St.
mm Hitaca v gattmaua trnt m u m
M Trsku, v torek 10« februari« 1925.
Posamezu Številka 20 cent.
Letnik L
lzbi]e, fcvsrmSt ponddjek, vsak dan AsISkegt »t 20, I. nadstropje Dopisi pleir« se ne sprejeaisjo. rokopisi Prof. F. Peric. — Lastnik tiskarna ara!« z« mesec L 7.—, 3 mesece L If 2a inozemstvo mesečno 5 Hr več. — Te
*tvii ultct sv. Frunl^1-» areJal5t\' — Odjfo . iskanie t
32.— tn c v
ta uprave it. Il-Sf

V"

EDINOST
Mrokostf
fitevllke v Trsta i« okotlci po 30 cent — Oglasi se računajo v koioo« <73 ML) — Oglasi trgovcsv ta obrtnikov mm po 40 cent zahvale, poslanica fla vabila po L 1.—, oglasi denarnih uvodov po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije ae pošiljajo isključno uprav Cdtnoatt v Trata, «Uca sv. Frančiftka Asiikega *ev. 20. L neiatropja — Teiefan Mirt^iUs ta upravo 11«
Nemški odmev na govor Tolomei-a
Senator Tolomei je nagi a šal iv< rimskem senailu, da treba delo poitalijančevanja nemške manjšine v Poadlžju pospešiti — brezobzirno in z vsemi sredstvi — da bo dovršeno poprej, nago se Nemčija okrepi Sicer je bila vsa razlaga manjšinske politike, ki naj bi jo italijanska država izvajala in kakor se vrti v njegovi glavi — ta-ko nezmiselna, odtujena vsem resničnostim, da si je ne more usvajati poHtik, ki hoče biti resen. Njegovto zatrjevanje, da boldo po šestih letih vsi drugo-rodni otroci Italijani in da bo v najkrajšem času vse obmejno ozemlje poitalijančeno, je tako gorostaisnio, da niti ne micremo reči, da je bil to izliv narodnega šovenstva, ali izbruh pietiranega nacionalizma!. Kajti tudi šoven, če ima le zrno. raizsodnosti v svoji glavi, ne bol trdil stvari, ki spadajo na polje — absolutne nemo cisti. Tudi najbolj razpaljeni nacionalist ne bo — če se noče osmešiti in se kazati v luči neres-noJsrti, ubi jalne za politika — napovedoval z matematično gotovostjo čas, do katerega »se ima zgoditi nekaj, kar je izključeno za vsakega razsodnega človeka!! Edina primerna označba vsebine govora senabcrja Tolomei-a bi bila — v besedi — brezglavost, da ne rečemo ostrejše besede.	*
Mi smo že v nedeljskem članku, v kaite-reaii smo se bavili z reoenim govorom, opozarjali na pouk, ki ga daja zgodovina raznih tlačenih in zatiranih narodov. Ti so ostali, pač pa je došla maščevalna nemeza nad tiste narode, ki so izvajali tiransko poBtiko proti svojim narodnim manjšinam. Tako je prišel grozen obračun z Nemčijo, caristično Rusijo, Madžarsko.
Senatorju T okane tu pa niti ne bi bila treba hoditi po pouk k zgodovini drugih držav. Ima ga v zgodo vrni lastne države po letu 1866. Pol »stoletja — in ne kratkih šest let — je minulo od vojne, ki je beneške Slovence priključila k italijanski državi. Dasi brez prave narodne zavesti, politično povsem nezreli, brez vsake organizacije in iviodstva, odcepil jeni od svoje narodne celote in zapuščeni — govtcrijo še danes v svoji cefctti tsvoi materini jezik, so še danes Slovenci! Senator Tolomei pa sait}a hlazne sanje, da bo mogel v kratki dobi šestih let raznanoditi nad 700.000 ljudi z živo narodno zavestjo, politično zrelih m izšolanih ljudi, ki so si znali sami in iz sebe ustvariti razpredeno gospodarsko organi-zacijoi; kulturno naprednih 700.000 ljudi, ki čitalo* v svojem jeziku liste, knjige in publikacije najrazličnejših strok, ki dajajo podlago vsemu njih narodnemu življenju, ki črpajo iz njih pogoje in voljo za samo-3v!olje kulturno, gospodarsko in narodino snovanje, predvsem pa žirvo zavest, da tvorijo narodno edinico z vso pravico do obstanka!!
Take račune more delati le človek, ki ima pač nacijocnalno razpaljeno dušo, ne pa trezno glavo, ki znat pametno računati z danimi resničnostmi. Vso svojo brefzgla-vost in pomanjkanje vsake -sposobnosti za pravilno presedanje stvari pa je pokazal senator Tolomei s svojim računom, da je, veliki nemški narod za sedaj in za dobo bcidočih 6 let — ki jih ima Tolomei v svojih računih — tako Obnemogel, da se ne bo mogel zanimati za usodo svojih sopleme-njalccfv v Italiji!
Temeljito se je zaračunal, ko meni, da je Italija nekak otok sredi širnega oceana, do katerega ne more segati val narodnega čustvovanja drugih narodov — val sedaj splošno uvelja*vljajoi6ega se načela zaščite r arodnih manjšin v vseh državah! Kaiko zgrešeni so njegovi računi, mu že govori odmev njegovega govora v velikem nemškem glasilu evropske veljavnosti — v dunajski «Neue Freie Presse*.
Senator Tolomei je — tako piše na prvem in odličnem mestu — prvi v italijanski zbornici izpregotvoril grdo besedo. Ko je last «Neue Freie Presse» otznačil in obsodil dosedanjo manjšinsko politiko v nemškem Poadižju na šolskem in upravnem pođju, očita senatorju Tolomeiu, da je nepoboljšljiv. Označa ga za šovenista. Tcda sepator Tolomei ni — italijanski narod! Dunajski list <se sklicuje pri tem na besede ministrskega predsednika Musso-linija napram odposlanstvu Nemcev Po-adižja, češ da hoče imeti na mejah zadovoljno prebivalstvo in da pozna prebivalce južno od Brennerja kot mirne, delavne, pridne in izobražene ljudi. Ne-spravljivo^ Tolomei-a je torej v kričečem na-sprotstvu s temi izjavami Mussolinija. Italijani morajo spoznavati svoje nove državljane, da bodo razumeli njihov duh, njih čitsftva fn mišljenje. Tudi najhujši fantatst ne more verjeti, da bi narcidne manjšine n c?gle Škodovati veliki državi. Nadalje se skl "»čuje «Neue Freie Presse* na izjave predstavnikov Italije na mirovni konferenci tn pa na poročilo Tittonija v rimskom par! a aeniu, da je podal v Parizu žage levila, da giede
(Tu opisuje dunajski list razlastitveni dekret). Na ta se sklicuje na knjigo senatorja Moscomija m tudi na interpedacijo iašistotv-skega poslanca Lunellija, naj se med dru-gorodci nastavljajo uradniki, ki poznajo jezik prebivaIsliva, ker drugače ne morejo uspešno in koristno vršiti svojih dolžnosti. To priznanje — pravi dunajski list — govori cele knjige in kaže, na kake krive poti je zašel nadnacijonalizem in v kaki nelepi luči se je pokazal.
