D uf
PRIMORSKI DNEVNIK
F^dSSSPčSSSP - Cena 35 lir
Leto XVm. - Št. 225 (5309)
TRST, torek 9. oktobra 1962
. M)
jrosl
MOGOČNA PROSLAVA 70-LETNICE USTANOVITVE PSI V RIMU
V Koloseju je Nenni nakazal smer nadaljnje politike socialistov
Podpora PSI za dosledno izvajanje programa vlade levega centra; sodelovanje socialistov v prihodnji vladi, če bo sedanji program uresničen in če se bo začelo s politiko gospodarskega načrtovanja La Malfa o konvergencah med demokrati in socialisti
Oborožen napad kralja Sauda na Arabsko jemensko republiko
aj •;
8. — za 70. obletnico ustanovitve italijanske socialistit ljah stranke je PSI organiziral preteklo nedeljo v Rimu prosla-• Mogočna povorka, ki se je vila več kot dve uri s Piazza .P°lo PO mestnih ulicah, se je zlila v areno Koloseja, VNJe okrog 70 tisoč ljudi poslušalo govor voditelja stranke pinija.
jan«
rtrfVi°^em govoru se je Nenni pi^al najprej na borbah v oklosti, nato pa je govoril logi socialistov v prihodnji laturi in o tem, kar je še a napraviti do konca seda-f legislature: «Bližamo se le-
so v teku najrazličnejši manevri desnice, tudi znotraj KD, proti doslednemu uresničenju vladnega programa; če bo sedanja vladna večina dosledno premagovala ta nasprotovanja in uveljavila dogovorjeni program, in bo konkretno dokazala, da namerava nadaljevati po poti gospodarskega in socialnega napredka dežele, potem more vsekakor računati na podporo socialistov in tudi na njihovo neposredno sodelovanje v vladi, in s tem seveda tudi na ravni deželnih in drugih krajevnih uprav.
Poslanska zbornica je danes začela in zaključila splošno razpravo o proračunu ministrstva za zunanjo trgovino; jutri bo govoril minister Preti, nakar bo sledilo glasovanje o proračunu.
Prosvetni minister Gui je danes ustoličil parlamentarno komisijo, kii mora izvršiti anketo o stanju in potrebah italijanske šole. Po ustoličenju je komisija napravila splošen načrt dela in določila nekatera vprašanja, ki imajo značaj nujnosti; med temi je tudi vprašanje univerze, kakor je podčrtal tudi prosvetni minister sam.
Jutni in pojutrišnjem bodo stavkali nameščenci v bolnišnicah, ne da bi bila s tem prizadeta služba za prvo pomoč. CGIL in CISL pa sta začasno prekinili stavko telefonistov v državni telefonski službi, ki je bila napovedana za 11. in 12. t.m., ker je minister pošte in telekomunikacij Corbellini dal zagotovilo, da je pripravljen razpravljati o zakonskem osnutku št. 3617, ki bo 10. t.m. na dnevnem redu ustrezne parlamentarne komisije.
Minister La Malfa je govoril danes v kulturnem krožku «Filippo Turati« v Milanu o sodobnem razvoju gospodarske družbe in o u-
streznem razvoju gospodarskih ved ter pripomnil, da se v sodobnem svetu ne kaže več tolikšno nasprotovanje med kapitalističnimi in komunističnimi deželami, kakor ga je bilo moč opaziti na začetku sovjetske revolucije; danes smo priča «razvoju novih gospodarskih družb, ki se s tehnikami, v skladu z napredkom znanstvenega raziskovanja, postavljajo v vedno večji meri izven okvira klasičnih kapitalističnih družb, kakor tudi komunistične družbe, kakršno je konkretno izoblikovala sovjetska revolucija«.
Kot primer teh novih gospodarskih družb La Malfa navaja skandinavske države in pripominja, da bi bilo površno označiti te nove vrste družb kot izraz neokapitalizma, ker gre pri tem za «zgo.
je ni moč strpati v zastarelo tradicionalno shemo kapitalističnih ali komunistično-isovjetskih družb«. In prav na em področju se po mnenju La Malfe opažajo »izredno važni elementi konvergence med demokratičnimi nesocialističnimi in socialističnimi strujami. Vsa ustavna problematika, z njeno vero v svobodo in politični pluralizem, je plod te konvergence... In tudi italijanska komunistična stranka si ni mogla kaj, da ne bi pogledala v bistvo tega zgodovinskega dogajanja«.
Danes sestanek Kenncdy - de Murville
NEW YO'RK, 8. — Ameriški državni tajnik Dean Rusk je imel sinoči žazgovor s francoskim zunanjim ministrom de Murvillom o Berlinu. Poročal mu je tudi o svojih razgovorih z Gromikom. Razgovor med Ruskorn in de Mur.
..........iiiiiiuiu.iiiiii.■■iiimiii
NEW YORK, 8. — Alžirija je biila danes sprejeta v OZN kot 109. članica te organizacije. Skupščina je soglasno in brez gla. sovanja odobrila priporočilo Varnostnega sveta za sprejem nove države.
Predsednik alžirske vlade Ben Bela i je takoj nato prišel s svo-
* lar ■	c • «-cmzu,iiiu se le-
bKUrb za katero hočemo, da bo rjjatura politike gospodarskega fftovanja. To postavlja na nov P« vprašanje, kdo bo v 'sobi .Fbov, ali z drugimi besedami, hliama s nadzoroval oblastne vzvo-e - « J-ave- Pojavlja se tako potre-. Prisotnosti socialistov ih de-E* Y. glavnih centralnih in pe-f-',	državnih in deželnih
•eb •!*«' Položajih; te prisotnosti L 1 Proč prejeti v dar, ampak J® treba priboriti.
-te . t 5 vPrašanje bi bilo laže rešiji-•	se bila ostvarila enot-
§bi 'js®h socialistov, še laže pa,
1 1 delavci uspeli ohraniti svojo iju-nost v stranki, kakršna je na-ihljafLKl i® odprta vsem socialistič-I? strnjarn) in ki je rešila na očin»J~oiJ pozitiven način vprašanje fjpsov med demokracijo in so-c , ofhamom.
jloda v sedanjem stanju razkoli "■ ne more trajati večno, si
—	‘ddi ne bo prenehalo v krat-poff1"!, pada na našo stranko odgo-Mrff0st> da ostvari to prisotnost
lavcev v oblasti v pogojih, ki .možni dane. .
far zadeva stališče PSI do se-°je vlade, pa je Nenni dejal: naše politike izhaja naša lopa in soglasna obveza, da za-jovimo uspeh vlade levega cen-m da jo podpiramo v njenih jorih za integralno uresničenje Igrama, na katerem je zrasla in jeremu je ostala in ostaja zve-Nadaljnji razvoj levega cenil perspektive sporazuma po v prihodnji pomladi; i ,?ahja, ki bodo nastala z uve-"vijenjem deželne ureditve; tem-, i obveze in večje odgovornosti bgega razdobja predstavljajo ti-„pozneje”, ki je pogojen s lej", namreč z dokazom poli-he volje nove večine proti za-jčevalnim in sabotažnim mane-Im odkritih in prikriith na-Jotnikov levega centra. O teh tajanjih naša stranka diskutira !3e na tem, da sprejme ustrezne ^^J°čitve».
____J[enni sicer ni mogel povedati
—ker dokončna odločitev o |vprašanjih pripada centralne-odboru stranke; toda hkrati hakazal, kakšna bo v bistvu odločitev: o kakšnih predhod-, obvezah PSI glede zadržanja
aalistov v bodočih deželnih sve- -—r .	- .	-	,	-
—	J he more biti govora danes, ko devinska razvoj nove družbe, ki
”^Jntin    ............................................................................■iiiiii mu
a od danes neodvisna po 60 letih britanske oblasti
Vladajoča stranka v Ugandi je Narodni kongres, ki je povezan z delavskim gibanjem in s kmečkimi delavci
Es a. AM R _ p0 več ko šestdesetih letih britanske fctt le Uganda'opolnoči od ponedeljka na torek postala 33 D0„«<iGčSa a^riška država. Opolnoči so v Kampali razobesili Koi^0 rumeno zastavo nove države.
-----'£ela Racija te dežele se je
#ttide it
villom je trajal skoraj dve uri. Navzoč je bil tudi francoski poslanik v Washingtonu Alphand.
Francoski diplomati začenjajo v tem tednu hud boj na dveh frontah — v Bruslju in v Washirigto-nu, kjer morajo opravičiti svoje stališče o evropski gospodarski skupnosti in stališče do NATO.
Po sestanku z Deanom Ruskom se bo de Murville sestal jutri s predsednikom Kennedjnjem. Komentatorji in opazovalci v Parizu Sklepajo, da so Američani med pripravami za sestanek Kennedjr-de Murville že začeli debato o britanskem vstopu v evropsko gospodarsko skupnost, o francoskih atomskih silah, o njenih zahtevah, naj bi NATO (»prilagodili-novemu položaju* kakor tudi o drugih vprašanjih, ki so že od nekdaj vzrok za nesporazume in za med. sebojne kritike.
KAIRO, 8. — Danes so javili, da je predsednik Naser sprejel vabilo, naj obišče Alžirijo. Datum obiska ni bil še določen.

IPCO:!

PHii

J&
<
uf4

Mfe, i4
it
'% jšL
* .4	'
Kairski list «A1 Ahram» je objavil gornjo sliko, ki prikazuje razkošno kraljevo palačo v Sani, ki so jo deloma porušili s topovi. V ospredju pa so šotori, v katerih živi obubožano in lačno jemensko prebivalstvo
.......mm..imun................»»"•..................
Alžirija sprejeta v 02N kot 109. slonita Dolg razgovor med Ben Belo in Seka Torejem
Nujnost ukrepov za hitro likvidacijo kolonializma - Kubanski predsednik Dorticos zahteva od OZN obsodbo ameriške napadalnosti
jo delegacijo v dvorano med pozdravljanjem delegatov. Alžirska delegacija je zasedla mesto med albansko in argentinsko delegacijo.
Predsednik skupščine Zafrulah Kan je izrazil zadovoljstvo zaradi navzočnosti Alžirije v OZN, francoski zunanji minister de Murville pa je izjavil, da namerava Francija ohraniti »tesne in zaupanja polne odnose« z Alžirijo v obojestransko korist.
Govorili so zatem številni delegati, da pozdravijo sprejem nove članice.
Italijanski delegat poslanik Zop-pi je izjavil, da pozdravlja tudi v imenu delegacij Zahodne Evrope sprejem Alžirije v OZN. Govoril je o zadnjih letih krvave alžirske zgodovine in je nato dejal, da je de Gaulle znal «med hudimi težavami pripraviti svojo deželo, da je pri-
aki ixj’:
_ suri a :,-a 1875, ko je kralj Bu-• • hu? (ki je pokrajina Ugan-
It w '	* jc puAiajniu	*•
L^utesa dovolil Veliki Bri-
Kf?
muii	uovoni veliki AJAi-
. kako> l^se in po berunslci konfe-
a--, 0 evropskih vplivnih pod-:a, vW^J " v Afriki je Buganda le-ajal0Lkto.. Postala britanski pro-de koti rat. gest let pozneje so v tu nj<\ Protektorat vključili druge )lemen'v Pokrajine sedanje Ugande.
