevim v Bukovcih, družini Kostanjevec ter vsem uslužl)encem občine Gorišni- ca- Slodnjak Franc in Petrovič Tone VP 6811/26 Pulj Še o gasilski avtocisferni »Pojasnilo k delu članka — Ptujski gasilci potrebujejo ci- sterno, ki je izšel na dnigl stra- ni 3. številke Ptujsikega tednika, dne 24. I. 1958. V tretjem odstavku tega član- ka gasilci vprašujejo, kaj je z avtocistemo Mestne komunalne ustanove, ki je biiia odpeljana iz gas-iilskega doma in se sedaj na- haja brez vode v usporabnem sta- nju v gospodarskih poslopjih ko- mtmale, in ker hočejo nekateri funkcionarji Prostovoljnega ga- silskega društva I*tuj prikazati z odstramtvijo avtocisteme iz gasilskega doma nerazumevanje Mesitne komunalne ustanove do požarno varnostne službe, sezna- nja tem potom MKU v Ptuju jav- nost, kako je bilo s škropilnim avtom. 4. 8. 1954. leta je MKU dobHa od LOMO Ptuj škropilni avLo z rczermimi deli. Ker pa ga je MKU raibila za škiropljenje ulic le v poletnih mesecih se je spo- razumno z LOMO Ptuj domenila z PGD Ptuj, da bodo škropilni avto rabili tudi gasilci pri poža- rih, zato pa je bil takoj po pre- vzemu spravljen z vsemi rezerv- nimi deli v gasilski garaži, kjer se je nabajal do 26. 12. 1957. Tega dne je prišel sedanji ho- norarni šofer tega vozrla v upra- vo MKU in iskal navnatelja, da bi določan mesto, kamor bi p>o- stavil škropilni avto, ker so iste- ga dne gasilci odšli p>o novo av- tocistemo v Maribor in bi mo- ral do njihove vmttve odstraniti škropltai aivto MKU ir garaže. Ker je bil raivnatelj ves ta dan službeno odsoten, je njegov na- mestnik določil prostor, kamor bo šofer spravil avto. Škropilni avto je bil torej spravljen v gosip>odarske prosto- re MKU. 9. 1 .1958 pa je ObLO Ptuj vprašaa MKU, zaikaj je od- stranila iz gasilske garaže škro- pilni avto, ker se je gasilski funkcionar na občnem zboru PGD Ptuj zgražal nad odnosom MKU do gasilske službe zaradi odstranitve škropilnega avta. ObLO Ptuj je bilo pojasnjeno, da MKU ni samovoljno odstranila te- ga vozila, ker zanj niti nima pra- vega prostora, temveč je 26. 12. 1957 zjutraj predstavnik oibčin- ske gasiilske zveze vprašal tov. Marjana Mesarica, kam bi spra- vili škropilni avto MKU, ker bo- do še isti dan pripeljali iz Mari- bora novo gasiilsiko avtocistemo, nakar sta odločila in naročila ho- norameanu šoferju, naj odpelje rra Komrunalo njen avto, saj je itak prazen, ker je zaradi mraiza bilo treba vodo izpustiti. Javnost naj torej zve, da je bil Scropilni avto odstranjen iz gasilslke garaže s privoljenjem gasilskega funkcionarja, ki pa na omenjenem občnem zboru PGD Ptuj iz rieznanih vzrokov ni te^ pojasnil. V ilustracijo »nerazumevanja« MKU do gasilske službe še tole: Z dnevom prevzema škropilnega avta je sporazumno z LOMO Ptuj MKU v E*tuju nastavila in plače- vada sitatoega šoferja D kategori- je, ki je vršil tudi vsa popravila ostahih gasilskih voziJ in črpalk ter s tem vozilom voziil vodo na požare in gasilske vaje. Efrie 31. 3. 1956 je stalni šofer to službo pustil in MKU dve meseca ni mo- gla dobiti zamene. Od 1. 6. do 30. 9. 1956 je bil za navedeni avto najet nov šofer D kategori- je, !ki je na tem mestu ostal le 4 mesece ter je odpovedal služ- bo zaradi nesporazume vanja z gasilci. Tako je ostail škropilni avto zopet brez stalnega šoferja do 1. 5. 1957, ko je usipelo zanj najeti honorarnega šoferja, ki" vozi za gasilce le vodo pri poža- rih in gasilskih vajah. Kljub raz- pisu v časopisu ni bilo nvogoče dobiti za ta avto stalnega šofer- je, ker nobeden od prijavljenih ni hotel imeti opravka z gasilci Ves čas, ko MKU za škropLliu avto ni imeJa stalnega šoferja, so ga vozili gasilski-priložnostni šo- ferji in je bilo enkrat celo ugo- tovljeno, da je vozil vodo na po- žar vajenec kovinske stroke. Ta- ki šoferji so z vozilom sls-bo rav- nali in je nekajkrat ostal celo na poti ter do p>ožara niiti ni prišel. V tem času, ko ni imel avto stal- nega šoferja, je MKU izdala sa- n>o za razna pKjpravila škropil- nega avta 322.794 diti. Po nasta- vitvi honorarnega šoferja-upo- kojenca pa znašajo ti stro^ le 132.854 din. to pa zanadi tega, ker odgovarja za avto ter ga sme same on \xxziti pri požarih ifi gasilskih vajah. Iz navedenega je razvidno, da Mestna komunalna ustanova vzdržuje škropilni avto, ki ga ra- bi le za škropij€nje Ulic, diugače pa je s šoferjem stalno na raz- polago PGD v Ptuju in je očitek za ,nerazumevanje' krivičen.« MKU Ptuj Plu"cfini, Poh«r e vos vaijil Pohorje predstavlja najmi- kavnejše gorovje v severo- vzhodni Sloveniji. Ce prepo- tujemo Pohorje, vidimo, da so posamezni vrhovi na široko iz- Ivočcni in da jih vežejo široki hrbti in grebeni, ki se vlečejo v lokih od vrha do vrha. Pre- ko gorskih hrbtov vodijo raz- na sedla z važnimi prehodi, po katerih je promet med Dravo, Mislinjo in Dravinjo. Pohorje je bogato po bistrih potočkih, ki izvirajo visoko na Pohorju ter se šumljajoče spuščajo po strmih ^grapah: naglo v doli- no in pogosto tvorijo v svojem teku slapove in brzice, na pri- mer Suniik na Lobnici. LetK> je Pohorje jioleti, ko sonce komaj prodre skozi bo- gastvo smrekovih in jelkovih gozdov in se lovijo sončni žar- ki po pohorskih iratah; še lep- še pa je Pohorje pozimi, ko za- grne bogastvo pohorskih go- zdov snežena odeja. Čeprav Ptujčani nismo da- leč od Pohorja, smo si do ne- davnega le lahko ogledali to Pohorska vzpenjača lepM>to txl blizu, kajti od vsa- ke železniške postaje je bilo treba pešačiti 2 do 3 ure. V zadnjem časn, odkar obratuje aohorska žičnica, se nam je Pohorje približalo tako. da ga z lahkoto obiščemo v enem dnevu. Turistično društvo v Ptuju si je postavilo namreč nalogo, se- znaniti prebivalce Ptuja in okolice z lepotami pohorskih gozdov in domov na Slivniškcm Pohorju. V nedeljo, 26. januar- ja, je organiziralo izlet avto- busom ter nato z vzpenjačo skoraj do ^.elezničarskesra do- ma. Izletniki so se naužili to- plega planinskega sonca, smu- čarji pa snega in pohorskih smučin. Splošno zadovoljstvo, šale, petje in vriski ob povrat- ku so pričali, da so bili ude- leženci zadovoljni. ZatO" je s-klenilo Turistično društvo, da bo na splošno že- ljo izlet na Pohorje ponovilo v nedeljo, 9. februarja 1958. Do žičnice bo vozil avtobus nato pa se bomo povzpeli z vzpenjačo do vrha. Cona za avtobus in vzoenjačo bo ob za- dovoljivi udeležbi 350 din. Zato pohitite in se pravočasno pri- javite. Prijave bo sprejemala trgovina Na-Ma v Ptuju do 5. februarja. Zbirališče in odhod na Titovem trgu ob pol sedmih. Turistično društvo. Ptuj Prva mehanizirana vaška pralnica Vas Reka na Pohorju ima že leto dni mehanizirano pralnico perila, ki jo je ustanovila tamkajšnja kmetijska zadruga. Pralnica je opremljena s pralnim strojem, ki ima tudi pripravo za ožemanje. Stroj je stal 108 tisoč, instalacija pa 24 tisoč din. Za delo s strojem se je najprej uspos bila uslužbenka kmetijske zadruge. Ta je nato poučevala gospodinje, ki perejo perilo v pralnici. Razen tega je ves pralni postopek in uporaba sredstev za pranje opisana v po- sebnem navodilu, ki je izobešeno v pralnici na vidnem mestu. Cena za štiriurno pranje znaša 100 do 120 dinarjev. Ena kilovatna ura stane 25 din in je v to ceno vračunana tudi amortizacija in drugi stroški pralnice. Porabo ka- že električni števec, ki je monti- ran v pralnici in tako lahko žen- ske same kontrolirajo potrošnjo električne energije. Pralnico uporabljajo tudi gospo- dinjstva, ki so oddaljena od nje do tri kilometre, kar dokazuje, da go- spodinje spoznavajo prednost tega načina pranja. Prej so samo za kurjavo porabile več. kakor jih stane sedaj pranje v mehanizirani pralnici, da porabe časa in delov- ne sile niti ne računamo. V enem letu, kolikor časa že de- la ta pralnica, so gospodinje spo- znale, da jim je ta služba v po- moč v gospodinjstvu potrebna in da jim zelo olajša delo. Zgled vasi Reka na Pohorju pri- ča, da postavlja razvoj vasi tudi potrebo po organiziranju raznih služb za pomoč gospodinjstvom. Ali ne bi marsikatera kmetijska zadruga na področju bivšega ptuj- skega okraja prav tako mogla ustanoviti vaške pralnice in poma- gati gospodinjam na področju, ka- kor je to storila mala zadruga na Pohorju ? Kakor vidimo za zdaj to skoraj iz- ključno rešujejo kmetijske zadru- ge Zaželeno bi bilo, da bi se s temi problemi začele bolj ukvarjati tudi občine. F. T. v N. sk. Prvi »RlfO«-srebnilk v Ptufu Našim bralcem je verjetno znano, da j,e nekaterim pake- tom pralnega praska maribor-' ske tovarne mila »Zlatorog« do-' dan zlatnik ali srebrnik s šte- vilko. Tovarna je namenila ti- stim, ki najdejo zlatnik ali sre- brnik v prašku >Rioodobna sreča! Ptujski letalci tudi pozimi ne mirujejo Veliko zanimanje naše jav- nosti za delo in uspehe Aero- kluba Ptuj je spodbudilo od- bor, da pripravlja za javnost tudi zimsko prireditev, in sicer I. letalski ples, ki bo 1. februar- ja zvečer v Narodnem domu za prijatelje in simpatizerje letal- skega športa. Tudi z letanjem so bili letos zelo zgodni. Letos so prvič poleteli z tJTKO v ne- deljo, 19. t. m., saj je bil lep dan in letališče brez snega. V teku sta tudi jadralski in motorni tečaj za starejše pilo- te, za začetnike pa bo v me- secu februarju. Za letalski š^rt je med tukajšnjo mladino vedno večje zanimanje in je zato tndi razumljivo, da priha- ja z njo na letališče vedno več gledalcev in kandidatov za ja- dralce, padalce in pilote. ^^OZ-ova mreža tudi v (»tujski občini zelo razširjena DOZ Maribor ima v ptujski občini 54 svojih zastopnikov, ki zbirajo vsakomesečne zavaro- valne prispevke in dajejo za- varovancem i)otrebna pK>jasni- la, ker se v zvezi z zavarova- nji pojavljajo razna vprašai- nja. Te dni tudi revidirajo po- godbe. Elektrika tudi