«Neue Freie Presse» zaključuje: «S tujimi uradniki torej ne gre, to so že začeli u vkie vati. Pa tudi z drugojezičnimi šolami ne dosežejo uspehov, H se jih nadejajo!! Tudi izprevidni italijanski strokovnjaki so <se že odločno izrekli proti vsakemu nasilju pri vzgoji, proti pritisku, ki povzroča le ozlorvoijetreje m ogorčenje. Senator Tolomei se seveda istotako malo ozira na to spremeorkbo v mišljenju in čustvovanju, kakor se tucfi ne ozira na praktična izkustva
Čeboslovoika proti ustanovitvi Podonavske federacije
Trn bi o£roiala samostojnost nastedstvenih držav
PRAGA, 9. Čehoslovaški tisk se protivi ustanovitjvtt Podonavske federacije, ki jo tako toplo priporočajo angleški listi. V tej zvezi naglasa «Češke Slovo*, da se ne bo Čehoslovaška nikoli odrekla svoji neodvisnosti Glede gospodarske obnotve Avstrije je prevzela Čehosiovaška velike obveznosti napram avstrijski republiki; vendar pa ne more nihče zahtevati od Ce-ho slo vaške, da prevzame poroštvo za avstrijske dolgove. « Narodna Politika* izjavlja, da ne obstoja nikak razlog, ki bi opravičeval kakršnos^tvodi izpremembo in-ternacrjoffialnega položaja avstrijske republike in ustanovitev carinske uveze med našle dstvenimi državami Čehoslo vaška vlada, ki je že večkrat dokazovala, da Po-
Izid volitev v Jugoslaviji
Narodni blok dobil velino — Na splošno relativen mir in red pri volitvah
in opazovanja v zadnjem času. Odgovorni donavska konfederacija ne bi mogla dolgo krogi v Italiji pa se ne bodo mogli trajno obstojati, se ne bo nikoli oddaljila od tega
odtegati naukom zgodovine in sedanjosti ter prezirati čustjva in mišljenje drugorod-cev v Italiji. Vojeviti senator ne sme imeti zadnje besede!!*
To je nekoliko drugačna muzika, nego jo je svira 1 g. Tolomei na svoje hreščeče gosli. Posebno pa dejstvo, da je tako hitro prišel tak odmev iz inozemskega nemstva, mu bodi v pouk, da se inozemski Nemci — kulturen narod kakih osemdeset milijonov — že sedaj zanimajo za usodo svojih saplemertjakotv v Italiji, da je torej njegov račun na njihovio «abneni agi ost» temeljito zgrešen ter da ne bi delal takih računov, če bi mu bila duša- manje razpa-ljema, a glava treznejša in razsodnejša za pravilno presojanje — resničnosti! Taka resničnost je n. par., da beseda v «Neue Freie Presse» danes odmeva v vsem nemškem svetu.
Seja senata
Proračun ministrstva za promet in tržaško vprašanje
RIM, 9. Današnjo sejo senata je otvoril predsednik THtoni ob 15. uri. Najprej je sen. Schanzer predložil poročilo k zakonskemu načrtu za spremenite v volilnega zakona. Podkomisar za aeronavtiko je odgovoril na interpelacijo senatorja Albertinija radi nesreč v avijatiki, nakar je senat načel razpravo o poračunu prometnega ministrstva.
Po nekaterih predlogih senatorja Nuvo-lonijja za zboljšanje železniških ztvez s Francijo in po pripombah drugih govor nikov glede petnega in brzojavnega prometa se je <sen. Mosconi dotaknil vprašatnja paroplovnrih družb, ki dofbivajo državno podporo. Priportojčil je za to podporo posebno panoplovne družbe, ki vzdržujejo pomorske zveze, katere se začenjajo v Trstu. Sen. Mosconi je topo zor il vtaido, da je trešba računati na jugoslovensko konkurenco na Jadranskem morju in je radi tega poudaril potrebo, da je treba posivetiti več pažnje prometu nai tem morju. V izogib napačnega razlaganja poročila kr. komisije glede na neobhodno potrebo pomorskih zvez je govornik poudaril veliki pomen prooneta z vzhodom ter izrazil nadoi, da -se bosta tega zavedali i komisija i vlada. Tržaško Luko je treba pri tem upoštevati ne samo radi njenega pomena za izvoz, ampak tudi radi pomena, ki ga ima ta luka za državno gospodarstvo, ker se ne more tajiti, da je problem Trsta državen problem. Mosconi je izrekel tudi priznanje vladi, ld je sklenila trgovinske pogodbe z najsledstvenimi državami Avstrije in z drugimi državami na vzhodu. Ko je med vejno in prve čase po vojni tlačila kriza tržaško Luko, ni manjkalo prorokov, ki so trdili, da se ne bo Trst — po ločitvi od Avstrije — več djvignil. Dejstva so ovrgla to žalostno pnorokbo, vendar pa Trst ni še dosegel višine s/ojega predvojnega prometa, niti se ne more reči, da bi bil današnji promet Trsta ustaljen.
Za Mosconijem so govorili še drugi senatorji o vprašanjih, ki spadajo v delokrog ministrstva za promet, nakar je bila razprava o proračunu tega ministrstva prekinjena; nadaljevala se 'bo na jutrišnji seji.
stališča. Vendar pa hoče tudi nadalje gojiti tesne stike s sosednimi državami. «Narodni Listi* pišejo, da Herriot ne veruje več v demokratizacijo Nemčije; raditega hoče zavarovati Francko oh Renu. Njegov poslednji govor v zbornici pa napoveduje novo diplcnmat.sk o akcijo, ki stremi za tem, da se nadoonesti okupacija Porurja z drugimi varnostnimi zalogi. Možno je, da ie-vede Francija razorožitev obrežja Rena proti gotovim garancijam, katere ji bodeta ponudili Anglija m Društvo naircidov. Vendar pa se morajo zapadnoevropske države zavedati, da zaščita francoske meje še nikakor ne pomeni popolne rešitve nemškega vprašanja v Evropi. Kajti Nemčija, ki ise je uveriku, da je njeno prodiranje proti zapadu onemogočeno, se bo skušala brezdvomno širiti proti vzhodu. Raditega se ne more čehouovaška vlada zadovoljevati z enostransko rešitvijo nemškega problema na zapadu.
Bivši nemški minister zapleten
v finančni	— Državno pravdništvo
za njega izročitev sodišču
BERLIN, 9. Dela parlamentarnega odbora za preiskavo glede finančnih in političnih škandalov 90 bila danes prekinjana za del, ki se tiče poštnega ministrstva, in to vsled -ap oročila državnega pravdnika, da je belo proti poštnemu ministru Aeserju, ki je nedavno demisijoniral, uvedeno kazensko postopanje. Državno pravdništvo bo zahtevalo od državnega zbora pooblastilo za postopanje proti Aeserju in mogoče tudi proti poslancu centra Lange-He-germannu, ki je baje tudi zapleten v te škandale in ki je bal radi tega že poizvan od svoje stranke, da se vzdrži vsakega političnega delovanja.
«Beri mer Tagbiatt* spopolnjuje danes svoja razkritja o kreditih, ki jih je vlada dovolila težki mdustriji železa in premoga Porutiju tekom francosfco-belgijske zasedbe. Vsega skupaj je nad 100 podjetij dobilo od vlade kredite. Svota teh kreditov iznaša po zatrdilih «Ber!iner Tagblatta* dve mtlrjarcK mark v zlatu (okoli 11 in pol milijarde lir), kjer pa niso všteti drugi krediti in od3&odi]inet ki 30 bili dovoljeni pozneje in neglede na odškodnino 645 miK-jonriv (nad 3 mflijarde sn pol lir), ki je bila >red kratkim izplačana vsled obljub kan-celarja Stresenia/tna»
BEOGRAD, 9. (Izv.) Po uradnih vesteh,; dinjenja jugoslovenskega naroda, ki jih je prejela vlada o volilnih izidih iz (skupščina, ki je fungirala kot naro< V9e države, je Narodni blok zmagal. Vsi dosedanji poslanci koaliranih strank radikalov in samostojnih demokratov so izvoljeni, izvoljeni so tudi vsi ministri razen dr.ja Drinkoviča in dr.ja Šurmina.