..onou8!??'. ž>vi skoraj sedem mi-e nek^i Afričanov in približno 80 inči iSelienih Evropejcev. Dose; ga Ib^tus	omejen gospodarski
rrii nifati ’ jim ne dovoljuje nad-1	fadi .uSan<iskega gospodarstva,
v- trod6ebnoCesar ne pomenijo kakega h. Ve« (jrj®^a Političnega problema za
:a, ki iuSar:liaa ugandskega ozemlja Draša »v J5^-400 kvadratnih kilnme-
eter Wa'VaToJe pretežno poljedelska
• . rji l.^’ katere glavna proizvoda aj	Celi Va in bombaž. Nedavno so
^	, «0 ng0JUi tudi tobak, čaj in ka-
hotel i„i.“°oro cvete tudi industrija
Je SP%tniua,(.v Ugandi je 35.0.0 kva-je nehata igkilometrov jeter in re '■ ratu. f nrdnJj« z,a'®H okoriščati tu-
16 ^ NandaJma oP—ka s števil;
ostnr°iblemi’ ki izvirajo zlasti /e Pit stntank°v plemenske ureditve i zrna! j arih medplemenskih sporov,
. nekO^ «o med kolonialno vladavino
ide kaj »tu u^laii, ampak še bolj za-kako ^eti drugi strani pa se bo-iudi,	tRska^	katoliška in pro-
°?a u?andska stranka je olje Pl ovili 7 kongres, ki so ga usta-,,in OKeta t959. Stranko vodi Mil-Sš irJ*6,’ 8ivši delavec in priča Ke7 . kenijskega voditelja Jo-,. ®v6zanIJate' Njegova stranka je napre)- ,ir , aa z delavskim gibanjem ,S, DjOl’lh(ipQ.7eSkimi delavci in uživa
in upr^asebpn Protestantske cerkve. Za Ti “P eben uspeh stfanke Jn n.enfi_
ga voditelja Oboteja imajo sporazum s poglavarjem plemenske kraljevine Bugande naj večje izmed vseh arhaičnih plemenskih organizacij v tej državi. Narodni kongres sicer nasprotuje plemenski razcepljenosti, toda sporazum z Bugando - kot ga je ocenil Milton Obote — je mogoče v sedanjem položaju po pravici imenovati nacionalni sporazum.
Sporazum z Bugando je naklonil Narodnemu kongresu absolutno večino v prvem državnem parlamentu. Opozicijska Demokratska stranka Benedikta Kivanukeja, skupaj s poslanci, ki jih Buganda pošilja neposredno v parlament, ni resna ovira politiki Miltona Oboteja, ki si v notranji politiki prizadeva uveljaviti socialne re" forme in hitrejši gospodarski raz-voj.
Demokratska stranka, ki je bila na oblasti takrat, ko je Uganda dobila notranjo avtonomijo pod britansko upravo, je katoliška. Stranka je pristaš tujih investicij ob zasebnem kapitalističnem podjetništvu. Med lanskoletno volilno kampanjo so jo zlasti podpirali ZDA in zahodnonemški kapitalisti, ki si žele ustvariti v tej državi velikih gospodarskih možnosti trdno oporišče.
Po ustavi, ki so jo izdelali v Londonu, bodo štiri plemenske ugandske kraljevine — Buganda Bunjore, Tore in Ankola — dobile poseben avtonomni status. Med seboj se prepirajo za nekatera ozemlja, ki so jih kolonialne oblasti v preteklosti odvzemale kateri izmed kraljevin in jih dodajale drugi ter si tako utrjevale svoj vpliv. Premagovanje teh navzkrižij je dolgotrajen problem, ki ga bo morala rešiti nova neodvisna država, v kateri živi 28 raznih plemen in katere radijska postaja oddaja v šestih različnih jezikih.
Uganda je največji izvoznik ka-
ve v Britanski skupnosti narodov, katere član bo ostala tudi po dosegi neodvisnosti. Prav tako pridelajo v Ugandi tudi največ bombaža. Ze nekaj let pa občuti dr; žava neugodne posledice zaradi padca svetovnih cen teh svojih glavnih proizvodov. Zaradi tega in pa zaradi katastrofalnega deževja je ugandski proračun ze dve leti deficiten. Pričakujejo, da se bo Uganda znašla pred novimi težavami z vstopom Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost. V Ugandi se boje, da bo nova carinska pregrada izrinila Ugando s potencialno bogatega trga za njene proizvode, in zategadelj že sedaj razmišljajo o tem,
znala neizbežen potek zgodovine«.
Ben Bela je imel danes v New Yorku triurni razgovor z gvinejskim predsednikom Seku Turejem. Po razgovoru sta objavila sporočilo, ki pravi med drugim, da sta oba državnika sklenila, da si bosta v kratkem izmenjala obisk, ter sta se sporazumela o nujnosti takojšnje likvidacije kolonializma s proučitvijo konkretnih ukrepov, da se doseže ta smoter.
Sporočilo pravi na koncu, da sta državnika pregledala vsa svetovna vprašanja in tudi vprašanje afriške enotnosti.
Med splošno razpravo v skupščini je danes prvi govoril kubanski predsednik Dorticos. Najprej Je čestital Alžiriji, ki je danes postala članica OZN. Govoril je zatem o razorožitvi in pozval skupščino, naj konkretne obravnava to vprašanje, kakor tudi popolno likvidacijo kolonializma. Zavzel se je za sprejem Kitajske v OZN.
Zatem je nadaljeval: «Mi smo privilegirane priče tega, kar pomeni zunanja vojaška intervencija. Zahtevamo umik tujih čet s Koreje in iz Južnega Vietnama.«
Glede napetosti med Kubo in ZDA Je Dorticos izjavil, da je ta nastala še pred razglasitvijo socialističnega značaja kubanske revolucije. Dodal je, da je agrarna reforma nesocialističnega tipa povzročila, da so ZDA sprejele proti Kubi ukrepe gospodarskega in diplomatskega pritiska. Omenil je infiltracije agentov, ki jih na Kubo pošiljajo posebne ameriške organizacije. Razen tega so se zaostrili ukrepi gospodarskega pritiska ZDA, s katerimi hoče ameriška vlada povzročiti padec kubanske revolucionarne vlade. Omenil Je zatem napredek na Kubi v razvoju sladkorne industrije in naglo spreminjanje tamkajšnjega gospodarstva. Omenil je ameriško oporišče v Guantanamu in opozoril na številne kršitve kubanskih teritorialnih voda In zračnega prostora s strani ZDA. Omenil je nato kampanjo, ki jo vodijo proti Kubi, in med katero so priš); do viška smešno-sti, ko trdijo, da zgraditev ribiškega pristanišča na Kubi pomeni nevarnost oboroženega napada na ZDA. Obtožil je ameriško vlado,
Kuba ne misli širiti izven svojih meja idej, na katerih temelji njen režim. Pozval je OZN, naj ne ostane brezbrižna do gospodarske blokade, kateri so ZDA podvrgle Kubo in naj obsodi ta vojna dejanja. Pripomnil je, da Kuba ni sama in da računa na mednarodno solidarnost.	.
Zatem je Dorticos izjavil, da se Je morala Kuba nerada oborožiti. Co bi se ZDA obvezale, da ne bodo organizirale napadov proti Kubi, bi orožje, ki ga ta ima, postalo nepotrebno. Zatem je omenil pravico Kube, da se ji vrne oporišče Guantanamo, poudaril pa je, da Kuba ne bo uporabila sile v ta namen, temveč bo izkoristila primeren postopek, ki ga določa mednarodno pravu. Nato je pozval a-meriškega predsednika, naj pride v skupščino OZN, da tu obveže svojo vlado, da ne bo napadla Kube, in da izjavi, da ameriška politika temelji na nevmešavanju, na pravici narodov da sami odločajo svoji usodi, in na miroljubnem
sožitju. Izjavil je, da je pesimist, kar se tiče pripravljenosti ZDA, da mirno rešijo spor med obema državama.
«Nov napad na Kubo se lahko spremeni v začetek svetovne vojne. Mi pripisujemo vso vrednost, ki jo zasluži, solidarnostni izjavi sovjetske vlade. Pripravljeni smo pogajati se v korist miru.« Pozval je zac tem ^DA, naj ne napravijo nove napake, in opozoril, da bi se v primeru take napake v obliki novega napada na Kubo lahko začela nova svetovna vojna. Kuba pa bi lahko računala na pomoč prijateljskih držav in vlad.
Govoril je zatem ameriški delegat Stevenson, ki je dejal, da je »presenečen«, ker je Dorticos «dve uri tako močno napadal ZDA«. Dejal je, da si pridržuje pravico odgovoriti na Dorticosov govor.
Predstavnik Jamajke je v svojem govoru podprl zahodno stališče glede prekinitve jedrskih poizkusov. Seja je bila zatem prekinjena za nekaj ur.
Protest jemenske vlade pri britanskem predstavniku zaradi pošiljanja oboroženih skupin iz Adena - Voditelji vseh plemen povabljeni na skupno posvetovanje Tiskovna konferenca Al Salala
KAIRO, 8. — Agencija Srednji vzhod javlja, da so jemenska letala bombardirala in obstreljevala včeraj zjutraj skupine pripadnikov plemen blizu vasi El Achraf, približno 200 kilome-trov severovzhodno od S£tne. Letala so uničila veliko količino težkega orožja. Agencija dodaja, da to težko orožje, ki je na ozemlju Jemena, prav gotovo uporabljajo tuji elementi, ker »jemenska plemena očitno nimajo možnosti uporabljati tega
orožja«.	______________
Agencija pripominja, da omenjena vas ni daleč od meje med Jemenom in britanskim protektoratom Adenom. Kmalu po o-menjemem bombardiranju je podpredsednik jemenske vlade poklical predstavnika britanske vlade v Taizu in ga opozoril na zbiranje angleških čet na jemenski meji in na težko orož-, e, ki so ga našli med jemenskimi plemeni. Opozoril je, da bo jemenska vlada sprejela vse potrebne ukrepe, da zaščiti jemensko ozemlje, če se ne bo našla zadovoljiva rešitev.
Ze včeraj so v Kairu javili, da je kralj Saud začel napad na jemensko republiko. Njegove čete
lenski
mi nečloveško ravnali.
Vsi voditelji posameznih plemen v Jemenu so bili povabljeni, naj se 14. oktobra udeležijo prve sej« vrhovnega sveta za obrambo, ki bo proučeval gospodarska, socialna in kmetijska vprašanja.
Kakor poroča agencija MEN, j* jemenska vlada dovolila vsem tujim časnikarjem prihod v Jemen, če to želijo. Številni angleški, a-meriški in japonski časnikarji so že v Adenu.
Pogajanja z Anglijo v Bruslju
so skušale razbiti jemensko obram-1 ir®USELJ, 8- — Po 6 mesecih bo na cesti, ki pelje v mestece Prekrmtve .so »e dane: nadaljeva-»n	la pogajanja med «sestrmi» in An-
iiiuiii......................................m
Evropska konferenca FAO in viški v kmetijstvu
Glavni ravnatelj FAO Sen je podčrtal potrebo, da evropske države znižajo earino na kavo, kakao in južno sadje
RIM 8 — Danes se je začela v -Rimu druga evropska regionalna konferneca FAO, ki bo trajala do 13 t m Konference se udeležuje 22' evropskih dežel. Za predsednika konference je bil Izvoljen Šved Nordlander, šefi delegacij pa so bili imenovani za. podpredsednike. Glavno vprašanje zadeva nujnost, da se kmetovalcem zagotove zadostni dohodki, hkrati pa da se prepreči, v mejah možnosti, nastajanje kmetijskm viškov. Glavni ravnatelj FAO Sen pa je svojem govoru pozval evropske dežele, naj pospešujejo svojo kmetijsko proizvodnjo, tudi ce bi zaradi tega nekje nastali viški, da bi tak0 P7sP®'7t1| k ravzoju zaostalih dežel, hkrati je priporočil evropskim deželam,
naj v svoji kmetijski politiki predvidevajo možnost večjega nakupa
kako bi vsaj zmanjšali pričako-, da je kriva protikubanskega histe-vano škodo.	1 rizma v ZDA, in je poudaril, da
.............«iiiuIiiiiiiiiiihih"i",,i,,,,“....m.......................