v Kozmince Ob letošnji elektrifikaciji okolice Podlehnika pridejo na vrsto tudi KozminČani, ki se tega prav posebno veselijo. Pri večini družin gledajo na vsak dinar, da bodo ja laže zmogli elektrifikacijskc stroške, ki so itak razmeroma visoki. Poleg tega pa jim ne kaže drugo, kot da se obrnejo tudi na ptujsko občino, ki ji sedaj pripadajo, da jim bo primerno pomagala. Obrnili so se nanjo že s proš- njo in upajo, da bo ugodno rešena. I MM MM e Krajevna organizacija Rde- čega križa v Veliki Nedelji v teh dneh zaključuje zimski te- čaj, ki se ga je redno udele- ževalo lepo število deklet. Po- uk je bil trikrat tedensko. Splošno izobraževalne predmete je poučevala tov. Cičeva, uči- teljica, o zdravstvenih vpraša- njih pa je tečajnicam govoril zdravnik dr. Čarf. Udeleženke tečaja so se seznanile z načini pripravljanja hrane bolniku, z načinom prehrane dojenčka in s pripravljanjem hrane za dru- žino. Predavateljema so hva- ležne za njun trud. ki sta ga vložila, da bodo dekleta sedaj lahko pridobljeno znanje na svojih domovih koristno upo- rabljala. K, Paviljon v ptujskem parku je doslužil Po ugotovitvah Mestne ko- munalne ustanove Ptuj bo po- trebno podreti v parku doslu- ženi paviljon, čigar streha in njeno tramovje je že čisto pro- padlo in so mnenja, da bi bilo potrebno namesto starega pavi- ljona iz lesa napraviti nov so- dobnejši paviljon, ki bo v okras sicer z novim mostom okrnjenemu lepemu obdrav- skemu ptujskemu parku. Tekstilna tovarna In barvarna Ptuj bosta slavili 10-letnlco Tekstilna tovarna in barvar- na Ptuj si močno prizadeva, da bi ob 10-letnici obstoja raz- širila proizvodne obrate tkal- nice in oplemenjevalnice tka- nin. Sedanja kapaciteta obra- tov je premajhna. Po rekon- strukciji obrata IkkIo lahko pri- delali v tkalnici za 50 % več kot sedaj, enako pa tudi v bar- varni. Pred kratkim so dobili še potrebna dovoljenja v zvozi s kanalizacijo in črpanjem po- trebne vode, brez česar prej vprašanja rekonstrukcije pod- jetja niso mogli spraviti z mr- tve točke. VREME za čas od 31. I. do 9. II. Nekako do 2. februarja suho oziroma jasno in mrzlo vreme, v jasnih nočeh hud mraz. Zatem prehodne padavine in topleje, vendar še ni znano, če bo nasto- pila odjuga ali ne. V. M. Perutninarstvo v Angliji Perutninarstvo kot proizvodna panoga kmetijstva ima v naših krajih izredno ugodne pogoje za razvoj. Da bi ta razvoj pospešili, odhajajo naši perutninarski stro- kovnjaki v razne dežele, da bt tam na licu mesta spoznali tuje iz- kušnje v razvijanju te panoge. Eden naših strokovnjakov tov. Brglez Slavko je o perutninarstvu v Angliji, kjer je bil na izpopol- njevanju, napisal za naš list se- stavek, ki ga v nadaljevanju pn- občujemo: Za boljše razumevanje nekaj splošnih pogledov: Anglija je izrazito industrijska dežela. Nad 80 % prebivalstva je zaposlene- ga v industriji. Kmetijstvo je bilo do druge svetovne vojne zadnja proizvodna panoga. Nikjer na svetu ni bilo tako zapostav- ljeno. To se je Angležem ma- ščevalo zlasti v drugi svetovni vojni, ki so z izredno težavo le delno preskrbovali trg z naj- nujnejširrii živili. Garantirano preskrbo so opustili šele leta 1952. Danes država vlaga mno- go denarja za izboljšanje in zvi- šanje proizvodnje v kmetijstvu. Najvažnejši olj je zmanjSati trvoz živil. F^roizvodnjo stimuli- rajo 2 garantiranimi minimal- nimi cenami V letošnjem letu ima ministrstvo za kmetijstvo 250 milijonov angleških funtov v proračunu za. garajitiraiie cene glavnih kmetijskih pridelkov: pšenice, ječmena, ovsa, sladkor- ne pese, mleka, živine za meso, volne in jajc. Od te vsote je za jajca določeno 50 milijonov fun- tov. Plan za izboljšanje perutninarstvo Vsa svetovalna perutninarska služba je vzporedno z ostalimi vertikalno vezana na mini- strstvo za kmetijstvo. Razdelje- na je v osem pokrajin, te po- krajine pa zopet na manjše okraje. Vsak okrajni perut- ninarski strokovnjcdc ima po po- trebi enega ali več pomočnikov. Vsi strokovni nasveti so za farmarja brezplačni. Glavna naloga svetovalne službe je upravljanje s planom za izboljšanje perutninarstva. S planom je angleško perut- ninarstvo doseglo zavidljive uspehe. Račtmajo, da so po- vprečno povojno nesnost od 120 jajc dvignili na 165 po kokoši. Bistvo plana je povečanje nes- nosti, zagotoviti tip in kvaliteto mesa ter z brezplačno veteri- narsko službo za člane plana zagotoviti vzrejo zdravih in od- pornih živali. V grobem plan predvideva sledeče članstvo: 1. Priznani rejci A in B. F*ogoj 2a to stopnjo je uradno ugotov- ljena nesnost 170 jajc, zdrava perutnina in primemo urejene zgradbe. Nesnost ugotavljajo na posebnih postajah. 2. Napredne komercialne far- me. Člani tega razreda so v glavnem velike komercialne firme za oskrbovanje s kvalitet- nim materialom. 3. Akreditirane valilnice z najmanjšo kapaciteto 6000 kom. jajc. Te valilnice morajo valiti samo prvorazredni material, morajo biti dobro in pravilno opremljene z ločenimi prostori za sprejemanje in sortiranje jajc, za sekciranje piščancev, za pakiranj epiščancev, s prostorom za čiščenje in pranje opreme. Edina korist, ki jo ima član plana, je brezplačna veterinar- ska služba (pregledi na tif, po- smrtna preiskava poginov in dr.). Brezplačno je tudi tiskanje Registrov članov ter raznih strokovnih letakov. Vendar se večina proizvajalcev trudi za sprejem v članstvo, zaradi mno- go lažjega plasiranja proizvo- dov. Plan ne določa pasme ali si- stema selekcije. To je prepu- ščeno farmarju. Strokovni nivo povprečnega perutninarskega farmarja je zelo visok. Valilnice Perutninarstvo danes pred- stavlja najnovejšo industrijo Anglije. Zato je naravno valje- nje piščancev pozabljeno. Letno izvalijo nad 200 milijonov pi- ščancev. Vsaka valilnica mora imeti primerno urejene prostore. Za valilnice mnogo uporabljajo razne adaptirane zgradbe, ven- dar dobro opremljene z napra- vami. Bil sem v največji an- gleški valilnici, ki je last g. Thombera, velikega proizvajal- ca hybridov. V letošnji sezoni je bilo izvaljenih 20 milijonov piščancev, vendar prodamih le 12 milijonov, zaradi uničenja petelinčkov in strogega odbi- ranja. Poleg te so Se znane fir- me Sterling, Fairbairn, Hali mark in dr. V vseh valilnicah določujejo spol en dan starih piščancev. To opravljajo naj- več z ročno japonsko metodo in s stroji. V zadnjem, času mnogo križajo odgo\'arjajoče pasme (n. pr. Rhode Island 4- Susex), od katerih se piščanci spolno razlikujejo po barvi (petelinčki so beli, jarkice pa rumene). Iz- valjene piščance zelo strogo od- birajo, prodajo le prvovrstne. Ostale piščance in veliki del en dan starih petelinčkov uničijo s plinom (ca. 40 milijonov). Vsa embalaža se uporablja le enkrat. Vzrejališče za pohance Cene piščancev so zelo raz- lične in zavisijo od kvalitete, časa valjenja, od spola in od firme. Za jarkice so najvišje cene februarja in marca, naj- nižje pa julija—septembra. Spo- mladanska komercialna jarčka stane povprečno 3 šilinge (okrog 200 din). V glavnem je vzreja piščancev tipizirana in razdeljena v tri obdobja: 1. od izvaljenja do 3 tednov starosti so piščanci v baterijah, pod plinskimi ali električnimi kokljami ali infrardečo žarnico; 2. od treh do osem tednov vzreja jo piščance na prostem v posebnih prenosnih kumicah, ki se dnevno premikajo. Takšna kumica sprejme 40—50 piščan- cev in je razdeljena na dva dela; 3. od osmih tednov do dozo- relosti je perutnina v pHreprostih prenosnih kumicah, navadno z neomejenim izpustom. Za intermvno proizvodnjo je takšen način vzreje nujno po- treben. (Dalje prihodnjič) Vzreja piščancev Obiskal sem več farm, ki specializirano vzrejajo samo jarčke različnih starosti. Med temi je bil tudi g. J. Fisher, popolnoma slepi rejec, ki letno vzredi nad 6000 jarčk. Vsa dela opravlja navadno sam s pomoč- jo s\-ojega zvestega psa. le važ- nejša dela mu pomaga brat PTUJ. 31. januarja 1958 PTUJSKI TEDNIX Stran 5 Razprava t perspektivnem planu razvoja kmetilslv: na sestanku političnih in strokovnih delavcev v ptujski občini v soboto, 21. I. 1958 v Ptuju je bil sestanek naj- odgovornejših kadrov za vod- stvo kmetijske politike v ptuj- ski obeini. Poleg olK-inskega odbora SZDI. in občinskega ko- miteja ZKS so bili navzoči čla- ni obč. IX) s kmetijskih p- trebe družbe, proizvajalci iz kmetijstva pa na 1 dinar za- služka le 0,57 dinarja za po- trebe družbe. Te številke nam povedo mnogo, zlasti če iipO"; števamo, da ustvari v občini kakih 2.500 v industriji zapo- slenih proizvajalcev 59 % na- rodnega dohodka in približno 12.000 kmetijskili proizvajalcev 24 % celokupnega narodnega doluKlka. Pri vsem tem vlagajo kmetovalci nazaj v kmetijstvo, v sredstva za proizvodnjo in podobno, le okoli 10 % ustvar- jenih sredstev. Naše kmetijske zadruge .so akumulirale mini- malna sredstva in še od teh so uix>ral)ile za kmetijske gospo- darske objekte le kakih 45 %. Sredstva za razvoj kme- tijstva ne smejo biti drugače porabljena Vlaganje družbenih sredstev je okonomično le tedaj, če se ta vračajo. Ker je kmetijstvo doslej tudi iz objektivnih raz- logov zaostajalo (industrializa- cija, obrambne potrebe), pred- videva letošnji Zvezni družbe- ni plan 70 milijard dinarjev za razvoj kmetijstva iz družbenih sredstev. Ta sredstva morajo brezpogojno krepiti ekonomsko moč. kmetijskih zadrug, in je treba storiti vse, da se ta in tudi druga za to namenjena sredstva ne bodo prelivala v neproduktivne namene. Le preko ekonomske močne KZ je možno voditi ob obsto- ječih lastniških odnosih moder- no veliko kmetijsko proizvod- njo, in to ob popolnoma jasnem gospodarskem računu v prid KZ kot socialističnemu podjet- ju, in v korist kmetovalcu, ki je z njo v pogodbenem odnosu. Kmetijski proizvajalec