BEOGRAD, 9. (Izv-) Natančni izid vo-
Prva narodno zastopstvo od ujedinjenja da volitev v ustavodajno skupščino, ki so se vršile v letu 1920., ni bila izvoljena, kaker znano, temveč je bila imenoivana na podlagi razmerja med strankami, ki so obstojale na jugoslovanskem ozemlju pred vojno. To je bilo
litev bo znan šele ▼ par dneh, vendar je take/imenovano Narodno predstavništvo, v gotovo, da so dobili radikali 140 mandatov, 1 kabarem sa se nahajali tudi zastopniki Ju-samostojni demokrati 22, radičevci 67, de- lijake Krajine, ki tedaj še ni bila anekti-mokrati 37, SLS 20, muslimani 15, Nemci rana k Italiji. Prve volitve — volitve usta-5, zemljoradniki 4, črnogorski federalisti vodajne skupščine — so se vršile šele po 3, džemijet 1 in SKS 1 mandat. Nekoliko podpisu rapallske pogodbe, in sicer 28.
novembra 1920. Ustavodajna skupščina je štela 419 poslancev, ki so bili tako-le
mandatov je še spornih.
V Sloveniji izvoljeni poslanci	1 1- . ^ . .. -	, .	TT
LJUBLJANA 9. (Izv.) V okrožju ljub-	103-	Hr"
ljanske oblasti so bili izvoljeni sledeči po-1 ^ a ,,93b	Vojvodina
slanci: Janez Briodar (SLS), dr. Anton Ko- ^osna 63' P^^ne stranke so bile za-rošec (SLS), dr. Fran Kulov^ec (SLS), Ivan f0^6 f. ^ledecmn ^h poslancev: 1)
Pucelj (SKS), inž. Dušan Sernec (SLS), ^m^raLtl 92' 2 .	Q1',.3j
Karol Stulj (SLS), Franc Smodej (SLS), f?\ 4J ^umsti 58, 5) zemljoradnilo 30,
Anton Sušn& (SLS) Jane. štercin (SLS),	^^
dr. Gregor Žerjav (Sam. dem.).
Na Štajerskem so dobili SLS 9 mandatov,
radičevci 3 in Narodni blok 1 in sicer so bili izvoljeni sledeči kandidati: dr. Andrej Gosar (SLS), dr. Jakob Hodžar (SLS), dr. Josip Hohnjec (SLS), Andrej Kelemina (HRSS), Josip Kletki (SLS), dr. Anton Korošec (SLS), hvian Pisaj (HRSS), dr. Liu-devit Pivko (sam. dem.), Vladimir Pu-
24, 7) Slov. ljudska stranka 14, 8) Hrvatska ljudska stranka 13, 9) socijalni demokrati 10, 10) hn.iatska težačka stranka 7, 11) sam. kmetska stranka 9, 12) turški džemijet 8, 13) hrvatska zajednica 4, 14) republikanci 3, 15) hrv. stranka prava 2, 16) Trumbičeva skupina 1, narodni socijalisti 2, srbski liberalci 1. Ustavodajna skupščina je zasedala dve leti brez Radičev'h
šenjak (SLS), Josip Skobernč (SLS), Stje-	^^	fna.no- hci/k<?"
pan Radič (HRSS), prof. Ivan Vesenjak	tuah- Ta ^fuP^ina ,e izdelala m spre,ela
(SLS), Fran Žebot (SLS). En mandat je se	^slovensko Listavo, ki znana pod une-
sporen in bo pripadel najbrže sam. dem.	nam ™dovdanska ustava.
dr.ju Lipofldu.
Vesti, ki jih inozemski listi širijo o iner-
Druge volitve v Jugoslaviji so bile prve redne skupščinske volitve in so vršile dne 18. marca 1923. Število poslancev je bilo
dentih na Hrvatskem, so pretirane. Pač je znatno znižano, tako da ni štela več prj.a
prišlo tupatam do incidentov med radičevci in varnostmi organi, v gotovih slučajih je prišlo tudi do žalostnih dogodkov, vendar pa se more reči, da so potekle v-o»-litve na splošno mirno.
Na Hnviatskem so prihajali radičevci v večjih skupinah na volišča ter nastopaH izzivalno. V nekaterih krajih je prišlo med njimi in orožništvo&n do spopadov, v ka-teiih je prišlo nekoliko oseb ob življenje. Na drugi strani je pa tudi več orožn'kov težko ranjenih, v Krapini sla bila v nekem spopadu dva orotžnika ubita. V več slučajih je orožništrvroi streljalo v zrak, da je vzpostavilo red na voliščih.
Letošnje skupščinske volitve v Jugoslaviji so tretje volitve od osv.otbojenja in tije-
re-draa jug oslov en^ka narodna skupščina 419, temveč samo 313 poslanoev, ki so bili na posamezne dežele tako-le razdeljeni: Srbija 73, Macodomja 41, Hrvatska 68, Slovenija 26, Dalmacija 16, Črna gora 7, Vojvodina 34, Bosna 48 poslancev. Posamezne stranke so imele: 1) Radikali 109, 2) Fadić 70, 3) demickrati 52, 4) Sp<aho (Muslimani) 18, 5) slov. Ifudska stranka 22, 6) zemljoradnik i 9, 7) Nemci 8, 9) sa^'ja-listi 2, 10) Eunjevci 3, 11) Trumbič-Dtij^ kovič 2, 12) Sam. kmetska stranka 1, 13) srbska stranka 1, 14) črnogorski avtono-misti 2, 15) džemtjet 13, 16) Romuni 1.
Nof/a skupščina, ki je bila izvoljena preteklo nedeljo dne 8. februarja 1925, bo šteLa dva poslanca več nego prešnja, torej 315 poslancev.
ojo in Jugoslavijo. Po£ajartja se bodo pričela v Atenah ter nadaljevala v Beogradu. Po zaključenih pogajanjih se pavrne Tacla-manos na svoje mesto v London.
Čeho
Grčija odstopila Ženevi
zadevo spora s Turčijo ATENE, 9. Včerajšnji ministrski svet sklenil zaprositi Društvo narodov, da
— v smialu člena 13 pakta — rešil spor, Ustanovitev emisijske banke v ki je nastal med Grčijo in Turško-. Kazen	slovaški
tega bo grška vlada v posebni noti, ki bo cPrapa o t • ± \t i	* . . •
S^je^le polrdUa spreiem
ugodne za ustancivitov en>isijske banke. Še tekom prve polovice tekočega leta se to vprašanje predloži zbornici v pretreso-
Ministrski svet
RIM, 9. Za jutri ob 10. je sklican v palačo Viminale ministrski sfviet.
Žrebanje zakladnih bonov
RIM, 9. Pri generalnem ravnateljstvu državnih dolgov se je vršilo žrebanje zakladnih bonov tretje serije. Dobitek L 100.000 je zadela srečka št. 4420; dobitek L 50.000 srečka št. 1,673.868, dobitek L 10.000 srečka št. 1,542.796 in štiri dobitke po 500 Jir so zadele srečke št 876.156, št. 740.194, št. 851.780, št. 378.313.
Protižidovski izgredi no Poljskem
12 oseb težko ranjenih
BERLIN, 9. Iz Lodza brz o javlja jo, da so se bo napram dragorodcess se vršile včeraj velike protižidotvske de-«ezi a, kulture m gospodarskih ! moustracije. Ker ni poljska vlada odredila,
da se praznuje na »včerajšnji dan praznik Marije Device, so imeli nekateri židovski trgovci svoje trgovine dopoldne odprte. Katoličani so organizirali demonstracije po mestu proti Židom. Skupine demonstrantov so vdrle v odprte židovske trgo-
gkde njih »ezi^a, kulture m gospodarskih ii dresov izvaja*?. liberalna oclitika v naj-
Siiri meri! Nikoli ne bi bil; pričakovali _
pr»v: dalje - -, da bi Italija mo^la zapu-sii'i to pot. Nikdar ne bi pričakovali takih razočaranj: da se bo Ilalija posluževala takih strogih mer proti drugorodcem. ko
ravno Italijani dobro vedo kako dragoceno i vine ter jih »plenile. Posredovala je pfodi-,e človeku n:,odno čustvo, ljudska sVO-|cija. Dvanajst Židov je bilo ob te* priliki boda! Program Tođomeia se izvaja kos za! težko ranjenih. Škoda, ki so jo povzročili kosom ne !e na n)A ideahji pojesti, mar- j demonstranti »v trgovinah, je precej velika. I vec tudi na nnh matenialnem obstanku. I PoiicBa ie aretirala več decnonstrantov
Kongres francoskih soctlollstov
Vprašanje podpiranja Herriotove vlade
PARIZ, 9. Včeraj se je pričel v Greno-bleu kongres francoske socij ali stične stranke. Politični kroigi pripisujejo kongresu veliko važnost, ker se bo na njem razpravljalo vprašanje, ali naj socijalisti tudi za nadalje podpirajo Herriotovo vlado ali ne. To vprašanje pride na dnevni red že danes. Kongresu prisostvujejo številni inotzemski delegati kakor HUferding, bivši nemški finančni minister, Tom Shaw, bivši minister v MacDonaJdovem kabinetu in Vandervelde. Na kongresu je tudi mnogo italijanskih, čeških, poljskih, ruskih, ogrskih in španskih socialističnih zastopnikov. Tom Shaw je izjavil v pozdravnem nagovoru, da angleški laburisti sicer niso zmagali pri poslednjih držafmozborskih volitvah, vendar pa so pridobili znatno število glasov.