Volilni sporazum MRP in SFIO
Volitve bodo 18. in 25. novembra? ■ Vodstvi obeb strank sta se izrekli proti de EauIIovemu načrtu zu reformo ustave
PARIZ, 8. — V vladnih krogih izjavljajo, da Je de Gaulle š**16™1 določiti splošne volitve 18. in novembra. Na ta način bodo politične volitve tri tedne po referendumu, ki je določen za 28. oktobra.
Prosvetni minister Pierre Su-dreau, ki je odstopil, se je danes poslovil od predsednika vlade. Časnikarjem je izjavil, da je že 15. septembra sporočil Pompidoju, da nasprotuje načrtu za referendum o predsedniki' republike. 19- S®P' t.embra je to ponovil na seji viaae, 22. septembra pa je to potrdil pismeno. Izrekel je mnenje, da oo njegovo mesto začasno prevzel sedanji ministri- za alžirske zadeve Louis Joxe.
V zvezi z referendumom je večina delegatov m, seji vodstva stranke MRP sklenila, da bodo de Gaul-lu odgovorili 7 «ne». Prav tako je tudi vodstvo SFIO pozvalo svoje
volivce, naj bojkotirajo referendum.
Kar se tiče političnih volitev, P® sta vodstvi omenjenih strank pooblastili svoje voditelje, da začnejo sondiranje za navezavo morebitnin zavezništev na teh volitvah, zato da se ustvari skupna fronta. SFIO J® sporočila, da na prvih volitvah ne bo postavila svojih kandidatov na severu proti neodvisnima Paul« Reynaudu in Bernardu MotteJT Dalje se je SFIO obvezala, da ne bo pri prvih volitvah predložila kandidatov, ki bi lahko ovirali ponovno izvolitev politikov, ki so sovali za resolucijo proti vladi. morebitni ponovitvi volitev pa »e bodo kandida*' SFIO umaknili m svetovali svojim volivcem, naj o®' dalo glas za tistega kandidata opozicije, ki bo ime' največ glasov.
Tako se.bode gohstični poslanci, ki so se leta 1958 okoristili z zdru-
ževanjem glasov, da so eliminirali komunistične kandidate, znašli sedaj pred enako taktiko, ki bo naperjena proti njim.	. .	. .
Za volitve se torej nakazujejo tri koalicije: gollsti; fronta med MRP, SFIO, neodvisnimi in radikali , komunisti. Za referendum pa dve koaliciji: na eni stran' golisti na drugi Pa vse ostale stranke, ki bodo odgovorile z «ne».	.
Kar se tiče volitev, ugotavlja «Aurore», da )e novi opoziciji zagotovljenih v skupščini okoli tristo sedežev. V primeru odkritega spora je list mnenja, da se bo moral de Gaulle podrediti ali pa odstopiti, razen če sc ne oldoči za ukinitev ustavnih lamstev in ne uvede diktature. Clankar pravi dalje da, čeprav je de Gaulle izjavil, da v njegovi staros i ne more postati diktator, ne vidi možnosti, da bi se de Ganile podredil, ali pa da bi odstopil.
proizvodov iz zaostalih dežel, da bi te dežele mogle tako priti do deviznih sredstev za uvoz industrijske opreme.
Sen se je nato dotaknil kolišči-ne, da imajo nekatere evropske države še vedno previsoke carinske tarife; z znižanjem teh tarif, zlasti kar zadeva proizvode iz zaostalih dežel, bi mogli povečati u-voz kave in kakaa. Končno se je Sen zadržal na svetovni kampanji proti lakoti, ki bi morala predstavljati podlago za »desetletja razvoja«, fci so ga proglasili ZN, kajti industrijskega napredka ni moč doseči brez napredka v kmetijstvu. Omenil je svetovni prehrambeni program, za katerega so dosedaj zbrali 87 milijonov dolarjev, od tega je 26 milijonov prispevalo 14 evropskih dežel.
V teku konference bodo obravnavali naslednja vprašanja: udeležba Evrope pri dejavnosti FAO; evropsko kmetijstvo; Evropa v zvezi s prehrano in kmetijstvom; prihodnja dejavnost FAO na področju Evrope.
Tudi v poročilu FAO se poudarja potreba, da evropske dežele, ki imajo visok nacionalni dohodek, upoštevajo v svoji kmetijski politiki trgovske koristi nerazvitih dežel, kre bi uvoz iz teh dežel utegnil	ugodno	vplivati	na	evropska
tržišča, zlasti kar zadeva izvoz industrijske	opreme	in	drugega
blaga. V primeru, da bi povsem odpravili carine, bi se uvoz kave in	južnega	sadja povečal za 11
odst., kakaa za 8 odst,, banan pa za	5 odst.,	medtem	ko	bi uvoz
čaja ostal nespremenjen.
Sada, približno 80 kilometrov od meje. Napad je kralj Saud začel, da bi postavil na prestol jemenskega princa Hasana, ki je sedaj v Adenu, kjer ga ščitijo angleške čete. Kairski radio je sinoči javil, da se jemenske čete in letala pod poveljstvom polkovnika Salala srdito borijo proti silam Saudove Arabije. »Elementi, ki so se vtihotapili v Jemen z orožjem in z veliko količino zlata, je dodal radio, so skušali kupiti obmejna plemena in jih prepričati, naj podprejo princa Hasana. Toda letala revolucionarne vlade so opazila njihovo zbiranje ter so večino vojakov pobila, ostali pa so se predali jemenski vojski. Pozneje so čez mejo vdrle druge čete iz Saudove Arabije, s katerimi je jemenska vojska začela srdito bitko«.
Radio Sana je davi javil, da so trije kamioni, polni vojakov Juž-noarabske federacije prekoračili angleško-jemensko mejo in so »e pridružili jemenskim vojakom. V Kairo pa sta pribežali drugi dve vojaški letali iz Saudove Arabije. Člani posadke so zaprosili za politično zatočišče. Eden od častnikov je izjavil, da so se odločili za beg, potem ko so jim ukazali, naj napadejo jemensko ozemlje.
Kakor poroča agencija MEN, Je ZAR poslala Jemenu pomoč v zdravilih, tehnični opremi in hrani. Ladja s tem blagom je že nristala v jemenskem pristanišču Hodeidi.
Predsednik jemenske vlade Sa-lal je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je podal pregled dogodkov, ki so pripeljali do upora. Govoril je, deset ur. Povedal je, da so 26. septembra tanki prišli pred dve kraljevi palači in za« čeli streljati v gornja nadstropja. Prvo palačo so zavzeli čez nekaj ur, drugo, od koder so se imamovi pristaši branili s strojnicami, pa mnogo pozneje. Povedal je, da so do sedaj usmrtili 23 osebnosti prejšnjega režima, drugih 25 pa jih je v zaporu. Nekateri od teh čakajo na proces, drugi pa bodo ostali v zaporu za nedoločen čas. Salal je dodal, da zadnjih pet tednov sploh ni spal, Ker je pripravljal državni udar. Pripomnil je, da revolucija uživa podporo vseh glavnih plemen, in je dodal, da grožnja na mejah ne skrbi vlade.
Al Salal je bil sedem let v zaporu z obtožbo, da je sodeloval pri zaroti za umor imama Ahmeda. Ves ta čas je samo mislil na zrušitev monarhije. Končno ga je imam osvobodil in ga imenoval za načelnika kraljeve straže, da bi ga imel Pod nadzorstvom.
pogajanja glijo.
Na skupni seji «šestih» s predstavnikom Velike Britanije so se sporazumeli, da bodo do konca leta imeli ministri tri skupna zasedanja: prvo 25., 26. in 27. oktobra, drugo 15., 16. in 17. novem, bra, tretje pa 10., 11. in 12. decembra. Ce bo potrebno, bodo i-meli še eno zasedanje 29. in 30. novembra in 1. decembra. Se pred božičem pa bodo eventualno sklicali še peto zasedanje, če bi v tem videli kako korist.
Na jutranji seji je angleški predstavnik Heath podal dolgo po. ročilo o konferenci Commonweal-tha. Sporočil je nove predloge v zvezi z Indijo, Pakistanom in Cejlonom. Predlagal je, nai spora, zum, ki je bil sklenjen julija, dopolnijo z dodatnim sporazumom o odnosih Indije, Pakistana in Cejlona z razširjeno skupnostjo. V ta namen naj bi sprejeli dve izjavi. Prva bi se tikala začetka trgovinskih pogajanj s temi tremi državami Commonwealtha, druga pa bi morala predvidevati ukinitev uveljavljanja zunanje skupne tarife, dokler ne bi sklenili predvidenih trgovinskih sporazumov med evropsko gospodarsko skup-nostjo in temi tremi državami.
Na ločeni seji je skupina »šestih* soglasno ugotovila, da Hea-thovi predlogi pomenijo »znatne spremembe že sklenjenih sporazumov«. Zato so sklenili, da bodo zadevo temeljito proučili, preden sprejmejo kakršno koli stališče.
Solidarnost
jugoslovanske lige za mir z Južno Rodezijo
BEOGRAD, 8. — V brzojavki, ki jo je poslala Afriški narodni uniji Južne Rodezije Jugoslovanska liga za mir, neodvisnost iu enakopravnost narodov, najodločneje obsoja konfinacijo voditelja osvobodilnega gibanja Južne Ro. dezi-je Nkoma. Jugoslovanska liga izraža prepričanje, da bo borba narodov Južne Rodezije, ki se bore za popolno narodno osvoboditev in neodvisnost, končno zmagovita in bo na ta način prispevala k napredku na svetu.
BERLIN, 8- — Poslaniki ZDA, Velike Britanije in Francije so poslali tri enake protestne note sovjetskemu poslaništvu v vzhodnem Berlinu. V notah obtožujejo sovjetske oblasti kršitve štiristran. skih sporazumov, ker v soboto ni bil dovoljen vstop angleški vojaški ambulanti v vzhodni Berlin, da bi nudila pomoč nekemu ranjenemu beguncu. Sovjetski poslanik Pervuhin je odklonil sprejem note.
Salal je označil ZAR za glavno prijateljico njegove vlade, zanikal pa je, da je Naser oborožil ali vodil njegovo revolucijo. Poudaril je, da ta revolucija ni dobila pomoči od nikogar in so jo izvedli Jemenci sami. Po prvem dnevu upora pa je prišlo v Jemen mnogo egiptovskih vojakov, ki delujejo kot inštruktorji ter sodelujejo pri nadzorovanju vojaških .n civilnih letališč.
Al Salal in podpredsednik vlade Al Baidani sta izjavila, da ima jemenska vojska dovolj orožja, da brani deželo in novi režim. Jemen ima številna letala, helikopterje m tanke sovjetske proizvodnje ter sovjetske in češkoslovaške stroj niče in brzostrelke.
Al Baidani je izjavil, da je glavna naloga novih jemenskih voditeljev pripeljati deželo v dvajseto stoletje. Dodal je, da je bil Jemen zaprt pred zunanjim svetom več kot tisoč let, toda sedaj bodo mejo odprli, in vsakdo bo lahko prišel v Jemen. Al Salal je izjavil, da Jemen nujno potrebuje gospodarsko pomoč »od katere koli države«. Dodaj je, da imam in princi oropali deželo in pošiljali denar v tujino. Nalagali s0 visoke davke in povzročili propadanje kmetijstva. Nova vlada je zaplenila kraljeva posestva, predstavljajo četrtino obdeloval; ne zemlje v Jemenu. Al Baidani je izjavil, da »Jemen umira od glada«.
Na koncu je Al Salal izjavil, aa njegova vlada ne misli zahtevati Adena in Hadramauta, ker »je preveč zaposlena z notranjimi zadevami«.