se prek KZ vključuje v komunalno živ- ljenje, le kot tak dobiva ma- terialno in moralno pK>dlago za svojo vlogo v raznih družbe- nih organih občine. Le ob odločilni vlogi eko- nomsko močne kmetijske za- druge je možna smotrnejša or- ganizacija kmetijske proizvod- nje, dvig storilnosti in proiz- vodnosti, kreditne sposivbnosti in izobrazbe kadra, postopna krepitev splošnega standarda in ra7voj samouprave na vasi. V njenem okviru se lahko raz- vijejo najrazličnejše oblike so- delovanja od skupne nabave reprodukcijskega materiala, za- ščitnih ukrepov, asanacij ob- stoječih nasadov, obnove je- manj zemlje v zakup, pogod- benega pitanja živine, meliora- cij itd., do odkupa kmetijskili , proizvodov. Povezava proizva- jalcev s trgom omogoča proiz- vodnji potrebno stimulacajo, kajti jezik trga, izražen v ce- nah, je edini jezik, ki ga bla- govni proizvajalec lahko ra- zume. Kmetijska zadruga to- rej ne nastopa le kot organi- zator proizvoidnje, temveč tudi kot posredovalec potrošnika. V tej slednji vlogi so naše KZ še precej šibke. Prav bi bilo, če bi se na da- našnjem posvetovanju tudi do- taknili vprašanja pospeševalnih odsekov oziroma pospeševalne službe v kmetijstvu nasploh. Funkcijo teh bo namreč treba vskladiti z osnovnimi nalogami v naši kmetijski politiki. Me- nim, da bi morali postati ti boTi strokovni kontrolni organi, ki bi služili za vsestransko po- moč zadrugam in skrBeli za stalno krepitev osnovnih in obratnih sredstev kmetijskih zadrug, obenem bi vršili tudi nekako družbeno kontrolo nad izkoriščanjem zemlje. Upravnik KZ - ne samo trgovec, temveč izkušen gospodarstvenik Ko bomo razpravljali o vpra- šanju upravnikov KZ kot vo- dilnih nameščencev z jasnim socialističnim konceptom in s jK>trebno samostojnostjo pri organizaciji poslovanja, bomo morali razmišljati ludi o mož- nosti šolanja takih kadrov. Pogovoriti bi se bilo treba tudi o vlogi kmetijskih stro- kovnjakov v naši občini. Ob najrazličnejših priložnostih je bilo poudarjeno, da je mesto teh neposredno v proizvodnji in ne v pisarnah, češ da imamo za reševanje pravnih in admi- nistrativnih zadev v kmetij- stvu na razpolago dovolj drr- gih kadrov. Zahteva po nepo- srednejšem stiku strokovnja- kov s prakso je razumljiva, vendar bo treba upoštevati, da mora biti terensko delo stro- kovnjakov tudi stimulirano. V naši občini imamo še veilnO premalo kmetijskih kadrov, zato bo treba zaposliti sedanje kadre tako. da bo to do naj- večje mere koristilo hitrejšemu razvoju kmetijstva in da bo uspeh njihovega dela primerno stimuliran. Z vzornimi prideiki na razstavah Ing. Egon Zoreč Je tako raztoliročil možnosti za izboljšanje kmetijstva v PTUJSKI OBČINI Naša . kmetijska detifščina Nerazvito gospodarstvo pred- vojne Jugoslavije ni nudilo kme- tijstvu nobene možnosti razvoja. Cene kmetijskih pridelkov so bile niizko in so od 1. 1926 do 1934 padle na polovico. V kme- tijstvo se je vlagaio prav malo. Eiančni kapital je celo preko k-meekih zadružnih hranilnic zbrana skromna sredstva inve- stiral 'drugam. Pospeševanje kme- tijstva, ki .so ga imela v progra- mu strokovna društva, ni imelo ekonomskega učinka. Začeli smo in iiadafjufmo Današnja kmetijska proizvod- nja je še vedno, rekel bi, v za,- stoju. Po csvcboditvi je zastala predvsem zato, ker-smo v prvih letih po osvoboditvi vse sile in sredstva osredotočili v obnovo med vojno opustošenega gospo- darstva, v naslednjih letih pa v obsežno industrializacijo. Ko gle- damo na gibanje kmetijske proiz- vodnje, moramo imeti pred seboj dejstvo, da je bilo za kmetijske mvesticije razmeroma malo sred- stev in si šele v zadnjih 2 do 3 letih začenjajo utirati pot v teh- nično zaostalo kmetijstvo kme- ti jjiki stroji, mehanizacija zem- ljišč, obnova nasadov itd. V glavnih strokah, kot so {>oljedel- .stvo, živinoreja, se je kljub skromnim investicijam proizvod- nja znatno dvignila. V poljedel- stvu se je najbolj povečal pride- lek krompirja in vrtnin. Pridelek sadja je iz leta v leto zaradi ekstenzivnega sadjarstva, primi- tivne proizvodnje in izčrpanosti nasadov nižji. V vinogradih še nismo dosegli predvojnega po- vprečja pridelka, kar je raziom- Ijivo, ker je proizvodnja v osta- relih vinogradih zelo nizka in tudi površina se iz leta v leto krčijo, obnova pa paralelno ne teče tako, da bi nadoknadila pa- danje. Kljub zastajanju kmetijske proizvodnje pa se je hrana pre- bivailistva i^iboljšala. Narastla je potrošnja pšenice, maščobe, slad- korja zaradi uvoza teh živil. Teritorij ptujske občine pred- stavlja veliko agrarno področje. Izračun narodnega dohodka iz kmetijstva leta 1956 znaša 2 m-- lijona 225 tisoč din. Na teritoriju naše občine je 24.654 ha kmet j- ske površine, obdelovalnih 20.687 hektarov; na njive odpade 12.034 hektarov itd. V kmetijski proiz- vodnji so močno zastopane vse štiri glavne kmetijske panoge, to je: živinoreja, poljedelstvo, vino- gradništvo in sadjarstvo. Najglavnejša je prolz- ^vodnja, nato trgovina zaostala kmetijska proizvodnja s pretežno naturalnim značajem, pa tudi s slabo opremljeno in organizirano trgovino sta osnovna razlega nezadostne izmenjave med mestom in vasjo in na trži- šču s kmetijskimi pridelki. Na področju občine deluje 22 sploš- nih K Z, 1 zadruga Posjlovne zve- ze ter 10 KG. Kmetijske zadruge združujejo ca. 70 kmečkih gospo- darstev. Kmetijska proizvodnja naše obč-ine p« je nasiproti raz- voju industrije še precej slabša. V tej proizvodnji, ki jo imamo, zavzema živinoreja prvo mesto, saj daje približno polovico s'kup- nega dohodka iz kmetijstva. Šte- vilčno stanje, živine narašča iz leta v leto, predvsem pri govedu in prašičih, pri čemer pa se pro- duktivnost ne povečuje v istem sorazmerju. Glavni vzrok sla-be produktivnosti v tej panogi (v zasebnem sektorju je ca. 13001, v družbenem sektorju 25001) je podhranjenost živine. Potrebna bo zategadelj boljša prebrana ži- vine, t. j. dvig krmne baze in uvajanje sodobnih načinov krm- ljenja z visckovrednimi krmili. Imamo pa vse možnosti v dobrem izkoriščanju travniškega sveta. Prav tako bomo proizvodnost krmilnih rastlin krepko zboiljšaiK in povečali. Tu sem spada brez- dvomna dobra ureditev travn-kov in pašnikov na področju občine (ca. 7000 ha travnikov in pašni- kov, izsuševanje in krčenje paš- nih površin, ureditev vodnega re- žima, ureditvenih načrtov za paš- ne obrate itd.). Namesto kisle trave želimo imeti žlahtno pašo. Pomagala bo k izboljšanju nase živinoreje tudi p>aša čred (Drav- sko p>olje. Slovenske gorice). Ta način izkoriščanja paše želi uve- sti FKJsestvo Kidričevo. Domava in tudi druga kot tur' nekatere KZ. Gnojenje, semenu, kolobar v poljedelstvu POLJEDELSTVO je ; relativno zelo negospodarsko. S široko upo- rabo kmetijsko-tehničnih ukrepov z načrtnimi investicijami ter bolj- šo organizacijo, pospeševalno in zaščitno službo bo treba omiliti nihanja dobrih in slabih letiri. Vsekakor ima rastlinska proizvod- nja še znatne rezerve. Na področ- ju občine so bili v preteklem letu sledeči povprečni pridelki: pri pšenici 18, ječmenu 19, krompirju 140 itd. Z ustreznim gnojenjem in pravilno izbiro semena bo mo- goče pridelek v kratkem času po- večati. Uporaba umetnih gnojil se veča in računamo, da bo kljub znižanju regresov uporaba šla navzgor. Najtežja naloga, ki jc bo treba rešiti v krajšem času je kolobar, ker sedanji ne odgovar- ja in ne more biti osnova za smo- trnejše gospodarjenje. Posebno bo potrebno povečati površine krmil- nih rastlin in zmanjšati površine žitaric, ne da bi se pri tem zmanjšale količinske proizvodnje. Le tako je mogoče dvigniti dcmo- se. Na privatnem sektorju bo torej potrebno v zvezi s planom misliti na izdelavo in izvajanje vaških načrtov. Ti vaški načrti pa naj bi zajemali vse življenje na vasi, tudi njeno urbanistično ureditev. Va- ški načrt naj bi dokazal, kaj se da doseči na organizirani način z mo- dernimi stroji in s sodelovanjem s KZ. Vaški kolobar bo nedvomno ve- likega pomena. Vsaka vas bo mo- rala uvideti, da je treba imeti na- črt, kajti če bi delal vsak za sebe, ozko na svoji parceli, če bo le sam urejal probleme, bo zašel v slepo ulico. Sadjarstvo in vinograd- ništvo pred obnovo SADJARSTVO je na področju naše občine, lahko rečem še pri- mitivno. Na jablani pridelamo 18 kg. Moderno, sadjarstvo predstav- lja zadružno posestvo »Osojnik« na svojih plantažnih nasadih bre- skev. Seveda se bo dalo marsikaj zboljšati s skrbnejšo nego sadov- njakov in načrtno obnovo. VINOGRADNIŠTVO ne daje za- dovoljivih rezultatov. Na trs pri- delamo 0.47 kg grozdja. Vinogradi so povečini stari in so potrebni obnove. Osnovna naloga v tej pa- nogi bo načrtna — kompleksna obnova vinogradov. Površine žlahtne trte so na področju obči- ne sicer večje, vendar ta porast površin ni v skladu s potrebno obnovo, ki je občutno manjša., Precej vinogradov je zasajenih s hibridi, katere bo potrebno zame- njati s sortnimi in kvalitetnimi vrstami. Na področju Slovenskih goric se je v zadnjih letih povr- šina hibridov celo zvišala. Tu je približno dve tretjini samorodnic na sadjarskih in le ena tretjina na vinogradniških legah. V socia- lističnem sektorju je bilo v letu 1957 na področju občine obnov- ljeno 44 ha vinogradov, med tem pa na zasebnem le 3 ha. V letu 1958 bi naj obnovili na socialistič- nem sektorju 47 ha, pri privatnem pa kaže. da bo obnova v večjem obsegu vinogradniških skupnosti. V bodoče bo v tej panogi misliti tudi na produkcijo namiznega grozdja. Vemo. da se na območju Haloz od namiznih sort najbolj obnese sorta rumeni muškat in radgonski raninec, veliko manj pa žlahtnina. V področju Slovenskih goric pa ie najbolj zastopana žlahtnina. Predvideva se v bodo- čih letih 5 odst. namiznega