Zastopnik ruskih revolucijonarnih 90ci-jalrstov je naznanil zborovalcem, da se trenutno nahaja v sovjetski Rusiji zaprtih nad 99.000 političnih jetmkov, ki so večinoma revoiucijonarni socijalisti.
Angleška nota glede vprašanj« medzavez-aiftih dolgov
LONDON, 19. «Foreign Office^ je razposlal Ustom vsebino note, ki jo je odposlal Lord Churchill francoskemu finančnemu ministru Clementelu. Vest, da nameravata Herriot m, Cleanentel odpotovati v London v svrho pregovorov z Baldvvinictn v zadevi medzaivezniskih dolgov, je napravila tukaj najbolj, vtis. Pariški listi pravijo, da je angleška nota kakor tudi konferenca, ki ®e skliče v svrbo ureditve med-zavezniških dolgov, plod pregovorov, ki so se nedavno vršili med Herriotom in Churchilom. «Foreign Office* pravi, da bo Herriotovo potovanje v London imelo najboljše uspehe.
V grških diplomatskih krofih prevladuje prepričanje, da ostane pdložaj patrijarhata kot ustanove konsoli<firan, v kolikor je Turčija izjavila, da «e bo držala v Lau-sanne prevzetih obvez.
Grška nota o DatrijarScvem izgonu
Mešana podkomisija nekompetentna odobriti izgon
ATENE, 9. Brzdjavna agencija objavlja naslednja noto: Spričo trditve turške vlade, ki skuša upravičevati patrijarhov izgon iz Carigrada s tem, da se sklicuje na me šano komisija za izmenjajvio !judstev, katera je baje rsklenila imenovani iz^on, navaja grška vlada sledeče tozadevne neizpodbitne pcndatke: V poročilu podkomisije dne 17. decembra 1924, ki ga je podpisal Rene de Gylleram( stoji to-le: Nisem se mogel povzpeti do prepričanja, da sme podkomisija komčnotveljavno skleniti izgon patrijarha Konstantina iz Carigrada- Radi tega nisem niti smatral za potrebno, da izreče podkomisija v tem delikatnem slučaju svojo razsodbo. Zastopal sean stališče, da se mora zadeva predložiti mešani podkomisiji v rešitev. Mešana podkomisija je sa-izjavila, da je patrijarh Konstantin
Jugoslovenski poslanik Garrrilović r Atenah
ATENE, 9. Novi minister kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Atenah Ga-vrilovič je predložil predsedniku republike J Kanduriotisu povertina pisma.
cer
podvržen izmenjafvi, a da ni poklicana re šiti ta slučaj, ker vrši patrijarh rv Carigradu dolžnost višjega cerkvenega dostojanstvenika. Potemtakem izgon patrijarha Konstantina se ne bi smel izvršiti
Češki tisk o patrijarhovem izgonu
PRAGA, 9. «Lidave Listy» pišejo, da pomeni patrijarhov izgon ukinitev carigraj-skega patrijarhata sploh. To dejstvo nikakor ne sane prezreti Čehoslovaška spričo nedavne pogodbe med carigrajskim in beograjskim patrijarhatoan, ki se tiče cerkiviene koinpetence za pravoslavne vernike iz Podkarpatske Rusije in Čehoslovaške Radi ukinitve carigrajskega patrijainata postane ta pogodba neveljavna. Čehoslovaška ima torej upraivičene razloge, da pazljivo sledi razvoju grško- turšk e ga rpora. Skrer pa mora ves tisk trezno uvažavati ta konflikt, ki utegne poroditi dalekosežne posledice
v
vanje. Zbornica bi morala odobriti dopolnilni predlog k bančmeaiu zaiketnu ter proučili poseben zakon v svrho ureditve vprašanja denarne enotnosti. Emisijska banka, ki se bo nazivala Ćehcisiovaška državna banka, bo imela s|/oj sedež v Pragi. Vcil->stvo banke bo sestavljal bančnf svet iz 9 članov, izmed katerih imenuje šestorico predsednik republike, medtem ko bo izvolil trojico članov m revizijski odbor petih čianov generalni odbor banke.
Jugoslovensko-grška pogajanja ATENE, 9. Glasom vesti tukajšnjih časopisov je grški minister Tac laman os v Londonu sprejel nalog, da se pogaja z ju-goslovenskimi zastopniki v srvrho sklenitve 1 novega prijateljskega dogovora med Gr-
Oprostiiev poljske Igralke
ki je umorila svojega zaročenca na smrtni postelji
PARIZ, 8. Poljska igralka Uminska, ki je rešila s strelom iz revolverja svojega zaročenca strašnega trpljenja na smrtni postelji, je bila sinoči oproščena od pariških porotnike-fv. Proces, kateremu je prisostvovala velikanska množica, ki je napolnila porotno dvorano, je bil nad vse pretresljiv. Uminska, boječa 23-letna deklica, oblečena v črno, je izpovedi,la zgodbo svojega čina, nakar je sledilo izpraševanje predsednika. Priče, ki so bile zaslišane, med temi tudi ravnatelj klinike, v kateri se je zaročenec obtoženke zdravil, so izrekle sivofe prepričanje, da je Uminska svojim činom hotela le izpolniti ukaz 9 smrtjo borečega se bolnika.
Državni pravdnik sam se je izrekel proti •cbsodbi obtoženke, akoravno je poudaril, da nima nihče pravice ubijati. Po govorih braniteljev je predsednik vprašal obto-ženko, da-H ima še kaj pripomniti. «Dala bi mu — je rekla Uminska — vse, tudi svoje življenje, le da bi ga rešila; skušala <serm mu dati vsaj miru«.
Nato je bila Uminska na podlagi pravo-reka porotniko<v oproščena.
Spominjajte se ob vsaki priliki •Dijaške Matice'

DNEVNE VESTI
Hakatlstiina liga
Hakatizcm je bila beseda, s katero so nem« Eki Poljaki pred vojno označali politiko nem« flke vlade in raznih p rotip oljskih organizacij, katera je šla za tem, da Poljake raznarodi, oziroma da jih iztisne iz njihove lastne rodne grude ter naseli na poljska zemlji nemške priseljence vseh slojev in iz vseh krajev ostale Nemčije. Nemška vlada je izvajala svoj haka-
m z vsemi mogočimi raznarodovalnimi sredstvi in ukrepi, ki jih je mogel nemški pohlep po zemlji svojega bližnjega izmisliti na škodo poljskega prebivalstva. Razne privatne organizacije so pomagale vladi pri tem nemoralnem in nečloveškem delovanju. Ime «hakatizem» je dobila vsa ta protipoljska politika ravno po eni izmed takih organizacij, in sicer po društvu, kr se je imenovalo *Deu-tscher Ostmarkenverein*. Cilji imenovanega društva, ki se je ustanovilo v Poznanju in je delovalo v vseh vzhodnih pokrajinah Nemčije, «o bili: krepiti nemštvo v omenjenih pokrajinah na škodo Poljakov. Najbolj priljubljena metoda je bila odkupovanje poljskih posestev in obratov in naseljevanje nemških kmetov, obrtnikov, delavcev itd. Vse delovanje te organizacije je šlo z eno besedo za tem, da se Poljakom v vsakem oziru onemogoči vsak gospodarski razmah, tako da bi bil poljski živelj prisiljen se izseliti in napraviti mesto nemškim priseljencem. Ustanovitelji protipolj-skega «OstmafUenvererna» so bili Hausemann, Kennemann in Tiedemann-Seeheim. Poljaki so imenovali «Ostmarkenverein» po začetnih črkah imen njegovih ustanoviteljev HKT (izgovarjaj Hakate). Tako je nastalo v označitev pruske raznarodovalne politike ime «hakati-zev^7>, ki še danes priča o posurovelosti nemškega šovinizma. Hakatizcm je eden izmed naj-sramotnejših madežev nekdanje kajzerske Pru-sije in vse Nemčije.