Včeraj je Salal izjavil, da je revolucionarna vlada doslej osvobodila približno tri tisoč političnih zapornikov, ki so jih bili aretirali med bivšim režimom. General je povedal, da so bili ljudje zaprti v podzemeljskih temnicah v zelo
DANES
Združeni narodi imajo od včeraj 109 članic. Alžirija je bila soglasno sprejeta v članstvo. Predsednik alžirske vlade Ben Bela in gvinejski predsednik Seku Ture sta na včerajšnjem sestanku govorila o nujnosti pospešitve izvajanja dekolonizacije, za kar bo treba najti ustrezna sredstva. V okviru dekolonizacije moramo o-meniti rojstvo nove neodvisne države v Afriki. Opolnoči je Uganda, ki je bila nad šestdeset let pod britansko oblastjo, postala neodvisna.
Med splošne razpravo v skupščini OZN je kubanski predsednik Dorticos pozval OZN, naj obsodi ameriško napadalnost proti Kubi, in je poudaril, da je Kuba vedno pripravljena na pogajanja.
Z napadalnostjo ob podpori imperialistov imam oopravka tudi v Jemenu, kamor vdirajo plačanci kralja Sauda, ki se zbirajo na ozemlju angleškega protektorata Adena. Zaradi tega je jemenska vlada odločno protestirala pri britanskem predstavniku.
De Gaulle je baje določil volitve za 18. in 25. novembra. S tem v zvezi se že sklepajo volilni dogovori. Vodstvi MRP in SFIO sta sklenili nastopiti proti de Gauiovemu načrtu za spremembo ustave, za volitve pa sta sklenili volilni sporazum, da se prepreči ponovna zmaga golistov.
V Rimu se je začela evropska konferenca FAO. Letno poročilo te organizacije za prehrano in kmetijstvo navaja grozotne številke o gladu, ki še vedno tare svet, medtem ko se trošijo o-gromne vsote za oboroževanje. Na vsem svetu je milijarda ljudi žrtev gladu, 4ul) milijonov pa nima zadostne hrane. V svetovni kmetijski proizvodnji je letos nastal zastoj, medtem ko se je prebivalstvo povečalo, za 1,8 odst. in
neugodnih pogojih in da so z nji- doseglo tri milijarde ljudi.
9. oktobra
jUMORSI
Znanstveniki in razorožitev
j
Pred dobrimi petimi leti ali točneje v dneh od 7. do 10. julija 1957 se je na povabilo znanega angleškega filozofa in matematika Bertranda Russela zbralo v ribiški vasici Pugvvash v Novi Škotski (Kanada) na dokaj nenavaden sestanek 22 znanstvenikov, med katerimi je bilo kar 15 fizikov.
Namen prve in vseh nadaljnjih konferenc Pugvvash je bil vsaj za zbor naravoslovcev kaj nenavaden:
Izmenjava mnenj o najvažnejših vprašanjih sodobne človeške družbe, o hladni vojni, o potrebi razorožitve in o mednarodnem sožitju, torej o vprašanjih, ki segajo bolj ali manj globoko v življenje vseh človeških družb In posameznikov, ki pa ravno zato tudi daleč presegajo okvir navadnih znanstvenih vprašanj, posebno takih, s katerimi se srečavajo pri svojem vsakdanjem delu fiziki in drugi naravoslovci.
Udeleženci naj bi na konferenci izmenjali svoje misli o socialnih in drugih posledicah znanstvenih odkritij, razširili naj bi znanstveni način gledanja na nova področja in kakor so v pozivu na prvo konferenco malo optimistično napisali, skonstruirali naj bi tudi formule za uspešno življenje v novo nastalem svetu, ki so ga prinesla s seboj znanstvena odkritja.
Vabilo za sodelovanie na konferencah te vrste, kjer naj bi udeleženci uporabljali znanstvene metode za reševanje neznanstvenih problemov, ki vrhu vsega še tako globoko posegajo v življenje vsakogar, ni naletelo vedno na vsestransko odobravanje in od 64 povabljencev na prvo konferenco je sprejelo poziv le 30 znanstvenikov. Ostali so ga zavrnili deloma zaradi svojih prejšnjih obvez, deloma zaradi bojazni, da se skrivajo za vabilom na konferenco drugi motivi, deloma pa tudi zato, ker so bili mnenia, da tako dejo n» spada med naloge znanstvenika naravoslovca. Toda kljub tem in drugim pomislekom se je delo po prvi konferenci nadaljevalo in število udeležencev je počasi raslo, dokler Sp ni na 6. konferenci Pugwash v Moskvi leta 19«0 zbralo že 75 znanstvenikov. Tudi ugovori proti taki vrsti dela so počasi utihn‘li, ko so sklepi, ki jih udeleženci teh konferenc sprejmejo vedno soglasno ali vsaj z veliko več'no glasov, pokazali nekaj konkretnih možnosti za rešitev vsaj delnih problemov v zvezi z razorožitvijo in mednarodnim sodelovanjem.
da bi prišle take me	šele
tedaj zares v poštev, ko bodo številne važne podrobnosti razčiščene in — kar bo še težje u-resničiti — kadar bo doseženo tudi soglasje v oceni vseh bistvenih činiteljev, ki vplivajo na rešitev takih vprašanj. Zato sklepi 10. konference Pugtvash tudi ne vsebujejo številnih ugotovitev in važnih misli, ki so bile sicer o-menjene in o katerih so udeleženci. tudi izven uradnih sestankov večkrat prav živo razpravljali, kadar pač ni bilo mogoče doseči v njih soglasja ali vsaj prevladajočega mnenja.
Glavna točka sklepov zadnje konference, ki se vleče kakor rdeča črta tudi skozi vsa prejšnja posvetovanja, je opozorilo na strahote, ki bi jih prinesla vsaka bodoča velika vojna vsemu človeštvu ali vsaj velikemu delu človeštva, in opomin na nedogledne posledice, ki jih nosi s seboj že samo neprestano tekmovanje v oboroževanju. Vsi so se strinjali, da ni učinkovite obrambe pred daljnosežnimi raketami s termo-nuklearnimi naboji in da tudi nenaden raketni napad na nasprotnika ne more obvarovati velikega dela domačega prebivalstva pred strašnim uničenjem. Med razpravljanjem je postalo vsem udeležencem jasno, da gre pri razorožitvi še vedno za res izredno zamotano vprašanje, kjer si pogledi Vzhoda in Zahoda močno nasprotujejo. Zato je bila debata o vseh delnih vprašanjih razorožitve zelo obsežna in govorniki so se tu včasih spuščali preveč v podrobnosti, V glavnem je šlo seveda tudi na tej konferenci za že prej znane predloge, predvsem v zvezi z jedrsko razorožitvijo, čeprav so se npr. pri vprašanju nadzorstva nad jedrskimi poskusi pojavile tudi neke nove variante. Toda ravno tu niso vsi udeleženci istega mnenja in je vodstvo konference pričakovalo, da se bo gotovo več posameznikov tudi pismeno izjavilo proti sklepom resolucije.
like in zelo različni pogoji, je bila konferenca tudi mnenja, da b: bilo treba vprašanje podpore nerazvitim deželam obravnavati na posebnih lokalnih posvetovanjih, ki bi zajela večje gli manjše število držav s približno enakimi pogoji in s podobno problematiko. Na zaključnem zborovanju je bil tudi sprejet sklep, da naj bo prihodnja konferenca Pugvvash v Indiji 'in da naj bo v prvi vrsti posvečena ravno vprašanjem pomoči nerazvitim deželam. Razen tega je bilo tudi na zaključnem zborovanju sklenjeno, da naj bo naslednja konferenca za tem v Jugoslaviji in da naj se na njej posebej razpravlja o vlogi manjših in ne-angažiramh držav pri ohranitvi miru in razorožitvi.
Spoznavanj znanstvenikov s problemi razorožitve...
Preprečiti izrabljanje znanstvenikov
Opozorilo m strahote vojne
Na prejšnjih konferencah Pug-vash so večkrat tudi razprav-l:ali o razširitvi gibanja na večji krog znanstvenikov. Sčasoma sp zato nastale v številnih državah, predvsem v Sovjetski zvezi in Združenih državah A-merk:e, deloma pa tudi drugih, močne skupine privržencev tega g!b»0'a, ki delajo načelno vedno r eodvisno od ostalih znanstvenih organizacij, čeprav se npr. v Sovjetski zvezi v admimstra-tivnem pogledu gibanja deloma naslanja na tamkajšnjo akademijo znanosti. Na konferencah so udeleženci vedno znova poudarjali, da bi utegnilo vsako večje naslanjanje na posameznike ali na znanstvene organizacije z drugimi cilji gibanju ško-dti Kn je industrij ec Cyrus Eaton iz Clevelanda, ki je prevzel na prvi konferenci vlogo gostitelja in ki je finančno pod' pri tudi nekaj nadaljnjih sestankov, začel nastopati v javnem življenju ZDA v vedno večji meri kot politik, so zato ameriški pristaši gibanja Pugvvash 1. 1959 takoj spremenili svoje ime COSWA (Conferences on Science and Worl Affairs — konference o znanosti in o svetovnih vprašanjih) in v posebni izjavi tudi pojasnili, da se jim zdi popolna neodvisnost in nevezanost na katerokoli drugo dejavnost osnovni pogoj za njihov uspeh,
Gibanje Pugwash je tudi skušalo, posebno v zadnjih letih razširiti svojo dejavnost na vse dele sveta. Prve konference potekale namreč izrazito v znamenju razpravljanja med znanstveniki ZDA in Sovjetske zveze ob manjši udeležbi zastopnikov iz Anglije in iz nekaterih drugih držav. Poleg tega je svetovno vodstvo gibanja, ki se je in se še sedaj prav značilno imenuje le nadaljevalni komite, menilo, da je treba po štirih letih voliti novo ekipo z udeležbo čimveč zastopnikov iz vseh držav. Tako se je zgodilo, da je na 10. konferenci v Londonu sodelovalo kar 177 udeležencev, 40 opazovalcev in 4 gostje, medtem ko se ni zbralo prej nikdar več kakor 100 oseb Udeleženci konfernece smo Imeli vtis, da veliko število navzočih ni niti preveč oviralo posvetovanj, ker so se skoraj vedno javljali k besedi le govorniki, ki so imeli povedati res kaj bistveno novega. Glavna značilnost konference je bilo tudi izredno vestno spoštovanje nasprotnega mnenja, pri znanstvenikih iz zahodnih držav pa včasih silno velike medsebojne razlike in nasprotovanje uradnemu mnenju njihove vlade in vladnih ustanov. Čeprav je šlo predvsem za zbor naravoslovcev, je delo na konferenci teklo v glavnem nekako tako, kakor bi potekala recimo posvetovanja zelo treznih državnikov. Številni referenti so aicer vedno znova priporočali pri obravnavanju številnih vprašanj predvsem uporabo zelo izrazitih matematičnih metod, kakor je npr. raziskovanje operacij. Pri sedanjem stanju stvari pa ni bile mogoče iti v tej smeri skoraj nikjer čez prve začetke. Zdi se,
Mnenje večine udeležencev konference, da bi morali znanstveniki v posebno veliki meri prispevati pri reševanju problemov razorožitve, bo morda naletela na ugovore; čisto gotovo pa je, da bi morali znanstveniki vsaj na svoj posebni način sodelovati pri obravnavanju teh vprašanj. Že številni privatni razgovori med zastopniki raznih znanstvenih vej iz raznih držav utegnejo koristiti, čeprav si od takih razgovorov ne moremo obetati velikih neposrednih uspehov. Gotovo pa more razpravljanje o takih vprašanjih v znanstvenem duhu, ki je v naravoslovju gotovo dobro razvit in vsem raziskovalcem bolj ali manj' skupen, ooozoriti z veliko jasnostjo na določene mom’ente v stališčih tako udeležencev konference kakor tudi vlad, ki bi ostali sicer skriti ali vsaj ne bi prišli tako do izraza. Da pa se marsikateremu znanstveniku pri takih razgovorih in med javnim razpravljanjem tudi zbistre pojmi, je jasno; saj je bilo med udeleženci londonske konference veliko takih, ki si niso preveč belili glave z vprašanji te vrste.