grozd- ja od obnovljenih površin. Ta pro- cent je računati za vinograde, ki se bodo obnavljali v letu 1958 na- prej. Prvi pridelek bo dodeljen leta 1961 in to 30 sorte po ha. Premalo traktorjev MEHANIZACIJA: na področju občine je 30 traktorjev. Na 400 ha orne površine pride 1 traktor. Po- ložaj pa seveda ni zadovoljiv, glavna vlečna sila na zasebnem sektorju je še vedno konj* vol ali tudi krava. Mnogo strojev ni pra- vilno izkoriščenih zaradi pomanj- kljive organizacije, pomanjkanja kadrov in primernih vinogradnih prostorov. KZ postajajo sociali- stična gospodarska oblika na vasi ter jih je potrebno opremiti s so- dobno tehniko. Kako je s kmetijskimi gospodarstvi naše občine Kmetijskogospodarska področja naše občine predstavljajo ca 1840 ha površin t. j. 9,9 odstot- kov ter ustvarjajo 11,5 odstotkov družbenega proizvoda v kmetij- stvu. Posestva so razmeroma majhna, saj odpade povprečno 150 ha obdelovalne zemlje na eno posestvo. Imajo le deloma arondi- rana zemljišča, kar otežkoča njih razvoj. Proizvodnja kmetijskih go- spodarstev sicer presega zaostalo kmečko proizvodnjo za 5 odstot- kov, vendar še močno zaostaja za obstoječimi možnostmi, zlasti je nerazvita živinoreja. Na 1 ha ob- delovalne zemlje odpade komaj 0,54 živalskih enot, kar je posle- dica nizkih pridelkov krmnih rastlin in travnikov, kjer so po- sestva ostala na ravni kmečke proizvodnje. Specializacija proiz- vodnje je nezadostna. Storilnost 'del9 se postopoma zboljsuje. Po številu traktorjev sodeč (1 traktor na 100 ha obdelovalne zemlje.) bi morala storilnost biti znatno večja, vendar so traktorji zelo sla- bo opremljeni s priključki (1,5 priključkov na 1 traktor). Plače- vanje po produktu je v premajhni meri razvito, kar se seveda nega- tivno odraža na storilnost. Stanje strokovnega kadra ni zadovoljivo; le četrtina delavcev je kvalificira- nih, agronome imata le dve po- sestvi. Vprašanje investicij Med investicijami imajo še naj- večji delež kmetijska gospodar- stva; slede kmetijske zadruge, in- dividualni proizvajalci pa zelo malo (1,5 odstotka). Toda na^a kmetijska gospodarstva še niso v zadostni meri izkoriščala razpo- ložljivih investicijskih kreditov, temveč so se jih izogibala š sta- lišča, da kmetijska proizvodnja ne prenese novih investicij. Enakega mišljenja so bile tudi mnoge KZ. Premalo so upoštevali rezultate naprednejših socialističnih obra- tov, ki so z novimi investicijami močno povečali proizvodnjo in ob primerni organizaciji delovnega procesa dosegli večjo storilnost ter ustvarili dohodek, ki omogoča razširjeno reprodukcijo. V ilustra- cijo povem, da so v zadnjih dveh letih KG, ki spadajo pod območje občine, uporabljale 120 milijonov kredita. Letno so vsa posestva bivšega okraja uporabila po 60 mi- lijonov investicij, kar je seveda vezano na počasen tempo. Med objektivno oviro večjega obsega investicij bi štel delno to, da ni bilo razčiščeno kreditiranje kmečkih gospodarstev? za nasade in podobne namene preko zadruž- nih kooperacij. Kaj pa naše KZ? Kmetijske zadruge so v letu 1957 zajele ca 70 odstotkov bla- govne proizvodnje v kmetijstvu. To pomeni, da so važen faktor v krepitvi našega gospodarstva na vasi. V širšem smislu pa naše kmetijske zadruge, kot jih imamo sedaj, niso več organizacije, ki združujejo individualne kmete, da bi se zavarovali pred sistemom, ki jim onemogoča proizvodnjo in prodajo kmetijskih pridelkov. Značaj kmetijskih zadrug je sedaj drugačen. S svojo dejavnostjo so zbrale lastne sklade razen tega pa dobivajo za investiranje tudi družbena sredstva. Važno bo zato uporabljanje teh družbenih skla- dov. Želimo, da bi postale KZ z močnimi družbenimi sklad; tuMi močne socialistične gospodarske organizacije, ki bodo lahko na va- si organizirale proizvodnjo in pre- delavo ter prodajale kmetijsko pridelke. To pa lahko postanejo le, če bodo imele velike družb:ne sklade, da bodo lahko razvijale svojo gospodarsko dejavnost. Da- nes imamo še mnogo zadrug, ki tega ne upoštevajo. Bilo bi prav, da se s predpisi čimprej urede piavice in dolžnost upravnikov KZ in jim tako zagotove isto v'o- go, kot jo ima direktor v podjet- ju, kajti le tako bi lahko zaščitili koristi družbe, kjer so ogrožene. Važno je usposobiti kmetijske za- druge kot glavne nosilce in orga- nizatorje kmetijske . proizvodnje. Take zadruge, so napravile že ve- :ik korak naprej. Izobrazile so si dobre kadre, ki so uvetjavili pri ^gospodarski politiki vasi. Toda to so več ali manj «bolo vrane". (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 31. januarja 1958 Za izbolfšanie kmetijstva Kako bi naj šeS razvoj kmetijstva v obdobju od 1957 do 1961 na območju občine ? (Nadaljcvaaije s 3. strani) Petletni načrt predvideva v sa- mesm kmetijstvu povečanje proiz- vodnje za 51 odstotkov ali letno za 8,6 odstotka. Povečanje proiz- vodnje pa temelji na dveh faktor- jih: materialnih sredstvih in druž- benih silah, ki se teh sredstev po- služujejo. Predvidena je izdatna oskrba kmetijstva z reprodukcij- skim mat^ialom (gnojila, zaščit- n« sredstva, osemenjevanje itd). Prav tako bodo znatne tudi na- ložbe v nova proizvodna sredstva (investicije za nasade, mehaniza- cijo, gospodarska poslopja, prede- lovalne otrate itd.). S takšno ma- terialno bazo je nedvomno moč doseči lepši razvoj in napredek kot doslej, ko je bilo vsega tega malo. Drugi faktor pa je še važnejši: materialna sredstva dajemo v ro- ke socialističnim organizacijam, ker so socialistične organizacije sposobne ta sredstva izkoristit fc»odisi na zemljiščih splošno ljud- skega premoženja, ki jih uprav- ljajo, bodisi na zasebnih zemlji- ščih onih zadružnikov, s katerimi stopijo v proizvodne odnose, S tem se ustvarja zasebnemu proiz- vajalcu možnost, da se vključi v tehnično svoboden proizvodni proces in z večjo proizvodnjo in delovno storilnostjo, ki iz tega procesa izhaja, izboljša svoj živ- ljenjski standard. Petletni načrt temelji torej na načelu, da sta tehnična in socialistična rekon- strukcija enoten in neločljiv p>ro- ces. Pri koncu svojih pojasnil, bi že- lel še poudariti, da bomo postav- ljene naloge izvedli in prišli do cilja. Osnovne naloge v razvoju kmetijstva združujejo napore za povečanje kmetijske proizvodnje in krepitve socialističnih družhte- nih odnosov v privatnem sektorju kmetijstva. Družba je vložila do- slej že ogromno. Z investicijskimi posojili niso bile zadolžene, v ko- likor pa so bile, je šlo doslej le za negospodarske investicije. Temu je tudi pripisati pojav, da kljub ugodnemu položaju na trgu s kmetijskimi pridelki del kmetij- stva ekonomsko slabi, kar pa ni vzrok visokih družbenih obvezno- sti. iitopamo v obdobJL'. ko lahko daje skupnost čedalje večja sred- stva za kmetijstvo. Naša najvaž- nejša nalogav tem letu in nasled- njih (in to plan pred\ideva v ob- čini) bo ureditev socialističnih kmetijskih gospodarstev. Seveda nas pri tem čakajo velike naloge. Gledati moramo realno in preso- diti, s kakšnimi sredstvi so kme- tijska posestva začela. Nekatera še danes nimajo gospodarski!', središč in stanovanj. Ne moremo mimo rak rane naših posestev — razdrobljenosti. Na.^e KZ bodo morale dati iniciativo individual- nemu kmetovalcu. Boj za večji in t>oljši pridelek se mora nenehno nadaljevati. Uspeh pa seveda ne more biti odvisen samo od dobre volje, temveč le od dela. Ugotovitve in priporočilo zadružne poslovne zveze Možnost sodelovanja kmetijskih zadrug z individualnimi proizvajalci V sodobnem gospodar- stvu star način dela Napredek kmetijstva in razvi- jan,7e socialističnih odnosov na va- si, je danes ena najvažnejših na- log nase družbe. Dvig zaostale kmetijske proizvodnje in izkori- -sčanje njenih rezerv je mogoče izvesti v povezavi individualnih proizvajalcev s sodobnimi dmžbe- nimi proizvajalnimi sredstvi kme- tijskih zadrug. Moderna in obe- nem draga proizvajalna sredstva, kot: stroji, reprodukcijski mate- rial in zaščitna .sredstva so pri naši maloposestniški in razdrob- ljeni strukturi dostopna individu- alnemu proizvajakru le s posredo- vanjem kmetijskih zadrug. Kooperacija kmetijske zadruge •? skupinami kmetov je oblika, v kateri so koristneje uporablja so- dobna kmetijska znanost in teh- nika. S .smotrnim izkoriščanjem obeh faktorjev je mogoče pove- zati proizvodnjo z istočasnim uveljavljanjem socialističnih pro- izvodnih odnosov. kakor na manjših površinaJi, tako na večjih kompleksih. Tako bodo zadruge postajale neposredni organizator- ji proizvodnje individualnih kme- tijskih proizvajalcev. Pri tem se bodo morale posluževati takšnih ekonomskih oblik, da bodo pri- vlačne za lastnike zemlje in ugod- ne za zadrugo. Zadruga se ne oo smela pridrževati togih oblik de- la, temveč bo morala predvsem upoštevati krajevne razmere in mentaliteto individualnega proiz- vajalca. Značilnost vseh oblik koopera- cije je, da so po svojem bistvu začetne socialistične oblike proiz- vodnjo, ki zagotavljajo njeno po- večanje, delovno storilnost in trž- ne- viške. Z njeno pomočjo se ra- cionalno izkoriščajo sedanje neza- dostno izkoriščene zmogljivosti zadrug, kakor tudi individualnih proir.'ajaJcev. Takšen način pro izvodnje omogoča zadrugam tudi materialni interes proizvajalcev samih. Namreč tudi za privatne proizvajalce so privlačni sociali- stični proizvajalni odnosi, saj so ekonomsko zainteresirani za večjo in cenejšo proizvodnjo, s čimer uvidevajo, da je to najboljša pot za njihov napredek. Iz teh vzro- ko\' bodo kmetijski proizvajalci pripravljeni za takšno sodelovanje povsod tam, kjer bo dovolj mate- rialnih sredstev in ljudi, ki bodo znali usmerjati proizvodnjo v tem pravcu. Napredna kmetijska proizvod- nja je rezultat vpliva raznih fak- torjev narave in modernih