Toliko, da bodo razumeli naslov tudi naši mlajši čitatelji, ki niso sodoživljali grozot pruskega hakatizma na škodo Poljakov. Nekaj sličnega se snuje sedaj tudi v naši Julijski -Krajini in v nemškem Poadižju. Neskek osrednji odbor Zveze najglavnejših italijanskih razna-rodovalnih društev (Lega Nazionale, Dan*e Alighieri itd.) obstoja sicer Že par let, toda sedaj se poroča o formalni ustanovitvi proti-slovanske in protinemške lige, ki ima program, ki je prav podoben programu nekdanjih nemških hakatističnih društev, iker si je postavila med drugim tudi cilj naseljevati v obmejnih slovanskih in nemških deželah italijanski kapital za poLupovanj-e zemlje in raznih obratov, ki se nahajajo sedaj v slovanskih oziroma nemških rokah. Zveza se imenuje «Italijanska liga» in njen izvršilni odbor je sestavljen iz sledečih os<eb: Senator Tolomei, poslanec prof. Emiiio Bodrero {brat italijanskega poslanika v Beogradu gen. Bodrero), general grof Viola-Caselli, dr. PaoJo Drigo, dr. Carlo Viesi, prof. P. M. Tua, odv. Alberto Musatti, kom. grof. Guldo Valle in kom. Luigi Guzzoa.
Ustanovitev te hakatistične lige je za vse Slovane pod Italijo nov resen opomin. Pripravljeni moramo biti na to, da se bo imenovana liga zaganjala proti domorodnemu prebivalstvu v naših krajih s spretno organiziranimi raznarodovalnimi načrti, ki bodo naperjeni v prvi vrsti proti naši posesti. Tistih uspehov, ki si jih obeta, ne bo dosegel seveda niti ta halkatizem. Pač pa bo fahko prizadejal občutno škodo naši narodni posesti. Zato moramo resno misl tr na obrambo z uporabo vseh sredstev, ki so nam na razpolago. Neobhodni predpogoj za uspešno pobijanje sličnih raznarodovalnih načrtov in poskusov pa je strnitev vseh naših sil v enotno politično in gospodarsko fronto, ki jo zastopa in propove-duje naše enotna politično društvo «Edinost» v Trstu. Le ako združimo vse naše sile za gospodarsko in socijalno krepitev našega ljudstva, se bodo razbili ob našem odporu vsi haikatizmi, naj nam grozijo v kakršnikoli obliki! _
Svetla točka v razpravi o Gentilejevi solsHl reformi
V razpravi v rimskem senatu o Gentilejevi SolsM reformi so pač padale ostre besede obsodbe. Toda nikdo iz vrste govornikov ni izustil besede, ki bi dajala narodnim manjšinam žarek nade, da se ta reforma glede drugorod-nega šolstva odpravi, ah vsaj ublaži. To se
Eravi: govorniki niso imeli besede graje za
rivico in Cculturno škodo, ki jo je prinesla rečena reforma nad šolstvo narodnih manjšin v pogledu učnega jezika.
Pač ena svetla točka je bila v rečeni debati: eenato-r Polacoo se je zavzel za svobodo in enakopravnost verskih manjšin, a se je pri tem skliceval na zakon, ki zagotavlja vsem državljanom enake državljanske in politične pravice! Zahteval je enakopravnost in zaščito tudi verskih manjšin v šoli. -Ne govorim — je rekel — z vidika verskega kampanilizma Če pravim: primite le renegate in onečašče-
zadružniku Matku Gradišarju — rešitelju podjetja. — Ker je moralo vse zgoreti, je zgorel tudi naš dom. Reči moramo, bridka recnica, hvala Bogu, samo dvorana z odrom. Na nas je zdaj, da tudi temu opomoremo in — ker v tretje gre rado — skušajmo to doseči.
Med zadružniki se je poCtazaki pravo ume-vanje in sklenilo, kar je treba. Tudi posl. dr. Wilfan se je zahvalil za povabilo ter v lepih, le njemu možnih, besedah vzpodbujal k vedno idealnemu stremljenju, ki je naša prelepa slovanska čednost. Predsednik nadzomištva g. V. Pl esničar je podpiral načelnikov« misli in priporočal zadružnikom, naj pojasnijo svojim prijateljem, kaio idealno je naše podjetje. Da pri tej priliki ni manjkalo narodnega iztirje-valca, priča svota preko 200 lir, nabrana za Šolsko društvo, podružnica Sv. Ivan. — Z željo, da se prihodnjič sestanemo v obsežnejših prostorih, smo se razšli s sklepom, da zanesemo to misel med svoje znance in prijatelje.
—	Smrtna kosa. V zjutranjih urah včeraj^ šnjega dne je preminula v visoki starosti 74-letna glavarica družine Vekoslava Kodriča, posestnika pri Sv. M. Magdaleni, Marijanica Kodrič. Odšla je v večnost žeaa, 'ki je bila vzor slovenske žene kot tovarišica svojega moža m skrbna mati ne le trojici svojih sinov, ampak tudi številnim vnukom in ostalim članom družine. Kodričev dom je bil vsekdar in je tudi sedaj dom slovenskega poštenja, zvestobe in radodarnosti v vsak dobri namen: steber naše stvari v tem izloženem delu tržaške o&olice. Splošno spoštovanemu Vekoslavu Kodriču in vsej rodbini izrekamo iskreno sožalje. Pokojnici pa večni miri
—	Mofe pismo dr, Steklen Kr&ftn. V Članku g. poslanca dr. WiHana, ki smo ga objavili pod gornjim naslovom v nedeljski številki našega lista, sta se vrinili dve pomoti, ki spreminjata smisel dotičnih mest. V osmi vrstici od zgoraj naj se pravilno čita: 29. pret. mes. (ne 29. se p L mes.). Ravno tako naj se popravi v trinajsti vrstici od zdolaj odvisni stavek: «kaj sem pisal« v zak&) sem pisal.
—	Eksekvatur sovt?tskemu konzulu v Trstu. Dne 31. januarja 1925. je bil podeljen g. Adolfu GoMbergu kr. eksekvatur, ki ga pooblašča za izvrševanje poslov 'konzula Zveze sovjetskih republik v Trstu.
IZ URADA POL. DIL «EMNOST» ▼ TRSTU
1)	Pečarič Jc»p - Trst: Vam je penzija vendar enkrat priznana. Pridite v naš urad, kjer dobite točne Informacije. Nujno!
2)	Antonija Poli, vd Škc! - Tr*t: Ni moj^če Izslediti Vaše prošnje. Potrebno je, da priđete takoj v naš uraA kjer nam boste morala poda!i natančna po*amila.
3)	R, M. Varejc - Divača; Za Vas je izdelan podelitveni načrt.
4)	A. Čebohin, vd. Sosič - Kozina 3: Kakor pod 3.	__Tajnik.