Med delom konference so tudi znova načeli vprašanje kako preprečiti izrabljanje znanstvenikov pri proučevanju in izdelovanju sodobnih sredstev za množično uničevanje ljudi. Veliko so tudi govorili o prisegi, ki naj bi jo zahtevali od znanstvenikov in ki naj bi bila podobna Hipokratovi prisegi zdravnikov, da ne bo znanstvenik nikdar uporabljal svojega znanja za uničevanje ljudi, temveč le za blagor človeštva in da tudi ne bo prenašal svojega znanja na ljudi, ki ne bi bili voljni podati enake prisege. Kakor so se vsi strinjali s tem, da je delo za blagor in napredek človeštva pr-dolžnost vsakega mislečega človeka, so vendar bili na drugi strani mnogi udeleženci mnenja, da bi v sedanjih razmerah taka prisega ne pomenila veliko, ker bi se po navadi mogel posameznik v konfliktu mnenj le težko pravilno odločiti. Zato je treba prej doseči veliko večjo mero medsebojnega zaupanja ne 1® med znanstveniki, temveč tudi med narodi in da bi dosegli tako zaupanje, je treba predvsem razširiti in poglobiti mednarodno znanstveno sodelovanje, poiskati najbolj ugodne poti za pomoč narodom in državam v razvoju in s primerno vzgojo olajšati medsebojno sporazumevanje.
Z vsemi od ravno navedenih vprašanj se je konferenca obšh-no ukvarjala in prišla tudi do nekaterih konkretnih sklepov. Močan vtis na številne udeležence ie napravil govor pakistanskega delegata Abdusa Salama, M je poudaril, da bi bilo vzdušje na takem posvetovanju čisto drugačno, če bi konferenca bila v Pakistanu ali kje v Afriki in ne v Londonu. Saj vidi tudi povprečni državljan nerazvitih dežel v pomanjkanju in revščini veliko bolj otipljivo nevarnost kakor na primer v atomski smrti. Glede pomoči v razvoju so se vsi strinjali z mnenjem, da je za številne naloge nujno potrebno formiranje strokovnjakov doma, v deželi sami, ker se večkrat absolvent-je tujih univerz le težko prilago-de razmeram v domači deželi in ne najdejo prave poti za prenašanje tujih izkustev na domača tla. Vsi govorniki so polagali tudi veliko upanja na posebno konferenco Združenih narodov februarja 1963, ki bo skušala zelo razširiti sodelovanje znanstvenikov in inženirjev pri pomoči nerazvitim deželam. Ker so med nerazvitimi državami velike ra«-
Da bi čimprej prišlo do širokega spoznavanja vseh strok s problemi razorožitve, je konferenca izrazila željo po ustanovitvi močnih skupin v posameznih državah. Veliko so si nekateri udeleženci tudi obetali od posebnih inštitutov, ki naj bi z vseh strani proučevali vpraša-vojne in miru. Take inštitute so postavili v nekaj državah; v drugih med katere spada tudi Jugoslavija, pa so take ustanove v začetni fazi. Ker je nadalje svetovni mir odvisen v veliki meri tudi od rešitve številnih lokalnih problemov, je konferenca priporočila sestanke znanstvenikov iz posameznih držav, na katerih bi obravnavali konkret-sporna vprašanja. Tako je bilo v Londonu sklenjeno, da naj bi se V teku prihodnjega leta sestali znanstveniki iz Indije in Pakistana, da bi s svojega stališča skušali osvetliti znani spor o vodah reke Ind, ki ga želi Indija v zgornjem toku v veliki meri uporabiti za namakanje.
Bodočnost bo pokazala, koliko bo mogoče uresničiti zgoraj navedene in številne druge po-buae, ki so se pojavile med zadnjo konferenco. Gotovo privedejo taki sestanki do boljšega razumevanja vsaj med tistimi udeleženci, ki so prišli na kon-fonco z iskrenim namenom spoznati bojazni, želje in upe znan stvenikov iz drugih krajev sveta in ki s strahom gledajo na hladno vojno ter z njo povezano divjo oborožitveno tekmo sedanjosti. Uspeh gibanja Pugvvash pa ho v znatni meri tudi odvisen od novega »nadaljevalnega komiteja", ki mu znova predseduje Lord Kussell in ki ga tudi ponovno vodi v vlogi generalnega tajnika profesor J. Rotblat iz Londona. Poleg omenjenih so v komiteju še po trije zastopniki iz Sovjetske zveze in ZDA: Anglija je zastopana v komiteju še z nadaljnjima dvema članoma, medtem ko imajo Francija, Indija, Italija in Poljska v njem po enega zastopnika. Sestava komiteja se ravna v glavnem po dosedanjem delu posameznih nacionalnih skupin; vendar je bilo na konferenci poudarjeno, da naj bo sedanji nadaljevalni komite v navedenem sestavu le začasen in da ga bo treba izpopolniti z zastopniki ostalih kontinentov in skupin držav, ki niso v gibanju deslej bile v zadostni meri zastopane.
A. KUHELJ
V Montbardu so včeraj pokopali devet žrtev železniške nesreče pri Dijonu v Franciji. Preiskovalni sodnik je obtožil krivde za nesrečo strojnika in njegovega pomočnika na tovornem vlaku. Kot je znano, se je nekemu vagonu tovornega vlaka zlomila os in se je nato močno nagnil proti tiru, po katerem je nekaj minut kasneje privozil brzi vlak z nasprotne strani. Železničarja sta obtožena, da nista naredila
vsega, kar bi bilo potrebno v takih primerih
......................HIHIIIIIIIIIiMMINMMni«..........................................................................""...."""""""......—................................
ItiififjG ^ gledališče
gltihbu
EifSli
bliha^blvo
\/\SS/
Raze j
Sklep o pisanju bralec ali bravec
V sredo dne 3. oktobra t. I. je Slovenska akademija znanosti in umetnosti skupno s Slavističnim društvom Slovenije priredila konferenco, ki je razpravljala o novem Slovenskem pravopisu in ie posebej o njegovem predlogu glede pisave bravec. Konference so se poleg avtorjev pravopisa udeležili zastopniki Predsedstva SAZU, Inštituta za slovenski jezik in Inštituta za literature SAZU, Slavističnega društva Slovenije, Od-delga za slovanske jezike in slovanske književnosti filozofske fakultete, Društva slovenskih književnikov, Društva prevajalcev Slovenije, Društva novinarjev Slovenije, Akademije za igralsko umetnost, Slovenskega narodnega gledališča, Mestnega gledališča ter vsi, ki so javno razpravljali o novem pravopisu.
PRED BLIŽNJIM ZAČETKOM II. VATIKANSKEGA KONCILA
V Rimu je že čez 1000 škofov ki se bodo udeležili koncila
V četrtek dopoldne v Rimu ne bo šole - Novinarji so si ogledali dvorano v baziliki sv. Petra, kjer bo koncil - «Automobiles novissimae locantur»
Potres
MACERATA, 8. — Ob 10.25 so občutili potresni sunek na področju Serrapetrone (Macerata), to je prav tam, kjer so pred dvema dnevoma zabeležili serijo 32 sunkov. Današnji sunek , je trajal 4 sekunde in je povzročil med prebivalstvom precej razburjenja. Nekatere hiše so bile malo poškodovane, osebe pa niso utrpele kake škode.
RIM, 8. — 2e do danes dopoldne se je v Rimu zbralo čez 1000
•	očetov«, ki se bodo udeležili koncila. Po svojem prihodu v Rim gredo najprej v urad, kjer se javijo in izpolnijo formular z osebnimi podatki. Največjo skupino
•	očetov« predstavlja do sedaj čez 400 evropskih škofov — Holandcev, Nemcev, Špancev, Francozov, Švicarjev, Jugoslovanov, Portugal-
___ in Belgijcev. Iz Kolumbije,
Peruja, Urugvaja, Paragvaja in iz Čila je prispelo več kot 150 škofov. Prav tako jih je čez 150 z Laljnega vzhoda, iz Afrike pa jih je kakih 50 in prav toliko iz Severne Amerike in s Srednjega vzhoda. S Poljskega je prispelo poleg kardinala Wiszynskega še 13 škofov; trije so iz Madžarska jn eden iz Bolgarije. Za jutri pril čakujejo skupino 150 brazilskih škofov in prelatov.
Na letališče Fiumicino prihajajo ves čas kardinali, škofje in prelati iz raznih dežel: iz Libanona, iz Irske, iz Japonske in drugod. Razni škofje iz izvenev-ropskih dežel prihajajo iz različnih evropskih mest, kamor so šli na obisk pred začetkom koncila.
Papež je sprejel v avdienco poljskega kardinala in škofe, ki so prišli z njim. Proti večeru je papež obiskal zborovalno dvorano. Spremljal ga je nadškof Pericle Felici, generalni tajnik koncila, ter ing. Vacchini, ki je ravnatelj tehničnega urada pri cerkvi sv. Petra. Malo pred prihodom papeža je baziliko zapustila skuipna več sto časnikarjev, ki so si tudi ogledali, kako je pripravljena dvorana za zborovanja.
V današnjem »Osservatore Romano« se je pojavil nenavaden oglas v latinskem jeziku. Neko podjetje, ki posoja avtomobile, sporoča, da «aequis atque apertis condicionibus apud... automobiles novissimae locantur«, kar pomeni, da se po primernih in širokih pogojih dajejo pri... v najem najnovejši avtomobili«. V oglasu je še
rečeno, da daje podjetje na razpolago «liberissima optione no-vae automobiles quacumque am-plitudine« (široko izbiro novih avtomobilov vsakršne velikosti) in tudi «sine onere minimi itineraris. (brez obveznosti minimalne kilo-metraže).
Predsednik vlade Fanfani je določil, naj bodo II. oktobra na čast tujih delegacij in udeležencev koncila z vsega sveta javna poslopja v Rimu osvetljena in okrašena z zastavami. Na Fanfanijevo željo je tudi prosvetni minister odredil, da smejo šolski skrbniki v četrtek dopoldne prekiniti šolo, tako da bodo lahko dijaki gledali otvoritveno slovesnost. Tudi državni in poldržavni uradniki bodo lahko v Rimu zapustili delo in šli gledat otvoritev koncila.
Novo Anglijo. Že dve leti brodov-je sovjetskih ribiških ladij nepre-stano križari okrog 150 km od rta Cod.
Proces proti Stašinskcmu
Milijonarka na totocalciu hoče pomagati poliomielitičnim otrokom
BONN, 8. — Danes se je pričel pred vrhovnim sodiščem v Karlsruhe proces proti 30-letnemu Rusu Bogdanu Stašinskemu, ki je obtožen, da je opravljal, skrivajoč se pod najrazličnejšimi imeni, v Zahodni Nemčiji živahno vohunsko dejavnost. Obtožen je tudi, da je morilec dveh ukrajinskih političnih emigrantov: Lea Rebeta in Stefana Bandere.