proiz- vajalnih sredstev. Slednja so da- nes že takšna, da iz osnove me- njajo stara mišljenja o naših možnostih proizvodnje. Ni še da- leč čas, ko so države z najnapred- nejšim kmetijstvom imele takšno proizvodnjo, kakršno imamo mi danes. Prepričani smo bili, da so njihovi visoki pridelovalni rezul- tati produkt specifičnih naravnih pogojev in da naša zemlja ter podnebje ne dovoljujejo realizaci- je tako velikih pridelkov. Rezul- tati doseženi v proizvodnji pre- teklega leta dokazujejo pri vseh panogah kmetijstva, da so takšna mišljenja nepravilna. V večini primerov so naši na- ravni pogoji ravno tako ugodi i, večkrat celo boljši (na primer za sadje, vino, krompir), kakor v onih državah, kjer so veliki pri- delki že popolnoma normalen po- jav. Vendar pa še večina naših proizvajalcev dela tako, kakor se je v teh deželah delalo pred 50 in več leti. Tehnični napredek in vi- soko donosne nove .sorte ter se- lekcija, menjajo stara mišljenja in načine dela. Vsem nam so po- znani naši ha pridelki t. j. 4 in več tisoč kg pšenice na ha, 400 mtc krompirja, 120 hI mošta na ha, 5.000 1 mleka po kravi itd. Znano nam je tudi, da smo z več- jim koriščenjem mehanizacije, z večjo porabo umetnih gnojil in sortnega sem.ena zmožni na sploš- no dvigniti našo proizvodnjo. Kigolanje viogradov Brez dvoma je, da se bodo na- še kmetijske zadruge pri uvaja- nju kooperacije srečavale z raznir mi težavami. Pripraviti še dokaj konzervativneya in zaostalega, za sodobno proizvodnjo še neizobli- kovanega ter nezaupljivega proiz- vajalca na široko porabo sodobnih tehničnih sredstev, je precej tež- ka naloga. Vse to pa ne sme od- vračati kmetijske zadrugo od že uvodoma omenjenih naiog. Pri tem bo vsekako potrebno upošte- vati ne samo naravne pogoje in krajevne razmere temveč tudi mi- selnost naših kmetovalcev. Vedno znova jih bo potrebno prepričevati o nesmiselnosti njihove drobne proizvodnje in o nujnem prehodu na blagovno t. j., tržno pridelova- nje. Pascmska živina Veliko možnosti sodelo- vanja KZ in kmetovalcev Za realno ocenjevanje možnosti kooperacije je nujen pregled pro- izvodnih kapacitet, njihov način izkoriščanja in že doseženih re- zultatov organizirane proizvodnje v preteklem letu. Na območju ZPZ se nahaja: 20.975 ha njiv. 13.060 ha travni- kov. 8.007 ha pašnikov, 1.789 ha sadovnjakov in 2.551 ha vinogra- dov, oziroma 46.382 ha obdeloval- nih površin. Najbolj razširjeni posevki njiv so žita, t. j. pšenica, rž, soržica, ječmen in oves. Z njimi je zaseja- no letno okrog 9.000 ha. Za žiti je površinsko najbolj zastopan krompir s približno 5.100 ha. V manjšem obsegu so razširjene razne vrtnine, industrijske in kr- milne rastline. Od navedene površine je bilo preteklega leta v organizirano proizvodnjo zajeto 1.300 ha žit, 940 ha krompirja, 490 ha travni- kov, 253 ha vinogradov in 37 ha sadovnjakov. Porabljeno je bilo 220 vagonov umetnih gnojil, 38 ton zaščitnih sredstev in 143 ton raznih semen. Nakup plemenske živine je bil izvršen v majhnem obsegu. V tekmovanje za visoke ha pri- delke se je vključilo pri pšenici 5 KZ s 187 zadružniki na površini 108 ha. V tekmovanju pri krompir- ju je sodelovalo 22 KZ s 510 pro- izvajalci na površini 388 ha. Razdrobljena posest, še bolj pa drobna proizvodnja raznih polj- ščin sta bila med drugim ovira za večji razmah organizirano pro- izvodnje oz. kooperacije v prete- klem letu. Lahko dosežemo rekordne donose Doseženi visoki pridelki pri poljščinah v preteklem letu z uporabljanjem boljših semen, gnojil, zaščitnih sredstev in dru- gih agrotehničnih ukrepov so pri individualnih proizvajalcih utrdili prepričanje o možnostih dosega rekordnih donosov. Na podlagi tega predvidevamo, da bodo za- druge zajele v kooperacijo name- sto dosedanjih štirinajst 25 odst. žit t. j. namesto 1.300 pribl. 2.500 ha. Pn kromiMrjii l>o mogoče !)oveeati kooperacijo od 24 na '5 odst. t. j. (kI 970 do l">00ha. Sladkorna pesa bo zajeta v ko- operacijo s celo proizvodno površino, ki bo predvidoma znašalo t50—200 ha. Pri polj- ščinah je .še računati lui ko- operacijo s heicro/no koruzo, semensko dcieljo. oljning rast- linami in ajdo, ]}ri vrtninah pa čebulo). KiKvpcracijo med zadrugo in individualnimi proizvajalci, je v poljedelstvu inogwc izvajati na razne načine. Kmetijska za- druga lahko koopcrira v pro- izvochiji z udeležbo ene ali več sledečih operacij: boljšimi se- meni, z večjo in pravilno upo- rabo umetnih jrnojil. zaščitnih sredstev, pripravo zemlje, s spravilom in vnovčcvanjem pridelkov. S iemi začetnimi oblikami kooperacije v proiz- vodnji bi s(; morali zadovoljiti povsod tam. kjer ne bi bilo mopočc pridobiti individualnih proiy,vajalcev za vaške kolo- barje in druge večje akcije. Navedene površine za pšeni- co in krompir, ki se jih pred- videva zajeti s koo7>eracijo, ni- so teoretična predpostavka, temveč stvarnost sedanjega sta- nja proizvodnje, saj je leta 1056 bilo zamenjano 14 vago- nov semenskih žit, t, j. za O^'^ hektarov setvenih površin in ■^0 vagonov semenskega krom- pirja. Ne sme nas pa to zava- jati, saj je v jeseni preteklega leta bila zamenjana le ena tre- tjina semenskih žit. t. j. 5 vago- nov, a za spomladansko sadi- tev v tem letu je razpečana samo četrtina semen^^kega krom- pirja od količine v letu 1937, t. j. 7 vagonov. Zajamčiti je treba primerne odkupne cene Površine zajete v koojK-rti- ciji boflo iz leta v leto v moč- nem nihanju, ki ga bodo po- \zročali več ali manj ugodni pogoji soudeležbe semen, umet- nih gnojil, zaščitnih sredstev in možnosti prcKlaje. t. j. cene finalnega produkta. Težave za dvig proizvodnje so obvlada- ne, ni pa še rešen problem tr- govine viškov proizvodnje. Če organizator proizvodnje ni zmožen zajamčiti primernih od- kupnih cen, je že v začetku onemogočen pri delu. V rajonih z visoko razvito proizvodnjo, v naših razmerah krompir, pri katerem posa- mezni individualni proizvajal- ci dosegajo /e nad 400 mtc pri- delka na hektar, bo s sodobno agrotehniko težko jamčiti še večji pridelek kooperacijo. V pcKlročjib z nižjo pr*^>izvotl- njo bo delo lažje rn uspeh večji. V prvem primeru 1k> mogoče pri proizvajalcih več smisla za gospodarsko računico. t. j. za še boljše agrotehnične ukrepe, kar pa zahteva zelo spo.?oben kader, dočim bo. kot je ome- njeno v drugem rajonu, delo la^žje. (,Toveje živine se tia območju ZPZ nahaja 29.854 kom. Od te- s-a jc krav 16.167, plemenskih bikov 130, volov 1.(>4-> in 11.912 kosov raznega p<>dniladka od 1 do 2 let starosti. Plemenskih svinj je 5.398. plemenskih Tn(*^r- jascev 178 in raznega podmlad- ka 55.675. V pogo(lbeni proizvodnji rnc- sa jp preteklo leto sodelovalo 9 KZ s 1.649 proizvajalci z od- dajo 290 ton mesa. Vsa s po- grnila določena količina me«a je realizirana. V preteklem letu je bilo <>d- kuptjeno 1.950 kosov goveje živine, skupne teže S19.200 kg. telet 9."69 kf>so\" oziroma 625 lisoč 900 kg. Mleka je bilo od- kupljeno 2,984.086 litrov. Od- kup pitanih prašičev je znašal -.«00 kosov oziroma 806.8(H) kg. Pri dosedanjem načinn prome- ta z živino trj)i skupnost ogrom- no škodo s prodajo ncdokrm- Ijenc in mlade živine. Pri pi- lanjn odrasle živine bi bilo mogoče zajeti v kooperacijo 10 do J5 odstotkov. Sedaj je skle- njeno pogoflb za 200 kosov od- rasle živine. Za oddajo pitanih prašfČ(>Y je bilo v tem letu že sklenjenih 2000 pogodb. Zaradi preusmeritve načina izkorišča- nja krompirja lio število od- kupljenih pitancev preseglo lanskoletni rcznltal. Za koope- racijo s teleti in mlekom so slabše možnosti. Ce že ne ne- mogoča, vsekakor pa zelo otež- k oče na kontrola porabe, moč- nih krmil bi povzročala dvo- me v koristi /adrnge. '^eč krmil za naso živinorejo Kooperacijo živinoreje je po- trebno obravnavati kompleks- no s krmno bazo. F^nostransko povezovanje šfevila živine, brez povečanja krmne baze in ob- ratno, bi celotno delo speljalo v slepo ulico. Zelo plodno pml- ročjc dela IkkIo zadruge imelo pri urejevanju zaneniarjenih in malo df>nosnih pašnikov va- ških skupnosti ter na drugih ncmciioriranih zemljiščih. Na- kup plemenske živine in živi- ne za pitanje ter raznih krmil daje široke možnosti koopera- cije. Sporedno s tem bi se mo- rali reševati tudi drugi proble- mi, kot: zavarovanje živine, zaščitno cepljenje, graditev si- losov, naknp parilnih kolon za siliranje, brez česar ni v na- ših razmerah uspešnega pita- nja, zlasti prašičev izven zim- ske sezone, pri tej proizvod- nji krompirja. Potrebno je unoštevati mož- nosti kooperacije tudi pri pe- rutnini / večjo proizvodnjo jaj<- in pitanju piščancev po Akciji žena zadružnic. Sadovnjakov se nahaja 1.789 hektarov, vinogradov 2.551 ha. (ilavni tržni višek so jabolka, katerih se v rodovitnih letih pridela ca. 800 vagonov, vino- grackvv pa mošt, katerega se na ivn^jeni površini dobi letno pri- bližno 550 vagonov. Zaradi starosti in zapnščeno- sti nasadov je v mnogih pri- merih dvomljivi korist v ko- operaciji. Vključevati bi se morali samo tčikšni nasadi, v kaierih bi bila soudeležba za- druge ntemeljena. Zaradi potl- hranjenosti in i/menične rod- nosti, bi se sodelovanje mora- \o razširiti vsaj na dva pri- flelka. Tstih princijiov bi se morali pridrževati pri koope- raciji vinogradniških nasadov, z izjemo, da je tu efekt agro- tehničnih ukrepov bolj nepo- sreden tn hitrejši ter bi se tn- di sodelovanje sklepalo za vsa- ko leto posebej. V vinogradni- štvu bi bilo mogoče zajeti 10 do 15 cKlsiotkov površin v ko- operacijo, v sadjarstvu pa 5 do 10 odstotkov. Obnova opustošenih sadov- njakov in dotrajanih vinogra- dov bo veliko bolj pripravno nie.sfo za kooperacijo, kakor zaradi visokih investicijskih stroškov obnove, tako tudi za- radi 7)ravilne tehnične in