Društvene vesti
—	S. K. Val v Barkovlj&h vabi na sestanek, ki se bo vršil danes zvečer v Bovedu ob 8. uri, vse hazenašice in one gospodične, ki želijo pristopiti h klubu. Ker se bodo danes sestavile nove čete hazene, naj ne man£tajo one, ki so se svoječasno že vpisaie. Odbor pričakuje, da se bo prijavilo tudi lepo število novih haze-našic, da ne bo ta odsek zaostajal za nogometnim, ki šteje danes že tri čete.
—	Pustna zabava podružnice šolskega društva pri Sv. Jakobu. Na pustni torek, 24. t. m., se bo vršila v dvorani D.K.D. pri Sv. Jakobu običajna letna velika pustna zabava na korist šentjakobske podružnice Šolsk. društva v Trstu. Čisti dohodek je namenjen za vzdrževanje refekcije v Soli pri Sv. Jakobu. Odbor pričakuje, da se bodo vsa društva in njih člani te zabave polnoštevilno. udeležili in s tem pomagali vzdrževati še nadalje refekcijo v naši Soli.
—	Slov. akad. fr. društvo «Ba!kan» ima danes ob 14.30 odborovo sejo v navadnih prostorih. Radi važnega dnevnega reda prosim za polnoštevilno udeležbo tovarišev odbornikov. — Predsednik.
—	Planinsko društvo ima danes zvečer ob 19.30 redno stjo v navadnih prostorih.
—S. S. Zarja. Odsek hazene bo imel jutri ob 19. sestanek hazenašic. Dobrodošle so tudi one gospodične, ki imajo veselje za ta sport. — Načelnica.
tako hudo zadel, da ga ni mogla prenesti. V svoji žalosti je hotela slediti ljubljeni materi v grob. S tem namenom je predvčerajšnjim za-vžriLa doma nekoliko opije ve tinkture.
Po prvi pomoči, ki jo je dobila od zdravnika rešilne postaje, je bila nesrečna ženska prepeljana v mestno bolnišnico. Njeno stanje ni nevarno.
—	Razne nesreče in nezgode. Nenavadna nezgoda je doletela 44-letno zasebnico Fran-6iŠko Colja, stanujočo na Pead&ce di Scorcola št. 496. Včeraj zjutraj je hotela odmašiti vinski sod in v to svrho je bila po njem okoli vehe s kladivom. Nesreča je hotela, da je radi notranjega pritiska čep nenadoma odletel in priletel ženski naravnost v levo oko. Reva se je morala zateči v mestno bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da je oko težko poškodovano in da ga bo ženska najbrž izgubila.
—	Po stopnicah je padla včeraj zjutraj 62-letna zasebnica Vincenca Podruk, stanujoča v ulici S. Francesco št. 4. Pri tem si je zlomila levo nogo po-d kolenom. Prepeljali so jo v mestno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti dva meseca.
—	51-letni brezposelni težak Jakob Blasko-vič, brez stalnega bivališča, se je hotel pretekle nedelje zvečer skobacati na neko ladjo
va£ev študent® s petjem in godbo v treh dejanjih. Izvajanje je bilo jako dobro, udeležba obilna. Posebno v soboto, ko se je po končanem sporedu vršil ples in prosta zabava, je bila dvorana tako polna, da so se plesa željni pari le težko zavrstili. Ker je trajala zabava do treh zjutraj, so slednjič vseeno vsi po patfkrat prišli na vrsto. To je bila prva letošnja pred-pustna veselica v našem mestu. Kakor kaže, bo letošnji pust zelo klavrn, ker sredstva vsled vedno večje draginje niti za najpotrebnejše ne zadostujejo.
— Pretekli mesec se je mudil pri nas visok uradnik ministrstva za narodno gospodarstvo. Proučeval in ogledoval je upravo in napravo kr. živosrebrnega rudnika. Ob tej priložnosti so se podale k njemu tudi razne deputacije. Deputacija delavcev je intervenirala v zadevi zvišajnja draginjsfkih doklad in deputacija v lanskem januarju upokojenih rudniških pod-ts-adn kov, v zadevi niih še neurejenih pokojnin; ter deputacija upokojenih rudarjev v ravno isti zadevi. Kakor čujemo, so rudniški pod-uradniki končno vendarle prejeli svoje pokojninske dekrete; treba bo seveda Še čakati, da se nakažejo tudi tozadevne potrebne svote.
kakor je ne bodo še
SOBA, .trasno opremljena, se odda zakoncema brez otrok ali dvema gospodoma, oziroma gospodičnama. Na razpelago je tuđ sprejemnica s pianmom. Via Scussa 8, L, desno.	202
UČENEC za trgovino jestvin se sprejme. Via Giulia 80.	2HA
BRIVSKI pomočnik, spreten in marljiv, se išče za Ajdovščino. Takojšnje ponudbe na Josip KolakovLč, brivec in Lasničar v Ajdovščini.	205
BABICA« r-vtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpolago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29.	64
BABICA spojema noseče. Ljubezniva postrežba. Na željo zdravniška pomoč. Tajnos-t zajamčena. Cene zmerne. Via Madonnina 10. II.	189
SKLADIŠČE oglja 132, Ponzlana.
se proda, Chiarbola
sup.
184
Če bo tudi to trajalo toliko časa, trajala ureditev njih pokojnin,
ob obrežju Nazario Sauro, da bi tam prebil dol^o prišli do svojega denarja. O stanju
noč. Pri tem se mu je spodrsnilo in je padel v —----r._:——
morje. S pomočjo nekaterih mornarjev se je vendar kmalu zopet skobacal iz neprijetne kopeli. Na lice mesta poklicani zdravnik re-šitne postaje je dal nato prepeljati moža v mestno bolnišnico, kjer bo imel za par dni vsaj toplo posteljo.
— Dve aretaciji rwA tatvine filma Pred par dnevi je zmanjkal iz avtomobila, Cti ga je ki-nematograiski operater Ivan Bressan, stanujoč v ul. P. Revoltella št. 465, pustil za kratek čas brez nadzorstva na ulici pred svojim stanovanjem, kinematografski film, vreden 6000 l:r. Bre&san je prijavil dogodek kvesturi, ki je od redila potrebno poizvedovanje. Poizvedbe so imele dober uspeh, kajti agenti so spravili pod kliuč pretveznega zlikovca: 36-letnega Frana Del Rio stan ujo čega v ul. Conti št. 18. Kot sokrivec pri omenjeni tatvini je bil aretiran 20-letni Fausto Bertuzzi, stanujoč v ulici Milano št. 35. Oba sta bila pridržana v zaporu.
zadnjih dveh letih upokojenih rudarjev, in kako se njih pokojn ne urejajo, smo že pred meseci natančno poročali; toda ker še vedno ni in ni nobene tozadevne rešitve, hočemo zopet enkrat temeTiito posvetiti v to zadevo, ki bo kmalu postala pravi Škandal.
— Gospod podprelekt Belazzi, o katerem smo poročali, da je pred štirinajstimi dnevi prevzel tukajšnjo kr, podprefekturo, je služboval pri nas komaj teden dni, ter nato zapustil naše mesto. Posle podprefekta opravlja za»-Časno dr. Nocker. Zanimivo je, da se v zadnjem času pri nas tako naglo menjajo pol'tični uradniki. «Kadar pravej?a bodo pripeljali na dom, prijatelji, poročal al* pisal vam bom».
% Zlato, srebro, krone, J | platin, zobovje |
#	kupuje	Q
1 Iloforns ALBERT POUKI
% Trst, V:a Ha sini 46 % d» ^
Kajvišie ccne plaftijam za
v
Iz tržaškega iivijenia
— Žrtev avtomobila. Pod tem naslovom smo pretekle nedelje poročali o nesreči, katere je bil žrtev g. Alojzij Gorjup, ugleden trgovec s Prošeka, sin bivšega tržaškega občinskega svetovalca. Ker je z ozirom na to vest več domačinov povpraševalo pri našem listu o nesreči, smo se natančnejša informirali m doznali, da poškodbe, ki jih je zadobil g. Gorjup, k sreči nrso nevarne ter da je njegovo stanje povoljno.