Procesu prisostvuje mnogo ob-
Konferenca je posebej p®* _ rila, da pomeni novi pravof^lJU marsikaterem pogledu pomen napredek, izrekla s tem pflj-. . nje njegovim tvorcem ter Ir ?]a' potrdila njegovo veljavnost, i '•;* )e torji pravopisa so konfertr cne s1 hkrati podrobneje seznanSf Je let< zgodovino in nastajanjem . eJenc< ga pravopisa, z načeli	Js|'e. P
dela in še posebej z razlogii ®ni j radi katerih so predlagali piA® večin bravec. Konferenca je nato I ' “orni ko ugotovila, da so avtorji fte »ou: vočasno sporočili javnosti n*zaciJ, ki načela novega pravopisa, m®?1 najko tudi svoje reformne predlolL zgodov željo, da bi jim javnost šari®-svojimi predlogi in kritikam'se kazala mejo, do katere «t®nterefiC seči reformna prizadevanja. '*v®njem dar pa odgovor javnosti nifsnU «R tako določen, da bi avtorje D se de vopisa odvrnil od njihovih movih notnih zasnov. Sele ugouortiPvrstnej izidu SP 1962 dviJ*'m gl;
proti pisavi bravec, so pok0*do lab da se ta reformni predlogih, po
more uzakoniti kot edino enajst na norma, zato konferenca Dpeli p. paj z avtorji pravopisa privžavne ga, naj v šolah za pisavo '"jCe sku govarjajo -lec oziroma -vec I delo t Ijajo določila Pravopisa 3950,ft>uristič ki er posebna komisija ne s^oramo ni, šolska oblast pa potrdi e prav sebnega šolskega pravopisa hburisto: končnimi določili.	|ema
Za predsedstvo SAZU Jliburisti Vidmar	lih treh
Za pravopisno komisijo plnjeval ton Bajec	jfojimi
Za Slavistično društvo popadi nenije Dušan Pirjevec desni
SlovcnsKa filharmonija B(jj
činstva in številni mednarodni novinarji. Za proces so uvedli izredne varnostne ukrepe; trajal bo najmanj en teden. Bogdan Stašin-ski je baje umoril omenjena dva Ukrajinca z neko skrivnostno pištolo, ki žrtvi vbrizgne močan strup.
Dne 12. avgusta 1961, dan prej kot je bil v Berlinu sezidan zloglasni zid, je Stašinski z ženo pribežal v Zahodni Berlin ter policijskim oblastem mnogo stvari priznal.
RIM, 8. — Poleg rednega kontingenta za uvoz iz CSSR so zadevne oblasti dovolile še uvoz • praških, šunk in hrenovk za 450 milijonov Ur.
NEAPELJ, 8. — Anna Formisa-no iz Torre del Greco, ki je na totocalciu dobila 92 milijonov, je časnikarjem izjavila, da namerava odstopiti del zneska za otroke, prizadete po poliomielitisu. Dejala je še, da bi gotovo ustanovila inštitut za poliomielitične otroke, če bi bil dobitek še večji. To je nova milijonarka povedala ne brez ginjenosti, spominjajoč se, da ji je pred leti en otrok umrl prav za poliomielitisom.
Ribiške ladje SZ v pristanišču ZDA
gostuje v Švici ^nejših LJUBLJANA, 8. — Sim/o#deva orkester Slovenske filharm»*stnino, je odpotoval danes na tuf'1 jedrsl po Švici. Orkester bo 10., lit daleč 12. t.m. gostoval v Bernu, 0*ed om in na festivalu v Askoni pri lupinar carnu.	femirje
Pnterei
Slikar Janez Bernik g se je spet prejel nagrado Ltansk
Nagrado eGrand prix» mednarodne grafične bienala nosti Tokiu so dodelili slikarjuPk®zali grafiku Janezu Berniku iz 14 Prev; Ijane. Bernik je dobil to n?f^no do v konkurenci več kot 20* tokri metnikov iz 45 držav. Biri^nih sta organizirala japonski T><,!ted8ta' ni muzej moderne umetno«*!8 Hea list. Yomiuri fihimbun. Sefl*merlf eGrand priai« je še eno tri? nem mnogih priznanj, ki jih je “ruos'r doslej mladi umetnik Janez *®a u
-*•	___________; jsr
•»aitske
Bolgarska delegaciji'!^ v Ljubljani *nokc
LJUBLJANA, 8. - Na pojjP?‘8'° I Jugoslaviji je pnsipela dan*nune Slovenijo, ib sicer v Lj-uDJtupn. delegacija bolgarske vlade,
’•	-	j--j_.il- minist
se
I vodi podpredsednik ministrico za sveta Živkov. Delegacija jč P®| tem šilu, ki ga je priredil v čarij stom v vili «Podrožnik» pooH | sedmilk izvršnega sveta Slov*? nad | dir. Jože Vilfan, obiskala f'S anj: rejsko farmo v St. Vidu, JutrjOniti I poldne pa bo obiskala Lit®** zati in muze) narodnoosvobodilne pn oz be. Delegacija bolgarske vla®‘*nSki prispela v Slovenijo z Reke,«rij,
I 1. ArtU/laln lorl^orlnlnirtri
| si je ogledala ladjedelnico ji maj» in se razgovarjala stopniki uprave in organov upravljanja in se seznanila « izvajalnimi možnostmi ladje® 1 ce
r
"llllll
■.....im..............um..........................
PROVINCETOWN (Massachusetts), 8. — Sest sovjetskih ribi« ških ladij se je zateklo v pristanišče Provincetovvn na koncu rta Cod, da,, bi našli zatočišče pred nevihto, ki že dva dni divja nad
.......................................................................................................................
Študentovske
demonstracije
Astronavt Waltei Schirra spet dom a. V sredi je njegova 5-letna hčerka, ki se mu iz vsega srca s meje, na levi pa je žena
proti španski vladi U«
.1,
Še zadnji filmi na festivalu v Tridentu med katerimi so tudi nekateri nagrajeni
MILAN, 8. — Številni štuč^ klasičnega liceja «Carducci» 5|ij0 nes zapustili šolo ter upf'Jiezor demonstracije proti španski '* (jv V začetku demonstracije 8®betir študentov pridržali, vendar s^nmi takoj izpustili, študentje so >n0 urejeni vrsti proti centru i®1 u„ ti. prefekturi, kjer je njihov®^ legacijo sprejel neki funkc'p g
>®gli
V nedeljski številki ni bilo prostora, da bi poročali še o zadnjih filmih na tridentinskem festivalu gorskega in raziskovalnega filma. In prav med temi filmi jih je več, ki so prejeli nagrade, celo prvo nagrado za najboljši film na festivalu.
Že takoj je bilo očitno, da se je nemški film »Galapagos, pristanek v zemeljskem raju« kar oddvajal od ostalih filmov tako po tehnični izdelavi kot po obdelavi samega predmeta. Tema se vsaj deloma ponavlja v več filmih, že tudi na tem festivalu. Vendar je režiser Heinz Sielmann uspel v svojem filmu vse prikazati z izrednim čutom za mero. Film je dovolj dolg, da lahko izpolni kinematografsko predstavo in bilo bi zelo prav, če bi ga tudi pri nas kak kinematograf sprejel na spored. Gotovo bi zadovoljil mnogo gledalcev, posebno šolam pa bi ga morali izrecno priporočiti. Otočje Galapagos v Pacifiku je več ali manj znano kot področje, kjer žive razne živali izolirano življenje, pa se pri tem dogajajo skoraj neverjetne stvari; tako je n. pr. kragulj, ki ne ve za sovražnika in človeka še nikoli ni videl, kar počakal raziskovalen in se pustil pobožati. Prav tako se velikanski kuščarji, ki so kakor kaki zmaji, udomačijo in jedo človeku kar iz roke.
Švicarski filjn .Pridite plezat., kjer znani švicarski plezalec Kan-cher uči dva mlada učenca ple*
zarije, posebno ne ogreje. Boljši
Turolla. Nekateri so ga navajali
je italijanski film .Šesta višja t«. žavnostna stopnja«, kjer nastopa znani Maestri. Njegovo plezanje seveda ni nauk za začetnike, pač pa je opozorilo, da za resno plezanje ni dovolj sam pogum ali drznost, temveč je potrebna tudi tehnika in tudi previdnost.
Kratek francoski film .Huni. nas ne popelje morda kam ra Panonsko nižino, temveč v Afriko, kjer v Senegalu in v Mavretaniji žive milijoni ptičev — nič posebno velikih — ki so zares kakor nekoč Huni. Kamor se usedejo njih jate, ki se pojavljajo kot oblak, tam je pridelek riža uničen. Ljudje uporabljajo vsa mogoča sredstva — tudi dinamit — da bi se rešili te »šibe božje«.
V življenje ptičev posega tudi sovjetski film »Po poti prednikov., ki je skoraj primer dobrega šolskega filma. V njem vidimo, kako se ptiči selijo v razne kraje, zraven pa so še tudi drugi prizori iz njihovega življenja. Tako vidimo na delu manj poznano j,ver _ divjo mačko. Ameriški film .Izbruh vulkana Kilauea« se ponaša z nekaterimi krasnimi posnetki pravih apokaliptičnih Blik.
Kurt Diemberger nas s svojim filmom »Mont Blanc« — Veliki greben Peutereya. pelje po vratolomnih alpskih vzponih.
Film z zgodbo, ki naj bi bil torej pravi film za redne kinematografske predstave, pa je »Roka
"alSKc picuatavr, H“	rvrs ■
puški«. Zrežiral ga je Luigijnagrad sledeče:
kot možnega kandidata za nagrado in so se pozneje čudili, da ga žirija ni niti omenila. Menimo da je v tem žirija ravnala popolnoma prav. V filmu nastopata dve skupini — partizani in repu-bllkinci — ki visoko v gorah prežita druga na drugo ter druga drugo s streljanjem uničujeta, dokler ne ostaneta še samo dva človeka iz nasprotnih skupin. In tedaj drug drugemu nič ne naredita. Naj je tudi lahko res, da v pbložaju, kakršnem sta se nahajali, skupini ne mislita na kaj drugega, kakor na lastno ohranitev — in s tem na uničenje nasprotnika — pa je za nas vendar ne gprejemljiv film, kjer sta obe skupini pokazani kot povsem eni-ki. Filmu lahko celo očitamo, rta jo njegov namen, pri gledalcih ustvariti napačne sodbe o borbi med partizani in fašisti.
(Zaradi tehnične motnje pri telefonskem poročilu iz Tridenta smo v nedeljo objavili le nepopoln seznam nagrajenih filmov, pa ga xato tu objavljamo v celoti.)
Mednarodna žirija na 11. mednarodnem festivalu gorskega in raziskovalnega filma v Tridentu, katere člani so bili Fernaldo di Giammatteo (Italija, predsednik) Kurt Maix (Avstrija), Alessandro Mazzoni (Italija), Sam’1 Steinman (ZDA), Guido Tonella (Italija — za Mednarodno zvezo planinskih društev), je odločila o podelitvi
Filmi 35 mm:
Trofejo »velika nagrada mesta Trident» za absolutno najboljši film prejme z večino glasov .Galapagos, pristanek v zemeljskem raju« Heinza Sielmanna (Nemčija).
.Zlati rododendron» za najboljši gorski film prejme z večino glasov «Hindukuš» Sergiusza Spru-dina in Witolda Lesievvicza (Poljska).
.Zlati encijan» za najboljši kratki gorski film prejme z večino glasov .Štirje letni časi. Niklau-sa Gessnerja (Švica). Žirija je v tej kategoriji opozorila tudi na film .Dolina bogov, (režiser S. Thapa, Indija).
Zlatega Neptuna za najboljše delo v kategoriji raziskovalnega filma prejme z večino glasov .Scottov zadnji dan.. Žirija pa je opozorila še na sovjetski film .Po poti prednikov. Aleksandra Zguridija.
Filmi 16 mm:
Žirija je bila soglasnega mnenja, da je bil v tej skupini najboljši ameriški film »Gospodarji vesolja», vendar je nekoliko oddaljen od namenov festivala Tridentu. Tako je odločila, da dobi veliko nagrado Italijanskega alpinističnega kluba (milijon lir) avstrijski film »Mont Blanc — Veliki greben Pentereya» Kurta Diembergerja.