stro- kovne izvedbe ter oskrbe. Takšni nasadi bodo pod stal- nim strokovnim nadzorom, ki bo zagotovil liravilno izvedbo teh ukrepov. Zato je nujno da- ti prednost večjim objektom, kjer bodo vsi pogoji za večji uspeh. Cvrsteje sestavljen ren- ta bilitetni račun za nasade, na katerih je potrebno koristiti maksimum današnjih agroteh- ničnih izkušenj, nam mora omo- gočiti, da dosežemo interes pro- izvajalcev za skupno obnovo tudi pod pogojem, da bodo vi- šek proizvodnje delili glede na vlaganje sredstev, V bo- doče je potrebno, da se pred obnovo učvrsti organizacijska oblika skupnosti in sklenejo potrebne pogodbe, Vsako reše- vanje glavnih problemov v te- ku obnove ali po obnovi vodi h kompromisarstvii. Razvoj sadjarskih skupnosti \ preteklem letu jc bilo u^,ta- novijenini 6 satljarskih hknp- nosti za strnjeno obnovo nasa- dov, najinanjše ]x>vršine po 5 hektarov. Tudi v tem lotn je bila ustanovljena 1 skitpnost. V nj(>ni bližini naslajajo obrisi že druge, lako imamo na pod- ročju Haloz 5, v Slovenski li goricah pa 2 sadjarski skup- nosti. V vinogradništvu uu tem področju še niso doseženi takš- ni uspehi. Delo oiežkoc:ajo ze- lo visoki investicijski stroški. V pretekleiu letu je realizirana samo ena kooperacija obnove vinograda na površini 1 hu. (iraditev sadnih skladišč, objektov, ki so v neposredni predelovalnic, kleti in drugih zve/i s proizvoilnjo in vnovče- njern pridelkov, dobava zaščit- nih sredstev in reprodukcij- skega niaterjala bo utrdila ko- operacijo pri obeh panogah. Zelo široko področj«^ koope- racije predstavlja mehanizaci- ja kmetijstvu. Brez nje ni mo- goče pričakovati modernizacije, proizvodnje in doseganja ve- likih hektarskih jjridelkov. Pri modernizaciji kmetijske meha- nizacije niso bili do sedaj do- seženi zadovoljivi uspehi kljub \laganju relativno visokih in- vesticijskih zneskov. Mehani- zacija kniciijstva mora odigrati pomembno vlogo v socialistič- ni pr(M>brazbi pniizvodnje na naši vasi. Kmetijska zadruga mora z mehanizacijo prevzeti iroizvajalni pr(X'es v svoje ro- se tudi pri individualnih pro- izvajalcih ncposegajejitinovega olja. Tako postane zrak v sobi bolj vlažen m bronhijS se hitro pozdravijo- Ce to ne zalleže, nategnemo po sobi vrv in razobesimo nanjo rju- ho, ki smo jo zmočili v vodi z dodatkom terpentinovega olja. To gotovo zaleže in v nekaj dneh se kašelj začne rahljati. Kakor hi^ tro pa i'zp!jujemo sluz, preneha ščegetanje v bronhijih. Seveda dobimo tudi po lekar- nah razna zdravila proti kašlju. Tako n. pv. razne sarupe, janeže- vo olje in podobne stvari. Pozna- mo pa tudi mnogo domačih zdra- vil, predvsem med, lipov čaj z medom, brinjevec z medom, če- bulni sok s sladikorjem itd. Če zaradi neprestanega ščegetanja v bronhijih zvečer ne moremo za- spati, prosimo zdravnilka, da nam zapiše kakšno primemo zdravilo, zlasti praške. Prof. Andrej Ko¥oč: Ptuj V zrcalu svojili ulic In trgov Navadno je tako, da prebi- valci slabo poznajo ulice svo- jega kraja. Tudi v Ptuju je tako, da se mnogi slabo znaj- dejo, če jih kdo p)ovpraša za kakšno manj prometno ulico. Ce bi se slučajno zanimal pri kakšnem Ptujčanu, naj ti po- kaže ulico z nazivom »Stara ulica<, te bo verjetno začude- no pvogledal in skomignil z ra- meni, kot bi hotel reči: >Pre- več me vprašaš prijatelj!« Ko hodimo po dnevnih oprav- kih skozi ulice in uličice na- šega mesta, se redkokdaj za hip ustavimo in pomislimo, za- kaj se pravzaprav posamezna ulica tako in tako imenuje. In vendar ima tudi poimenovanje ulic in trgov v vsakem mestu svoj smisel in pomen. V njem se pogosto zrcali del zgodovin- skega razvoja posamezne na- selbine. Na uličnih napisih be- remo imena, zaslužna za sploš- ni kulturni in gospodarski raz- voj kraja in njegovega za- ledja. V našem primeru nasto- pajo osebe, ki so se ovekove- čile bodisi v slovenskem slov- stvu, ali pa imajo posebne za- slug« za lokalno zgodovino mesta Ptuja. Med njimi pogre- šamo marsikatero ime osebe, ki ji je naše mesto dolžno za- hvalo za ohranitev dokumentov iz svoje pestre preteklosti. Mišljeno je pri tem ime za- služnega ptujskega zgodovi- narja Simona Povodna, o ka- terem se je v tej zvezi že ne- kje razpravljalo, da bi itamreč moral dobiti svojo ulico, s či- mer bi se mu Ptujčani oddol- žili za njegovo delo na zgodo- vinskem področju. Veliko zaslužnih mož in premalo ulic za njihova imena Novi časi prinašajo zopet no- ve ulične nazive. Mnoga ime- na so se umaknila, ker niso bila več primerna ali pa so nas spominjala na preveč težke in žalostne čase. Zato je pravil- no, da so jih nadomestila dru- ga, ki so si pridobila nemin- ljive zasluge našega ljudstva izpod težkega jarma nacistične okupacije. Njih imena, oven- čana s trpljenjem in slavo se danes blešče nad portali nek- danjih patricijskih hiš in nas nenehno opozarjajo, da ne smemo pozabiti žrtev, ki so jih oni doprinesli zato, da lahko danes živimo v svobodi. V naših sprehodih po ulicah in trgih zgodovinskega in so- dobnega Ptuja se bomo sezna- nili z marsikaterimi dogodki iz preteklosti in z mnogimi ose- bami, o katerih nam je le ma- lo znanega. Vsi ga rodi obiskujemo, o njegovi zgodovini pa vsega ne vemo Pa začnimo kar z najvišjo točko, z grajskim hribom, na katerem že toliko stoletij klju- buje zobu časa sivi grad, ne- kdanja lastnina številnih ple- miških rodbin (Leslie, Dietrich- stein in dmg¥f. O njegovih kul- turnozgodovinskih znamenito- stih smo že mnogo slišali in čitali. zaio se ne bomo dalje mudili pri njih. Znano je, da so bili zadnji lastniki tega gra- du grofje Herbersteini; zadnji gospodar Jožef Herberstein (od leta 1895) je umrl med okupa- cijo v Grazu, kjer je imela ta rodbina tudi neki dvorec (Her- berstein - Palais). Ptujski grad je bil v lasti te rodbine šele od leta 1875, ko je prenehal nad njim sekvester deželnega sodišča, ki je trajal od leta 1858. V tem letu je namreč iz- umrl rod Dietrichsteinov v mo- škem kolenu. Najstarejša hčer- ka iz tega rodu Terezija, vdo- va po Herbersteinu, je dne 27. decembra 1873 kupila na draž- bi grad s posestvi za 147.000 florintov. Nova lastnica je da- la grad temeljito prenoviti in popraviti. Zemljiška gospoščina na ptujskem gradu je imela deželno sodstvo nad podložniki 27 katastrskih občin tja do le- ta 1850. Iz okoliških vasi so morali tlačani hoditi na tlako na grad in plačevati davek v naturalijah in denarju. Razen številnih kmetijskih opravil so morali podložniki opravljati tudi določeno število voženj in pomagati pri popravilu graj- skih poslopij. Med dajatvami v urbarjih se omenjajo vino. ži- to, predivo, perutnina in dru- go. Muzej v muzeju Toda čas je že, da zapustimo grajski hrib, s katerega se nam je odpiral razgled preko šir- nega Ptujskega polja. Ce ho- čemo priti v mesto, moramo skozi severni ali pa zapadni portal. Ce bi bilo to pred sto- letji, bi jo mahnili v obeh pri- merih preko pridvižnega mo- stu. Odločimo se za zapadno stran, po poti. ki nas nripelje na nekdnnii Dominik^ii>ki trg. današnji Muzejski trg. Tu se samostan s pestro zgodovino od svoje ustanovitve leta 1230 >a do razpusta po Jožefu II. eta 1786. Po tem letu se je večidel uporabljal v vojaške namene, dokler ga ni odkupila mestna občina in ga leta 1928 izročila Muzejskemu društvu, ki je v njem uredilo »muzej v muzeju«. V svoji stavbni zgo- dovini je poslopje doživelo več prezidav, današnja fasada s štukaturami izvira iz začetka 18. stoletja. Na zapadni strani poslopja so še danes vidni ostanki nekdanjega obdravske- ga obrambnega stolpa, za njim pa se še pozna bivši mestni ja- rek, v katerem ima danes Vi- narska zadruga svoje kletne prostore. Sedaj Prešernova, nekdaj žitna ulica z Muzejskega trga smo kma- lu v današnji Prešernovi ulici, ki je dobila to ime po največ- jem slovenskem pesniku takoj po prvi svetovni vojni. V sred- njem veku se je tu pod gra- dom in na dravski terasi raz- vila Tržna ulica, ki se kasneje imenuje Žitna. V stari Avstriji je bila tu Gosposka ulica. Zgo- dovinska poročila govore o ve- likem požaru, ki je izbruhnil v tej ulici 20. decembra 1710 in upepelil v njej ter soseščini 32 hiš. Znano je, da jc bil Ptuj v svoji zgodovini žrtev pogostih požarov. Že v ptujskem mest- nem statutu iz leta 1376 ima- mo posebno določbo o ognji- ščih, ki govori, da mora mestni sodnik skrbeti za redni pregled ognjišč. Če se pri pregledu ugo- tovi kakšna napaka, jo je treba odstraniti. To je bilo tem bolj jx)trebno, ker je bila večina ptujskih streh lesenih ali pa slamnatih. Ptufu so bilo vednp potrebno gasilci Morda nas bo zanimalo, ka- ko je bila organizirana gasil- ska služba v Ptuju v kasnejših stoletjih. K temu človekoljub- nemu opravilu so bili priteg- njeni v prvi vrsti cehi, srednje- veška stanovska organizacija raznih obrtnikov. Sredi 17. sto- letja je ptujski magistrat uve- ljavil v svojem področju po- seben požarni red. Po predpi- sih tega reda so morali biti ptujski zidarji in tesarji v stal- ni pripravljenosti in ob izbru- hu požara tokaj priskočiti na pomoč pogorelcem. Tudi so- darji so morali prispevati svoj delež in dati na razpolago svo- jo leseno posodo za gašenje. Vsak ceh v Ptuju se je moral oskrbeti z gasilskim orodjem. Magistrat je moral štirikrat letno seznaniti meščane s po- žarnim redom. Na požarni sig- nal so morali člani cehov takoj pohiteti na kraj požara. Neka- teri obrtniki so poskrbeli tudi za posebne požarne straže (zi- darji, tesarji, krovci). Gasilske zadeve je nadzirala posebna po-/,-rrif» komisija. 26. oktobra 1705 je cesar Jo- žef I. izdal požarni red (An- ordnung), ki so ga morali me- ščanom večkrat prečitati. V mestu ni bilo dovoljeno znat- nejše kopičenje zalog lesa, se- na in slame. Poslopja z gorlji- vimi stvarmi naj bodo čim da- lje izven mesta. 