Ob tej priliki nat omenimo tudi, da se je ne-
hotela prilagoditi načelu, ki je narekovalo one klavzule, bi pomenilo to, da se izneverja pr-vim življenskim temeljnim podlagam sodobnega lavnega prava.» Govornik je zahteval polno versko enakost in toleranco. Dejstvo, da je zahteval versko enakopravnost izrecno sklicujoč se na zakon, ki zagotavlja jezikovno enakopravnost vsern državijanom, je zares svitla točka v razpravi o Gentilejevi šolski »eformi.	_
Znamenita tridesetletnica
Tridesetletnica Nar. doma pri Sv. Ivanu
Skromno, a tem prisrčne>š* so se spomnili tadružniki Nar. doma svoje tridesetletnice. ^Zbralo se jih je lepo število v nedeljo, 1. t. m., v prijateljskem krogu. Počastil je ta krog toplo dobrodošel, s svojo navzočnostjo tudi naš voditelj, poslanec dr, Wilfan. V prijetnih razgovorih so nam potekale urice. Sedanji predsednik Narodnega doma, Germek, se zahvali posl. Wiliant* da je prišel v našo sredo, se v kratkih besedah spominja ustanovitve, ki •e je vršila v ravno istem poslopju, istega dne, dvajset let pozneje kot politično društvo -Edinosti. Spominjal se je Frana Godina, ki je neumorno delal in iskal zadružnikov, kateri se laliiko imenuje kot prvi ustnovitelj. Spominjal se je časov, ko je začelo zanimanje pešati je in malo manjucaio, da nismo obupali nad ▼sem. Leta 1917. pa je spet sreča dala moža, da je z vso svojo energijo, neumorno agitacijo pridobil med prijatelji Ln znanci zanimanje in potrebno glavnico, da smo ne samo rešili, tem-
V ■ 1 • 1 • ^_ *1 Z___1	A K «	H »A«« It«
več tudi dvignili svoje podjetje. Kakor Franjti	_
Godini, ustanovitelju, tako velja) naša zahvala mati ie že deK časa bolehala.
Poskusen samomor cfijaka. Preteklo soboto sc je nastanil v hotelu «VanoM.= na trgu «Unita» mlad gospod, ki se je izkazal za 21-letnega dijaka Ferruccia Ricchiardona iz Trsta. Podal se je v odkazano mu sobo, rekoč, da bo kmalu odpotoval. Od tedaj ga ni bilo več na spregted. V nedeljo predpoJdne je neka sobarica potrkala na vrata mladen čeve sobe, toda ni dobila nŽkakega odgovora. Šele ko je prihitelo drugo postrežno osobje ter hotelo vlomiti vrata, je prišel končne mladenič od-pret; bii je ves lu-vav po obrazu; kri mu je lila iz rane na desnem sencu, povzročene od krogle iz revolverja. Navzočnim, ki so presenečeni obstali spričo nepričakovanega prizora, je re&el, naj ga ne nadlegujejo, ker da hoče umreti v miru. Toda ta želja se mu ni izpolnila, kajti kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik rešilne postaje, ki je dognal, da mladenič ni nevarno ranjen; krogla fe obtičala v čelni kosti in ni poškodovala možgan. Dognalo se je, da je mladenič izvršil obupni korak kmahi po prihodu v hotel; potemtakem je ostal delj časa brez pomoči in da pri tem ni prišel ob življenje, je pripisovati le okolščini, da rana ni bila nevarna. Po prvi pomoči je bil ranjenec prepeljan v mestno bolnišnico. Okrevaf bo v kratkem, ako ne nastopijo kake komplikacije.
Zdi se, da je hotel mladi diiaik v smrt radi hude nevrastenij«. Ni pa izključeno, da ni pri vsej stvari vmes kaka nesrečna srčna zadeva.
— Za materjo fe hotela ▼ grob. Zasebnici Mariji Dumeau, stanujoči na Greti spodnji št. 153, je pretekle nedelje umrla mati Dasiravno ta udarec ni prišel nepričakovano^ kajti njena
je Marijo
Vesti z Goriškega
Zveza prosvetnih društev
_Koza na. Bralno društvo - Kozana. Podati
hočemo glavne poteze o delovanju našega društva. 5. redni občni zbor se je vršd v nedeljo, 11. januarja t. L Prisotno je bilo skoraj vse članstvo, a bilo je tudi mnogo nečlanov. Rezultat prejšnjega leta ni bil prav po voljen, ali ipak je društvo v teh razmerah delovak), kolikor je moglo. V celem letu je posodila knjižnica 492 knjig 38 članom. Zanimivo je, da so po knjigah posegali največ mladi člani. — Hvalevredno je od iknjižničarja Henrika pl. Reya, d aje ceh> leto neaumorno deloval in da je s pomočjo odbora znatno razširil delokrog knjižnice. Javnih prireditev v prejšnjem letu ni bilo, pač pa je društvo v avgustu postavilo v bralno sobo dve sliki naših narodnih mož (S. Gregorčič in Volarič). Odkritje slik se je proslavilo z majhno intimno slavnostjo, a po
Eros lavi se je celokupno članstvo slikalo. — •ohodkov — in to od članarine in kn ižnice — je bilo 594 L 20 c., stroškov pa za društvene prostore, časopise in druge potrebščine 380 L 10 c., talko da je v blagajni ostalo še 214 L 10 c. Za dobro gospodarstvo se od srca zahvaljujemo našemu požrtvovalnemu blagajniku Karolu pl. Reya. Telovadni odsek je že prej deloval, a kear za naš naraščaj ena moč ni zadostovala, je odbor preskibel še enega telovadnega učitelja. Mladina izpod 15 let je včlanjena samo v telovadnem odseku in ima pravico do mladinskih knj:£ v knjižnici brezplačno. Izvolil se je novi odbor.
Občni zbor je imenoval tudi častne člane za zasluge za društvo tekom 4. tet. Enoglasno so bili sprejeti: Adolf pL Reya, stud. iur., Oskar pl. Reya, stud. filoz., Ivan Prinčič, lesni trgovec in Venceslav pl. Reya, advok. Lconci-pijent.	,
Zborovanje je bito relo animirano, navdušenje veliko. Ginljivo je bilo slovo od priljubljenega starega predsednika Jožefa Debcniaka.
Novi odbor pod predsedstvom Karola Reya je takoj začel delovati. Ker se današnji občinski svet prav malo oziroma nič ne briga za naše po vojni zanemarjene vasi, je društvo prevzelo to nalogo. Kupila se je vrsta divjih kostanjev, katere so člani na svečnico posadili po našem trgu, ter se je obrezala in očistila naša stara lipa, ponos cele vasi. Ob tej priliki naj izrečemo presrčno zahvalo vsem našim vašča-nom, ki so nam šli na roko. Pevski zbor je dobil novega pevovodjo v osebi Maksa Debelaka, kateri naj sestavi močan pevski zbor, ki naj bi nastopal v cerkvi in pri društvenih prireditvah. Z delovanjem se je že pričelo. Razveseljivo je, da je pristopilo sedaj v naše kolo še 26 članov m članic. Vsa čast g.čni Emici pl. Reya, naši tajnici, za vztrajno delovanje celih 2 Iti v odboru ter za neumorno delovanje med našimi vrlimi članicami. Upamo, da ba še nadalje neustrašeno dedovala v kolu našega kulturnega ognjišča.