Srebrno plaketo (in 500.000 lir) film .Vsak dan ob zori» Enza Piz-
Ni za vse fante
Doda lani.
deklet v Franciji U
PARIZ, 8. — V Franciji prfi P’
tudi na film .Osvojitev Jungfrau»
Ernsta Gertscha in na .Totalno smučanje. Jacquesa Ertauda (Fran.
cija).	I rAKU*, o. - v eraiiL-iji l^;'Jrui
Srebrno plaketo (in 500.000 lir) kuje deklet za možitev. Stat'- ^ film •Gospodarji vesolja• Willia- državnega inštituta za demokf ^ Garronija (ZDA).	študije poroča, da je letos
_ jnčno je žirija sklenila, da mladeničev v starosti za dobi Trofejo narodov za najbolj- na razpolago samo 100 deklet. ,ep šo selekcijo Italija.	dar pa se Doložaj boljša in ’ Ri
Žirija mednarodne kritike (FIP najo, da 1. 1965 za nobenega RESCI), v kateri so bili pred- deniča ne bo več nevarnost1^ stavniki Italije, Francije, Avstri-1 ostane sam; ravnotežje bo najL^
je, Zahodne Nemčije, Poljske, Svi-ce, Holandske in Belgije, je podelila nagrado nemškemu filmu • Ledeniki in njth tokooi. Alfreda Ehrhardta.
Žirija za podelitev posebne nagrade Gabrielli za film, ki je najbolj primeren za televizijo, je odločila, da prejme nagrado film Sneg je črn» Sidneya Jezequela (Francija), opozorila pa je še na filma »Vsak dan ob zori» ter »O-svojitev Matterhorna» Luciana Viazzija (Italija),
vzpostavljeno. Sicer pa se porok veča, toda obenem tudi število razporok (ena izmed desetih se konča na ■
šču).	Jl a j
Rojstva, ki	so	nekoliko
v letu 1960,	pa	so	presegls-e(J
kord, ki )e bil dosežen 1. l9^ 1961 se je rodilo 840.000 otrif. 1959 pa 826.000.	n]‘
------------------  hje
Pl
zija (Italija). Žirija je opozorila 1 pa 63 let.
BARLETTA, 8. — Danes je v starosti 103 let umrla Sabina D’Ascoli-Cilli, ki je okrog 50 let učila v šolah v Baletti. Do nedavnega se je zanimala za pedagoške probleme in rada se je pogovarjala s svojimi mladimi kolegi, od katerih so mnogi sinovi in vnuki njenih učencev. Sama je imela šest otrok, ki vsi živijo: pet žensk in en moški. Naj-stareiša hči ima 78, najmlajša
Zelo uspešna tatvina v Londonu
LONDON, 8. — Za več kvj|r( tisoč šterlingov (177 milijo-nO^,
draguljev je izginilo med 'jJa endom iz blagajn dveh draR'^jC(/
sredi mesta. Tatvino _ davi. Policija domneva, da i* >0| spretno pretrgana naprav® ^ alarm in vlomilci so lahko
e<r
v miru. Dela pa so imeli P.
ker so morali vlomiti v P^pij e®»
gajn. Tatvina je ena najve-zadnjih letih.
:obra I?"101™ DNEVNIK
3
9. oktobra 1962
ilB
wv
NAJMOČNEJŠI GOVOR GAITSKELLOVE POLITIČNE KARIERE
righton-važno razpotje britanskih laburistov
'k'k'k'k'k'ki''kirk-kirkirkirirk1cjrkJck'k'kJck-k'kickir'k'k'k-k *	-K
l Vodomet - velikan
Razen skrajnih desničarjev, vsi delegati enotni v svojem nasprotovanju do Skupnega tržišča, kakršno se po obliki in vsebini kaže danes
bej poj pravol pomero ;m pri:
: ter t™ahajamo se na pragu zmi-vnost. [••;* je rekel predsednik labu-kon/er(rilcna stranke, Harold Wilson, »znanilk le letos v Brightonu otvoril jem sf^lerenco glavne britanske opoji svoj®'Jske politične sile. In skozi aalopiip dni je ta optimizem prežemali pit. večino, oziroma, lahko bi re-nato r’ domala vse prisotne dele-vtorji f‘e laburističnih osnovnih orga-osti nj2acij, ki so to pot prisostvovali la, mari najkonstruktivnejših diskusij iredlot, zgodovini laburističnega giba-st sai»a-
tikarniKo se je ta 61. laburistična ere s^lerehca, s tradicionalnim prednja. ' vanjem stare revolucionarne isti m, SIni »Rdeča zastava« končala, dorje J se delegati razšli po svojih hovih P ovih s številnimi in najraz-gouoripvrstnejJimi vtisi, toda samo z \2 duipaim glavnim vprašanjem:	ali
poko® o laburisti na bodočih volit-redleg , po treh zaporednih porazih no vel enajstih letih opozicije, zares ■enca tpeli ponovno priti na krmilo 50 Pravne oblasti? avo i pe skušamo sedaj bežno oceni-iosn ;v .° omenjenega petdnevnega 1 J Ur's^ldnega zborovanja, potem "e ,H0ran'° ugotoviti, da bodo bržko-
00	r , prav dogajanja v Brightonu
piša Uristom omogočila pot do pre-17ti	nalesti konservativcem.
KUriStiČne konference so v zad-■ Hn li *rel1 letih domala vedno na-msijo Jlnjevale strani časopisov in s njimi ogorčenimi notranjimi Padi in nesporazumi. Levica Iv pnica sta si stalno naspro->nija Lj. ’ dasiravno so se njuni spo-i vršili na področju najraz-ejših vprašanj, od onega, ki - eVa nacionalizacijo in javno harmoj nino, d0 vprašanja obrambe
1	% Jedrske razorožitve. Sicer smo
' fitiea	ocl teSa> da bi Brighton
nu, d omenjenima nasprotnima si 11 pr uPinama že pomenil dokončno [emirje, vendar je bil na tej Pnferenci storjen določen napor, r, bi se laburistična stranka pred fdansko javnostjo predstavila x» (r' nekakšnem novem oblačilu e-rienalf mosti, kakor tudi, da bi se iJcarjuOkazala pripravljeno in zrelo i iz Lil Prevzem odgovornosti glede na to nUPljno usodo Britanije. Delegati ot 2W tokrat bili priča doslej nena-Bic**dnih prizorov: postavimo, da ti predstavnik desnega centra, De->tnosi':s Healey, izreče priznanje levo SedJsmerjeni Jannet Lee, nadalje, to iš** neuradni voditelj levice Frank je dfhuosins, najde v blagajni svo-mez f*a Trade Uniona transportnih elavcev potrebni denar za ti-Sa*?'.* *>ovora voditelja stranke • •/i:hltS*ella’ *n t0 V	Skvo-
jfoii
ištvo pop
rje veti d
Td-
'imfotif d 'tarntoisf
nik
rado
• Toda, celo onim, ki niso s po-fcbno pozornostjo zasledovati po-jk konference v Brightonu, je a potlPstal° Povsem jasno, da je njen datiffrhunec predstavljala debata o Ljubll«upnem tržišču. Hugh Gaitskell ide ' i se je bržkone že prej zelo do-n.s? p/° zavedal, da bo prav nastop , iJst tem vprašanju odločilen bodi-podf Za njegovo osebno kariero, kot Sloyt1 nadaljnjo usodo laburističnega la 2i. anja. in on je zelo spretno iz-, jutrionstii t0 prjiik0 Njegov govor ; zatem predsednik Harold Wil-°,znadil za »zgodovinski«, bri-leice,	tislt Pa je v svojih komen.
ico 1-3111 omenil, da je bil največji v
.*!: i
politični karieri laburističnega voditelja.
Glavna značilnost Gaitskellove-ga nastopa je bila v močno poudarjenem nasprotovanju glede hri. tanskega vstopa v Skupno trži. šče. In s tem je postalo jasno, da največja britanska opozicijska stranka, v pogledu pristopa Britanije h klubu «Sestorice», ne stoji več na nekem neopredeljenem stališču.
Bil je to, kot poudarjeno, doslej najpomembnejši, najmočnejši in najprepričljivejši govor proti temu, da bi se Velika Britanija pridružila zahodnoevropski integraciji. Toda trditev, da bi laburisti a priori bili proti principu in procesu zahodnonevropske integracije, je vsekakor zgrešeno. Zakaj, sam Gaitskell je nakazal možnost kasnejšega pristopa Velike Britanije, kakor tudi dokument, ki je bil sprejet z veliko večino, o Skupnem tržišču celo kot nekakšni «veliki ideji«. Toda laburisti so za stop Velike Britanije postavili določene prin-cipialne pogoje, vsebovane v naslednjih petih točkah;
1.	Zaščita interesov Common-wealtha.
2.	Ohranitev neodvisne britanske zunanje politike.
3.	Izpolnitev obveznosti do dežel EFTA.
4.	Ohranitev pravic glede načrtovanja lastnega gospodarstva.
«Ce se ti pogoji izpolnijo«, je izjavil Gaitskell, «j>otem smo za vstop. V nasprotnem primeru pa ne.»
In prav zaradi stališča, ki je oprto na takšnih pogojih, so opa. zovalci v Brightonu prišli do zaključka, da se laburisti hkrati s tem že tudi postavljajo na stališče proti «šestorici». Zakaj, nikomur ne pada na misel, da bi »šestorica« mogla sprejeti takšne Pogoje. Organ levega krila laburistov, »Tribune«, pa s tem v zvezi pravi: «Tudi če bi se pogoji, na katerih laburisti vztrajajo, izpolnili, potem pa bi vsekakor prišlo do določene bistvene spremembe Skupnega tržišča, in prav to je razlog, zaradi katerega ne bodo sprejeti.«
Ce se potemtakem iz tega potegne neki logičen zaključek, se je laburistična stranka — dasiravno ne nasprotuje samemu procesu integracije, temveč samo doslej znanim pognjem — praktično vendarle znašla na stali-^ču^ki .nasprotuje britanskemu
Vsa levica je enotno podprla takšno Gaitskellovo stališče, Tn to ptvič po številnih spopadih med tijo in vodstvom, vtem ko Je o-stal tisti del desnega krila, ki se je odločno opredelil za vstop Velike Britanije v omenjeno za-hodnonevropsko ustanovo, globoko razočaran. In prav zaradi razcepljenosti v samem gibanju, kakor tudi iz potrebe po določeni politiki manevriranja, Gaitskell vendarle ni porušil vsem mostov, ki vodijo čez La Manche. »Mi smo še vedno pripravljeni,« je rekel, «in nobenih dokončnih odločitev ne bomo sprejeli, dokler ne bodo znani zadnji pogoji.«
»Gospodarski argumenti za vstop so uravnovešeni,« je nadaljeval. »In, če si zato postavim vprašanje, ali smo res prisiljeni, da vstopimo v Evropo, je moj odgovor: ne. Ce si postavimo vprašanje, ali bomo ekonomsko močnejši, če vstopimo, oziroma šibkejši, če ostanemo izven nje, je ponovno moj odgovor: ne. Ali drži, da bomo tam bolje napredovali in bo Commonwealth od tega imel določene koristi? Tudi na to vprašanje moram odgovoriti z ne,» je poudaril Gaitskell.
V potrdilo svojega stališča je laburistični voditelj navedel tudi nekaj številk. Toda njegovi najmočnejši argumenti so bili poli-tične narave. »Vprašanje, ki si ga moramo postaviti,« je dejal, je ono, ali bo Skupno tržišče v čem pripomoglo k rešitvi dveh osnovnih vprašanj, ki stojita pred svetom: namreč vprašanju odnosov med Vzhodom in Zahodom in vprašanju razdelitve sveta v razvite in nerazvite dežele.