10. avgusta 1786 je bil izdan izpopolnjen požarni red, v katerem je bilo točno določeno, kaj morajo ob požaru prinesti člani raznih cehov. Posebno skrbno so se pri- pravljali Ptujčani proti more- bitnemu požaru, če je bil me- stu napovedan vladarski obisk. Tako nam poroča Simon Po- voden v >Meščanski čitanki«, da je bilo leta 1750 že mesec dni pred prihodom cesarice Marije Terezije ukrenjeno vse potrebno, če bi slučajno izbruh- nil požar. Vsem meščanom so objavili, da morajo odstraniti les, seno, slamo in druge gor- ljive stvari. Trgovcem je bilo naloženo, da morajo paziti na smodnik in žveplo, obrtniki pa naj previdno ravnajo z lučjo. Prepovedano je vsako strelja- nje v mestu, v pripravljenosti pa naj imajo konje, vozove, brizgalne. škafe, sekire in po- dobno orndie. To je bilo po- trebno že zaradi večjega na- vala ljudi r.h ' kih priložnostih. Dalje prihodnjič. Iznad mestnih hiš blišči v soncu ptujski gradi na ptujskem živilskem trgu v sredo, 29. januarja 1958 Povrtnlna: čebula 60—70 dinar- jev za kg; česen 100, luščeni fi- žol 40, krompir 15, peteršilj 60— 70, rdeča pesa 30, redkev 30. ze- lje v glavah 20, korenček 40— 60, ohrovt 30, kisla repa 30, kislo zelje 40. špinača 100, zelena 60, por 40 do 50, motovileč 140 din za kilogram. Žitarice in mlevski izdelki: ko- ruza 30 din kg, pšenica 30, ječ- men 40, ajdova moka 50, koruzni zdrob 50, oves 30, proso 40, aj- dova kaša 100—120, prosena ka- ša 80, koruzna moka 3^ din kg. Sadje in sadeži: jabolka 80 din za kg, suho sadje 60—70 din za kilogram. Perutnina: kokoši 250—500, pi- ščanci 300—600, jajca 16. Mleko in mlečni izdelki: mleko 30 din za liter, smetana 150. sir 40—80. Maščobe: mast 325 din za kg (uvožena), domača mast 400. za- seka 300 din za kg. Meso: goveje meso 250 din za kg. teletina 300, svinjsko meso .360—380 din. Ptujsko gledališče Sobota, dne I. februarja 1958, ob 19. uri: Verneuill: :i>POTO- VANJE V BENETKE, gostova- nje v Staršah. Nedelja, dne 2. februarja 1958, ob 15. uri: K. Cašule: >VEJA V VETRU«, izven in za podeželje. Ponedeljek, dne 5. februarja 1958, ob 19. uri: VEČER SLO- VENSKE BESEDE, prireditev v gledališču. Torek, dne 4. februarja 1958, ob 20. uri: P. Hamilton: ^PLIN- SKA LUC«, premiera, red: premierski in izven. Režija: E. Frelih — delo bo prvič izvede- no v Jugoslaviji — nekaj vstop- nic je še na razpolago. Sreda, dne 5. februarja 1958, ob. 20. uri: E. Frelih: »VRNIL SE JE«, petindvajsetič — zad- njič. Četrtek, dne 6. februarja 1958, ob 20. uri: P. Hamilton: »PLIN- SKA LUC«, red: četrtek in iz- ven. Petek, dne 7. februarja 1958, zaprto. Sobota, dne 8. februarja 1958, ob 19. uri: SLAVNOSTNA AKADEMIJA v počastitev ob- letnice smrti pesnika Franceta Prešerna. Prireditev je v gleda- lišču. Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTUJ. 31. LErr.^LCl AEROKLLB.A PTIJ prirejajo T soboto, dne 1. februarja 1958, ob 19.30 v prostorih Narodnega doma v Ptuju I. LETALSKI PLES Za prijetno razvedrilo bodo po- skrbeli »Veseli letalci« z godbo »Veselih kovinarjev« iz Maribora. Predprodaja in rezervacija vstop- nic v trafiki v Murkovi ulici (na- sproti veleblagovnice »Merkur«). Vljudno vabljeni! AEROKLUB PTUJ DEŽURSTVO LEKARN Do sobote, 1. februarja 1958, dežurna »Lekarna pri pošti«, od sobote. 1. februarja, do pet- ka, 7. februarja 1958. dežurna >Lekarna«: v Prešernovi ulici. DEŽURNI ZDRAVNIKI ZA OTROKE /a otroke do 12. let dežurna zdravnika dr..Poznik. Ptuj, Ci- ril Metodov drevored in dr. Cenčič. Ptuj. Vičavska pot 10. Telefonično klicati izven Ptu- ja preko dežurnega Zdravstve- nega doma ali preko Reševalne postaje Ptuj. POSVETOVALNICA ZA ŽENE Posvetovanja in brezplačni pregledi l>odočih mater v po- nedeljkih in sredah med 12. in 14. uro. Posvetovanja in brezplačni pregledi mater po porodih v torkih in četrtkih med 12. in 1". uro. Pregledi bolnih žena vsako- dnevno med 15. in 15. uro, ra- zen ob sobotah in nedeljah. OTROŠKI DISPANZER Brezplačni pregledi zdravih otrok v petkih med 13. in 15. uro, bolnih otrok pa vsak dan med 10. in 12. uro razen ob so- botah in nedeljah. ŠOFERJI POZOR! Združenje šoferjev in avto- mehanikov Podružnice Ptuj, obvešča vse interesente za stro- kovni tečaj za priznanje kva- lifikacije in visoke kvalifika- cije, da se ta tečaj prične okrog 15. februarja t. L, kolikor bo zadostno število slušateljev. Vsi tisti, ki žele obiskovati ta strokovni tečaj, naj pridejo na redni sestanek našega združe- nja, ki bo 2. februarja t. 1. v mali dvorani občinskega komi- teja Ptuj. Na sestanku se l>o obravnavalo o organizaciji te- čaja in ostalo. OdbAi..^ Strelstvo strelska družina »2elezničaroseb- nega. Zgodi se pač!« se je opra- vičil natakar. Ko pa je Sremac našel še drugi in tretji las, je zavpil: »Natakar, brž prinesite glavnik, da počešem to vašo juho!«^_................. Kako so nekdaj pri Miklovžu blizu Ormoža O pustu, ki ga v teh krajih imenujejo fašenk. ko se narava prebuja iz zimskega spanja in iz njenega objema smrti, vzvalovi tudi človek in se zave svojega po- slanstva na zemlji. Ljudje in- stinktivno čutijo, da jih narava zopet kliče k ustvarjalnemu delu in novemu življenju. Veselje nad tem vsako leto se ponavljajočem pojavu v naravi zavlada v njiho- vih dušah. Nanj se pripravljajo več dni, da bi na sam fašenk, na dan »svetega« kurenta ali pusta, ko je višek praznovanja prve na- ravine zmage nad zimo, nič ne za- mudili storiti, kar je po njihovem starem verovanju odločilno za do- bro letino, za blagostanje v hiši, ter za srečo na polju in pri živi- ni. So to razne šege in običaii, ki segajo v sivo davnino njiliove preteklosti, ki segajo v predkr- ščansko dobo njihove zgodovine. V raznih oblikah so se ohranili do današnjih dni. Kulturni razvoj naroda jih je sicer spreminjal, do- polnjeval z novimi domislicami, ni jih pa mogel iz ljudskega življe- nja popolnoma izbrisati. Zato ima skoraj vsak kraj. pa gotovo vsa- ko večje pokrajinsko območje svoje navade, ki se jih ljudje trd- no držijo, so pa izšle vse, vzete v celoti, iz enotnega, prastarega običaja. V naslednjem je nanizanih ne- kaj takšnih navad od Miklavža pri Ormožu. Dober poznavalec ohra- njenega »narodnega claga« bo kaj hitro opazil, da se običaji, ki so v navadi n. pr. v božiču ali ob \aj.zmu, prenesejo v življenju ljudstva lahko ns pust oz. na kak drug dan, ali narobe. Pri Miklavžu je bilo nekdaj v navadi, da je na pustni dan — že okrog 3. ure zjutraj — prva vsta- la gospodinja, da je do 4. ure spražila zličnike in z njimi po- stregla svojemu možu in ostaMm članom svoje družine. Med terr so vstali vsi drugi, znosili v hišo se- mensko koruzo s podstrešja, ali kjer se je pač zvezana z lastnim ličjem in obešena do tega dne su- šila si pripravili hrstače za lušče- nje (robkanje) koruze in ugasnili luč. Vse to se je moralo izvršiti v največji tišini. Tudi pri nasled- njem delu, pri luščenju koruze, se niso smeli pogovarjati. Vsi so hiteli, da so jo zluščili pred ju- tranjo zarjo, le hišni gospodar, ki mu pravijo v teh krajih »gazda«, je smel pogoltniti kak požirek žganja. Delo je moralo biti končano, še preden se je zdanilo. Vse to za- radi tega. da bi vrane na njivi ne našle koruze, ko je bila posejana in da je tudi v jeseni ne bi vide- le, ko zori klasje. Ko so bili s koruzo pri kraju, je gospodinja vzela s postelje rju- ho in šla z njo na tuj (sosedov) svet. Tam je z njo po zemlji (vse eno, kje, čeprav tudi po steni hi- še svojega soseda) potegnila, da je s tem odčarala mrčes (bolhe i. dr.) od lastne hiše. Ako se ji je posrečilo (če je ni nihče videl), je vzela na sosednem dvorišču še en kramp gnoja, ter ga nesla na gre- do, kjer je nameravala to leto saditi zelje (da bi zrastle čim de- belejše glave). Medtem je gazda, še pred .sončnim vzhodom, zvezal iz brezovega šibja metlo ter jo vlekel trikrat okoli hiše (okoli vse stavbe z gospodarskimi poslopji vred), pri tem pa venomer govo- ril: Nesnaga proč od hrama, ne- snaga proč od hrama (da bi preg- nal od hiše miši, podgane, dihur- je, lisice in drugo takšno zverjad, ki lovi in kolje perutnino). Ko je spustila gospodinja koko- ši iz kurnika, jim je nasipala i-a tla zrnja v obroču (da so nesle bolj skupaj), nato pa prislonila k strehi lestvico, vzela v roke jajce, se povzpela z njim po lestvici do strehe, tam postala, z roko v sme- ri preko strehe trikrat zamahn'la in rekla: Pri nas samo jajc, pri sosedu pa kokodajs. (S tem je go- spodinja hotela reči, da bi njene kokoši ne hodile nesti jajc k so- sedu, da bi jih nesle samo doma, če pa že gredo od hiše, da hodijo k sosedu samo kokodakat. Na pustni dan mora gospodi- nja hišo devetkrat pomesti in od- nesti smeti na gredo, kjer bo sa- dila zelje (da bi bilo debelejše). Na ta dan čistijo tudi sadno drev- je in nanj morajo do sončnega zahoda zmetati nekaj zuckov (storžev) od zluščene koruze, čim več jih obvisi na vejah (dva po dva zvezana skunaj. kakor je bila koruza), tem več bo v jeseni na njem sadja. E^i zajtrku mora biti obvezno na mizi svinjska laiovka ali čuba z zeljem. Gospodinja praži ves dan na svinjski masti krofe, ne- kaj pa jih tudi speče, da jih ima družina za tiste dni, ko ne jedo mesa in mastnih jedi. Večerja mo- ra biti ob sončnem zahodu. Miza se je nekdaj kar šibila pod razni- mi dobrotami, ki jih je gospodinja pripravila za ta dan svoji dnižini. Ko se navečerjajo. igrajo razne fašenske igre: podirajo peč, na- seljavajo igle (eden sedi na valeku, drugi mu ga spodnašajo, da igle res ne more napeljati; če se pri tem zvali po tleh, je še več sme- ha in večjega veselja) i. dr. Če pri- dejo k hiši našemljene »maškare« (z raznimi maskami na obrazu ,ter narobe obrnjenimi suknjami in kožuhi), uganjajo tudi one razne burke in šale. Njihovo največje veselje je, če nespoznane odidejo. Gospodinja jih pri odhodu obloži s krofi in drugimi dobrotami svo- je kuhinje. (Po pripovedovanju Roze Granove iz Kajžarja št. 42.) Danes so vsi ti običaji zvečine samo še »naša preteklost, naša zgodovina, svojina, dedina, ki je ne gre zavračati. Če jo spoštuje- mo, cenimo, vrednotimo s tem same sebe, našo narodno ljudsko sk-upnost.