Odbor je hotel pripraviti članstvu in povabljencem primeren zabaven večer, ali oblastvo nam je dvakrat prepovedalo, oziroma ni dovolilo. Občutno škodo trpi društvo, ali to se da popraviti; le to nas boli da so gostje pnšK zastonj in da tei prepovedi niso toliko knve oblasti, kot pa neka nekdaj zavedna Slovenka
▼ Koiskem.	„ , . XA
_ Zavedat «Skrvenci». Bralno društvo v
Kozani nas je povabilo, da naj se udeležimo, zabavnega večera v Kozani. Z veseiiem smo smo se spravljali ▼ Kozano, ko nam v naše veliko začudenje javijo, da je privatna zabava prepovedana. Podpreiektura v Gorici je dala dovolienje, a v Kojskem so bile zapreke. Ne toliko od oblasti. koBkor od strani neke gospe, katera ima baje rvezo s kompetentnum ob-htstvi. Pri njej se je isti dan vršil ples (ima namreif gostilno) ter se je zbala kozans^e konkurence. Jadrala je skoraj vsak dan v Oonco in po Kojskem ter črnila nedolžno kozansko društvo. Res, čestitamo « na uspehu! I udi drugo nedeljo je bilo v Kozani prepovedano. 2al nam je uboge mladine, katera se je s to-Hko požrtvovalnostjo pripravljala na to zabavo in imela veliko stroiCcov. Vsa ta škoda samo radi ene osebe, ki je nekdaj bila vrlo zavedna Slovenka. Ogorčeni smo nad tako nepravičnostjo, ali gospa, ▼edite, da Vam vsa Brda zamerijo! Pripomniti moramo, da v Kojskem se vsako nedeljo pleše, a drugim vasem se niti enkrat ne privošči majhna zabava — niti privatna. — Mnogo povabljenih.
— Idrija. V petek, 30. in soboto 31. januarja, ie priredila Kat del družba predpustno veselico v dvorani hotela Didič. Na sporedu je bilo par pevskih in godbenik točk ter borka «Ko-
£
— Jugoslavenski lesni trg. Na jugosl. lesnem trgu vlada precejšnja stagnacija. Zaradi porasta dinarja je postal jugoslovenski les za konkurenco nezmožen in izvaža se jako malo. Stagnacija je posebno občutna pri trdem lesu. Najnevarnejši konkurent ju^oslovenskega lesa je Romun j-a, katera bo znižala žefezniš'ke tarife in podvzela diruge mere, ki bodo olajšale izvoz in plasiranje romunskega lesa na tujih tržiščih. Zaradi visokega tečaja d-narja in nizke vrednosti dinarja v domači zemlji, pote-ka;o tudi licitacije državnih gozdnih kompleksov brezuspešno.. Pri zadnjih licitacijah so bile ponudbe kupcev za 50% nižje od pričakovanih vsot.
Tendenca je Ctljub vsem težkočam in nazadovanju trdna; cene so o-stale brez velikih sprememb. Ravnotako r® izrabila Romunija porast dinarja na govejem trgu.
Borzni poročila,
DEVIZE Amsterdam od 96 . do 980 —; Bel" i gija od 124- do 126.— ; Parii 129 !»0 do H0.50; 1 ondo od 11"» 30 do 115.6 ; New Y< rk od 24 15 do 24 25; Španija o i 342— do 346 ; Švira od 466 — do 468 — ; Atene i-d 37 — d<> M ; Berlin od 570.- do f>8".— ; Bukarešt od I J.1'5 do 12.7"»; Prag-« od 7: tO do 71 8«>: Ogrska od 0. <330 do • 0340; Dunaj od 0.0336 do 0 0346 ; Zagreb od 39 50 do 39 90
VALUTA; Avstriji kron* od 0 0335 do0 034S; dinur'i od '^9.4 • do 39.80 ; dolarji od 24.10 do 24. 0; n vci po 20 Frankov od 92.50 do 93 50 fuut šter-ling od 11-».20 do 11").50.
Benečijske obveznice 81.35.
kun, zlatic,
lisic,
dihurjev, v'cfer, ja£becetffmačk veveric, kržov, divjh In domskih zajcev.
D. WIND$PA€H
Trsi, Via Cesara Baitisia fi. 1© is. nađsir.s vrat* S S (52
Sprejemajo se pošiljat ve po post*
ALOJZIJ POVK
urar in zlata?
Piiizzn GarlSnlfli 2,1. a. Teh 3-23
Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah.
IdHHBBHIHni
10.— IS.—
Tončka Luxa Edvard Grusovin
poročena
Prošek - 10. februarja 1925 - Gorica
(*>)« (o),
(b), (oj,
172
Maii oglasi
SOBO, opremljeno in zračno, išče pri mirni družini v Earkovljah višji uradnik. Ponudbe pod «Mira> na upravo.
MFHA-NTK in izkušen Gcttrjač z državnimi izpričevali za parni lokomobil 90 HP in druge stroje se sprejme takoj. Pogoji; zdrav, pod 40 let starosti. Stanovanje, kurjava in razsvetljava prosta; plača mesečna po dogovoru. Delo skoro celo lato. Naslov pri uprav-ništvu.	200
IŠČEM GOSPODIČNO kot uradnico, veščo slovenskega, italijanskega in nemškega jezika ter datilografije. Plača po dogovoru. Predstaviti se pri g. G. Bali s — Via Im-
201
Vozni red železnic
JUŽNI KOLODVOR
Trst—Tržič—Portogmaro—Benetke
Odiicdi; 5.20 (e), 6.05 (fc), 8.30 lo), 14.20 (b), 15.15 (o), 17.5 (b), 19.30 (bj, 23.45 (oj. Prihodi: 0.25 (b), 5.30 (>), 8.10 (o), 9.55 13.15 (b), 14.25 (b). 18.10 (b). 18.50 20.30 (o), 23.05 {e).
Trst—Gorica—Kor min—Videm Odhodi: 5.35 (>o), 6.25 (o), do Tržiča, 7.10 (b), 8.30 {o}, 12.35 (o), 15.— (b), 17.40 (b), 19.45 (o).
Prihodi: 7.45 (o), 9.25 (o), 11.55 (b), 14.05 (b), 17.45 (o), 16.50 (o), 19.40 (b), 22.45 (o). Trsrt—Divača—Sv. Peter—Postojna Odhodi: 0.10 (e), 5.01 (o), 6 50 (b), 9.25 (b),
11.05 (b), 13.50 (o), 16.40 (o), 19.15 (b). Prihcdi: 4.10 (e), 7.05 (o), 9.40 fb), 12.10 (o), 16.45 (b), 18.30 (b), 20.15 (o), 21.20 (b), 23.20 (o).
DRŽAVNI KOLODVOR Trst—Buje—Poreč Odhodi: 5.05, 9.—, 14—, 18.30. Prihodi: 7.50, 12.15. 17.55, 21.20.
Trst—Herpelje—Pula
briani št 7, III. stop., III. nadstr.
KLAVIR se proda v Vižovljah št. 12, pri Na-breiini, gostilna Blazina.	203
Odhodi: 5.25 (o), 12.30 (b), 19.— (o). Prihodi: 7.35 (o). 9.55 (o), 15.35 (b), 21.05
Trrt—Prva čina—Gorica—Podbrdo Odho^ : 5.30 {b), 6.10 (o), 11.— (o), 17.55
18.50 (o^ do Gorice. Prihod 7.40 (o), 11.25 (d), 15.45 (o), 21.10 23.45 (b).
(o), fb}.
lnserlrnlte« „Edinosti"
f
Potrti n izmerne žalosti naznanjamo v£zm sorodnikom, prijateljsm ln znancem, da je naSa nadvse ljubljena soproga, mati in stara mati
ranica Kodrič roj. Flllpčlč
v 74. letu, danes zjutraj, ob 3. uri, previđena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu preminula.
Pogreb dr^ge pokojnice se bo vršil v torek, 10. t. m., vb 3. uri popoldne, u Mše žalosti Sv. M. Magd. sp. št. 59 v škedenjsko cerkev in od tam na pokopališče pri bv. Ani, kjer se položijo zemski ostanki v lastno gr< bnico. SV. M. MAGD. SP., 9. februarja 1925.
Alojzij* soprog.
*	Filipčlć, brat m ostah sor dnl.n.
Pogrebno podjetje Nnnra Tmrre-a f>r o V "K T'T 17.
obiščite
Predno kaj nakupite,
Veliko sklad:§€3 pohllt^a
■M
tvrd k o
ALESSANDRO LEVI MINZI
Via Rettoii 5«. 1 — Vta Nakanton S«. 7-13
Soalne sobe, obedno sobe, posamezni kosi pohištva ^	v veliki Izberi.