« (Leop. Stanek) Dr. Alojzij Trstenjak Zapestnih ur ne polagajmo na mrzlo marmomo ploščo nočne omarice ali THnivalnika. Mraz jim namreč škoduje in jih pokvari. Za uro je najbolje, če kje visi aH leži na lesenem predmetu. Čaj obdrži lepo barvo, če vrže- mo vanj košček sladkorja, brž ko zavre. * Prt iz obeiljenega platna očisti- mo raiznih madežev tako, da ga namočimo v vodo, v kateri se je kjhal beli fižol. * Perilo, ki ga zažgemo pri li- kanju, r>asi,pljimo s soljo in nato namoč:mo v hladni vodi. * Svilene robce najlepše operemo v krom(pirie^.n vodi. Na nastrgan krominir vlijemo liter vode, kar segrejemo in petem peremo. * Bele čevlje in torbice .najlepše oči'stiimo z belo radirko, kar pa j9 zelo zamudno. Lepo beli bodo t; predmel:' tudi, če jih namaže- mo z ra'ztopmo bencina in ma- gneizija. * Za kuhanje ne upore^bTiajmo bnkrene ninic.'>d'^, ke- uničuje vi- tarnine. B?ker preihaia tnd-' v hrano, ki lahko n^-nstane strupena. * jp/^^i-n?) soda uničuje nekatere vita'-- no. ^ato ie ne noo-^abljaj- mo pr; ^.'hanju zelenjave. Zaradi nepr^memih prevle-k se tudi -orešite odeje iim.ažejo. da jih je težko gledati na postelji. Mar- sikateri gosDodinii ipovzroča to orenMvice. ker je mnenja, da p^-ešite odeje ne m^ore oprati. Izkušena gospodinja svetuje ta- kole: Priinrav''.t9 precej veliko po- sodo, tako da se lahko v njej odeja nonolnoma potopi. Nalijte vanjo mlačne vode. Na vsako ve- liko vedro dajte 5 dka salmiaka. Ko se je odeja že nekaj časa na- maka'!a v tej raztopini, preglej- te, kje so najbolj zamazani deli odeje in i?h rabilo namiKte in premenca-jte. Nato odejo izoiraite v mlačni vodi, ki ji dodate na ve- dro vode pest soli. Sol namreč orenrečuje, da vata v odeji ne otrdi. Ko je voda že čista, vzemite odejo iz posode in jo neožeto po- suš-iite v senci. Naiibolje je, da pri- haja zrak na odejo z vseh strani, zato 1o sušite na vzporedro na- peljanih vrveh, ki morajo bit: precej močne. Odeja bo po takem oranju vi- deti kot noT'a in tudi vata ne bo šla v kupčke. TUDI GOSPODINJA NAJ BO NEGOVANA Da, tudi gosFKjdinja mora bit: negovana, čeprav je prav med go- spodinjami najmanj negovanih žena. Ah je temu vzrok naporno gospodinjsko delo ali pa mnenje marsikatere gospodinje, »da je za doma že dobra«? Tako se zane- marja na zunaj, a tudi zdravstve- no. Pri negi svojcih otrok se mno- ge matere vestno držijo predpi- sov modeme higiene, a pr. sebi nanjo pozabljajo. Prav to pa se zlasti z leti prenekaterikrat hudo maščuje: bolehanje, prehitra iz- črpanost in predčasno staranje so posledice tega. Ko se žena tega zave, je navadno že preipozno. In prav med gospodinjami je največ žena, ki najprej ovenejo. Da ne pride do tega prezgodaj, si mora gospodinja predvsem pra- vilno razporediti delo, in sicer tako, da ji ostane nekaj ur dnev- no tudi za njeno osebno higieno, počitek r>o kosilu in vsakodnevni sprehod. Zato je pametneje zju- traj bolj rano vstati, ko je člo- vek svež in spočit, kot pa vsta- jati parno, a tudi delati pozno v noč. Prva dolžnocst gospodinje in sploh žene je, da se predvsem sama ravna po higienskih predpi- sih. Redno kopanje, dovolj spa- nja, redni sprehodi ter mnogo sadja in zelenjave v prehrani — vse to napravi ženo rnladostno in prožno. Tako mater pa potrebuje vsaka družina, saj bolehna, utru- jena žena in mati le težko ustvar- ja tisto vzdušje v družini, ki je za družinsko sožitje neobhodno potrebno. Zato pa mislimo \'sak dan tudi na svoj počitek in na to. da se bomo zdrave in vedre lahko ko- ristno udejstvovale tudi v dru- štvenem življenju, kar je nujno za vsako ženo, zlasti še za tisto, ki živi samo v svojem gospodinj- skem krogu. RAZGLAS Oddelek za gospoflarstvo in komunalne zadeve O' T-inskega ljudskega odbora Ptuj na pod- lagi 3. člena Odloka o uvedbi pavšalne skočnine za plemen- ske bike v občini Ptuj o b v e S č a vse živinorejce, da bodo kra- jevni uradi Občinskega ljud- skega odbora Ptuj na podlogi pravkar izvedenega popisa ži- vine sestavili »sezname živine za določitev pavšalne skočnine za leto 1958« in bodo ti sezna- mi razgrnjeni na vpogled na krajevnih uradih, za mesio Ptuj pa na Občinskem ljud- skem odboru Ptuj, v času od 1. do 15. februarja 1958. Vsak živinorejec ima pravico vpo- gleda v seznam in v primeru nepravilne določitve pavšalne skočnine tudi pravico do pri- tožbe v roku 15 dni po razgla- sitvi seznama na Občinski ljud- ski odbor Ptuj. Načelnik odd. za gosp. in kom. zad. Viktor Makovec 1. r. Upravni odbor TEKSTILNE TOVARNE PTUJ na osnovi 138. in 143. člena Zakona o delovnih razmerjih razpisuje na- slednja delovna mesta; 1. Glavnega skladiščnika 2. 5aktilografa$-injo) 3. Ključavničarja POGOJI: Za skladiščnika, da je trgovsko izobražen z več- letno prakso. Za daktilografa(injo), da ima popolno srednjo šolo z zna- njem stenografije ali nepopolno šolo z večletno prakso. Za ključavničarja, da je kvalificirani samostojni ključavničar. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Pismene ali osebne por. dbe s kratkim živlTepiepi=;ocn pošljite na Tekstilno to- varno Ptuj. Nastop ilužbe takoj. OBJAVA Ljudska republika Slovenija Občinski ljudski odbor Ptuj Sanitarni inšpektorat Okraj Maribor 5tev. 07/1-13/1-58. Datum: 17. jan. 1958. Po sklepu, ki je bil sprejet na skupnem f>osvetovanju organov Gradbene in Sanitarne inšpekcije, zastopnika Mestne komunalne ustanove, Uprave stanovanjske skupnosti in Vodnogosp>odarske uprave z dne 16. dec. 1957. Ob- činski inšpektorat Ptuj ODLOČA: 1. na področju prve etapne ka- nalizacije, ki je že v izgradnji in bo predvidoma dograjena do 1. aprila 1958, se pri novograd- njah ne bo več predvidevala graditev greznic, temveč di- rektno odvajanje odpadnih vod po ceveh v zbiralni kanal; 2. Občinski ljudski odbor Ptuj mora v teku treh let poskrbeti za zgraditev skupne čistilne naprave vseh odpadnih voda s področja mesta Ptuja, da se pred iztokom v Dravo očistijo. Čistilne naprave morajo biti dograjene v teku 4 let; 3. do zgraditve čistilne naprave se prepove v poletnem času kopanje na severnem bregu Drave vse do izliva kanala v Dravo navzdol do 1,5 km raz- dalje; 4. začasno se morajo prepove- dati vse novogradnje stano- vanjskih hiš na področju No- vega naselja pri Štukih. dokler se ne izvrši izsušitev terena, uredi kanalizacija in obstoječe priključi na javni vodovod. Eventualna pritožba ne zadrži izvršitve ukrepov. Odločba je izdana uradoma in je takse prosta. Utemeljitev: Pod 1. in 2.: izgradnja mestne kanalizacije bo predvidoma izve- dena v teku 3 let in se med tem časom predvideva graditev več stanovanjskih blokov, pri katerih znašajo stroški za zgraditev ene greznice približno 200.000 do 300.000 dinarjev. Ugotovljeno je tudi, da so obstoječe greznice večinoma zastarele, razpokane in nehigienične ter bi se morale ob- noviti, ker v sedanjem stanju prepuščajo fekalne vode v pod- talnico in jo okužujejo. Zato je voda v večini mestnih vodnjakov bakteriološko, deloma tudi ke- mično neprimerna za pitje ter je s tem ogroženo zdravje prebival- cev Ptuja, ker bi se na ta način lahko prenašale nalezljive bolez- ni in kvaril okus pitne vod«. Iz navedenega razloga bi bilo po- trebno, da se večina greznic ob- novi in higienično uredi, kar bi zahtevalo znatna finančna sred- stva. Zato je smotrneje zgraditi skupno čistilno napravo pred iz- tokom fekalij in odpadnih vod v Dravo in opustiti nadaljnjo iz- gradnjo in obnovo greznic; pod 3.: prav tako je prepoved kopanja v naznačenem področju nujno potrebna, ker pritekajo v Dravo biološko neprečiščene fe- kalne in odpadne vode, ki bi even- tualno lahko inficirale kopalce, dokler ne bodo zgrajene čistilne naprave; pod 4.: zemljišče je ilovnato, deloma močvirno oziroma zelo vlažno in ima zelo visoko talno vodo (pol do 1 metra pod nivo- jem). Vsled tega je gradnja kleti in greznic skoraj nemogoča, ker vdira vanjo stalno voda in jih po- plavlja. Drenaža fekalij in odpad- nih vod je mogoča le v Grajeno, ki pa ima neznatno količino te- ko^če vode in ne more sprejeti večje količine odplak, ker je avtopurifikacijski indeks prene- znaten. Grajena je vsled prenasi- čenja z odpadnimi vodami že se- daj direktno gojišče raznih mi- krobov ter resno ogroža zdravje prebivalcev Ptuja in zasmrajuje mestno ozračje. Upoštevajoč navedbe prejšnjih odstavkov po 2., 3., 4, in 5. točki 3. člena ter 1., 4. in 5. točke 29. člena zakona o sanitarni inšpek- ciji (Uradni list FLRJ št, 23'56) je bilo določeno kot je navedeno v dispozitivu. Po določilu 43. člena zakona o sanitarni inšpekciji morebitna pritožba ne more zadržati izvr- šitve danih ukrepov. Zoper to odločbo se lahko vloži pritožba na Okrajni sanitarni in- špektorat Maribor v roku 8 dni po vročitvi. Pritožbo je vložiti pri Občinskem sanitarnem inšpekto- ratu Ptuj. Šef občinskega sanita^-nena inšpektorata dr. Milan Carli, 1. r. OBVESTILO Seja Glavnega odbora Prešerno- ve drjžhe bo v torek, 11. febru- arja, ob 10. uri doDoldne z na- slednjim dnevnim redom: 1. poročilo tajništva, 2. slučajnosti. Seja bo v Klubu ljudskih po- slancev v Ljubljani, Puharjeva 1. Člane poverjenike in odbore vabimo, da pošljejo svoja mnenja o delu Prešernove družbe in kon- kretne predloge vsaj do 1. febru- arja na naslov; Prešernova druž- ba, Ljubljana, Erjavčev;? c. 14 a. lajništvo.