Ce bi se Evropska gospodarska
skupnost pokazala kot napadalna neokolonialistična ter ozkonacio-nalistična skupnost razvitih za-hodnonevropskih držav, potem po mnenju Gaitskella v njej ni mesta za Veliko Britanijo. Zaradi tega zahtevajo laburisti, da Skupno tržišče v temeljih ' spremeni svoje cilje in sedanjo strukturo, da se razširi navzven, kakor tudi da podpre OZN
Obenem s tem pa, da so izrazili svoj dvom, da bi podoba Zahodne Evrope, kot sta jo oblikovala Adenauer in de Gaulle, u-strezala takšnim težnjam, so se laburisti jasno opredelili proti temu, da bi Velika Britanija v trenutnih pogojih postala član Skup. nega tržišča.
Po petih dneh laburističnega dela in posvetovanja v Brightonu, pa je še vedno ostalo nerešeno neko vprašanje, in sicer, ali bodo britanski volivci na osnovi omenjenih laburističnih stališč do Skupnega tržišča zares raje oddali na prihodnjih volitvah svoje glasove njim, kot pa konservativcem.
V Muenvicku v Zahodnji Nemčiji so postavili gornji sodoben vodomet, ki je 40 m visok in na najširšem mestu 20 m širok
Da bi se Pariz sam ne zadušil
Za London, za New York ter še katero drugo veliko mesto je znano, da jih je začel dušiti njihov promet. Mesta, točneje ulice in parkirni prostori ne morejo več sprejeti vozil, hkrati njihova delovna mesta potrebujejo bilijone rok, tako da delavci, u-radniki in nameščenci izgubijo po več ur na dan samo za to, da pridejo na delo in da se z dela vrnejo domov. To seveda, predstavlja ogromno škodo tudi glede učinkovitosti teh ljudi na njihovih delovnih mestih.
Za Pariz se je o tem do «edaj malo govorilo, pa čeprav je Pariz tisto mesto, ki ima sorazmerno največji avtomobilski promet in ima zato ulice tako zatrpane, da znaša povprečna brzina po mestu komaj 8 km na uro.
Pa še nekaj, kar je za Pariz še posebej značilno. Gre /a naglo večanje števila prebivalstva. Še vedno beremo v priročnikih, da šteje Pariz okoli 5 milijonov prebivalcev. Štetje iz leta 1946 pa nam je povedalo, da ie že tedaj živelo v Parizu 6 milijonov in pol ljudi, lani pa je Pariz štel že 8 milijonov in pol prebivalcev. Prirastek francoske metropole gre s tolikšno naglico, da se ostalim vsako uro pridiu-ži 20 novih meščanov. Zato računajo, da bo francoska prestolnica leta 1970 štela že 10 milijonov prebivalcev.
iiiiimnniimniniiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiMmitiiiiiiitiifiiiniiiiaiiiiiiiiiitniiifiniiitiiimnniiiHiiiaitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiniiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiiiiiuiimitniiiimitiiiiitmiiiiiiiiiiiniiiiiiiiHniiiiiiiiiMiiiiiiiiMiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiimimiiiiiiim
UGOTOVITVE SOVJETSKIH IN EGIPTOVSKIH STROKOVNJAKOV
Egipčanska kot smo
civilizacija še starejša sedaj mislili
Pred 10 tisoč leti so že poznali kovine - Izredno poznavanje astronomije - Zelo popolne leče • Koledar daje slutiti, da gre njih zgodovina 40 tisoč let daleč
Kakor nas pogosto navduši napovedovanje tega, kar nam znanost obeta v bližnji ali daljni bodočnosti, tako nas pogosto presenetijo tudi brskanja po daljni preteklosti. Za stari Egipt smo n. pr. vedno menili, da sega njegova zgodovina obilna štiri tisočletja v dobo pred našim štetjem. Sedaj pa prihajajo na dan s trditvami, da sega zgodovina starega Egipta kar 40 tisoč let pred naše štetje. O tem piše francoska revija -Science« takole :
Sodobni arheologi so zelo skeptični, ko gre za najavljanje novih čudežev in tajnosti staro-egiptovskih piramid, grobnic m podzemskih tajnosti, To je razumljivo, ko vemo, koliko je bilo na ta račun mistifikacij in neznanstvenega balasta. Tokrat pa gre za informacije, ki prihajajo iz Moskve in ki se zdijo povsem verodostojne.
Prvi začetki egiptovske civilizacije niso nastali, kot je znanost do pred kratkim trdila, 4000 let pred našim štetjem, pač pa mnogo prej. Egipčani so se doselili sem iz Indonezije in razvili tu civilizacijo že v dobi, ko so po ostali Evropi živeli še
lUa ‘J
adjed1
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
di
E. Bursač «Pri sedmih palčkih»
^Slilcar Luiffi Danelutti }e ure-Stu^fei 0 zaastauišču sesljanskepa ho-:ci» slaj0 ' sedmih palčkih» posled-upr',|ezonrazstatio letošnje letoviška iški '* dt)«6	nam predstavlja
e sobetin m<1 Ve^^ma slikama v olju, iar 8f>om,U fen‘perami in tremi ris-> so b, znaho hrvaško slikarko E-
•u in r]nBursaievo.	*
iihoV°|j letnica se je rodila v Pu-jnkci‘B ' v slikarko pa se je izšolala l0 ..a0r«bu pri profesorju Tar-hnrf1,!10 lamkašnji akademiji u-toZ bljajoeih umetnosti. Ze v le K*In letu po dokončanem uku, Ikih' a .spreiet“ v Društvo hrvat-.Jrp; slllcarjeu. in od tedaj na-i Pr"|r„s/e Uspešno udeležuje vseh ®l8* i>iliS Ueni11 ter važnejših držav-mol5rfaz»U?net,li*fcik razstav. Osebne 03 /‘tndruVe *e Pr(reiala v Pulju, a :*efcjer’ Za9rebu in Beogradu, klet7e »e njena dela nahajajo v i in ’ ^ *sfcih galerijah. neRBMennStava v Sesljanu je torej rnoS	pTVa osebna razstava v
10 n%bn'nStvu- ^da
divjaki. Že pred 10 leti so poznali kovine in gojili razne znanosti, predvsem astronomijo. Njihov koledar je temeljil na svez-d: Sisiusu in oni so že vedeli, da ima ta zvezda svojega sopotnika v terni.
Prva egipčanska civilizaoija se je zrušila ob neki katastrofi zaradi neke epidemije, ki jo je preživelo le neznatno število ljudi. Od teh je nastal stari Egipt, kakršnega smo poznali doslej.
Po uradnih podatkih, dobljenih z merjenjem s pomočjo radio-ogljika, je prva dinastija egipčanskih faraonov zavladala okoli leta 4.200 pred našim štetjem. Nič ni bilo znano o tem, kaj se je dogajalo pred to dobo. Verjetno se je prva dinastija dvignila iz nekega primitivnega plemena, katerega sledovi vodijo v puščave Arabije in Libije. Ves svet pozna sfingo, piramide m stare grobnice faraonov, toda zdi se, da so najstarejši Egipčani zelo spretno skrili svoje najpomembnejše grobnice, posebno pa ogromne umetne pečine pod Heluanom in Sakara-hom.
Že leta 1954 so nekateri znanstveniki začeli slutiti obstoj neverjetnih tajnosti na tem področju. V eni izmed številk -Kairske revije« je egiptolog Zaki I. Saad pisal o odkritju čudovitih predmetov iin posebno izredno finih tkanin stkanih iz izredno tankih lanenih niti, ki ne zaostajajo za najbolj finimi proizvodi sodobne tkalske industrije. Težko bi bilo verjeti, da je ta
se štTač°eu° fcot v Franciji, se je' Bur-1 se Udi ” "‘“dtla že večkrat in to 18 ** i očih *la P° več mesecev traja-na Ra stUrHjskih potovanjih.
Jtaia **Tn*J*w°, da vse to ne o-■° uri'.ni brez vpliva na njeno umet-'segM*edn° Ustvurjanje. To pa teži za !•	\ ie k prenavljajoči poživi-
°trl,Cepr presi°nistične oblikovnosti.
se na nekaterih slikah iz Lje n prejšnjih razstav posled-. dobe utihotapljajo abstrakt-..jeki, umetnica vendarle vedno tesno na oblikoti*
1
likovnega ustvarjanja a kol^rsoA”0	ugotavljanje, da
lT«nrZfn ,n* podlegla vplivu i#i za d k* Moderne, ki se je sko-ed«iil?70t)hnJ,^a desetletja močno uve-nt kajti ?. na zaorebški akademiji, 0	»^e zlikarka išče še neraziska-
la .loin, ‘transke poti raVJ«!o^aŽenjo
*°pffCh--.raaU0Jn’ci' ki
umetniškega stvarnosti na vodi od
Preši* en° in Preko nemških eks-
Ema Bursač:
V vseh oljih, kot v temperah in posebno v čmobelih risbah, je glavna osnova slike močno raz* predeno nasprotstvo med teminami in svetlimi ploskvami. To nasprotstvo postane v tuširanem kolažu perspektivnega pogleda v sredino risbe izgubljajoče se Iliče, glavne ulice Zagreba, že sko-ro namen samemu sebi. Nasprotno, pa v oljih razen tega pronica še nekako nadčutno dojemanje preteklosti, ki je turobno .pretresla z naravnost moško, krepko izraznostjo očrtane pokrajine istrskega obrežja in pa Trga republike v Zagrebu.
Barvitejše so tempere starega Poreča in pogleda na Rovinj * morja. Iskanje dokončne sinteze lastnega dela pa začutimo jasneje zopet v trilogiji istrske, dal*
TRG REPUBLIKE (olje)
matinske in hrvaške pokrajine.
Deset del v različnih tehnikah pač ni dovolj, da bi lahko do kraja spoznali slikarkine ustvar-
itiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiHiuiiimiiiiiiuiiiiiiiiiiiiioiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifriiiitiiiiiiiiiiiitniiiiiinHniiiiiiitiiHUiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Imejte
jalne viške. Je pa dovolj, da »*■ merimo resnost, s katero Bursa-čeva sledi svojemu umetniškemu poslanstvu. MILKO BAMBIČ
nit bila spredena s primitivnim vretenom.
Francoska strokovnjakinja za egiptologijo P. A. Chvaler de Lu-bicz je 1961 pisala o odkritju grobnic v Sakarahu takole. -Odkritje ogromnih grobnic (dolgih tudi do 80 metrov) iz dobe prve dinastije dokazuje, da so skromni spomeniki vladarjev iz te dinastije odkriti v Abidosu ie spretna igra, kRtere namen je bil zamaskirati pravo nekropolo. Grobnice v Sakarahu so bile v dobi poznejše zgodovine požgane in izropane, vendar je bilo v njih najdeno večje število ilovnatih ploščic, ki so služile kot etikete za steklenice vina. Redko posebnost teh grobnic predstavlja skupina ilovnatih bikovih glav z rogovi pravih bikov. Toda pravo tajnost Abi-dosa in Sakaraha pa je za znanstvenike predstavljala okoliščina, da niso niti v prvem, niti v drugem grobišču našli nobenega trupla kraljev iz prve dinastije.«
Zasluga sovjetskih arheologov je v tem, da so globoko pod zemljo končno odkrili grobnice s trupli najstarejših egipčanskih vladarjev. Odkriti so bili tudi izredno pomembni napisi, k> podaljšujejo egipčanski koledar do 10 tisoč let pred našim štetjem, nadalje mumije, zemljevide neba, večje število še nedoločenih predmetov in med njimi tudi kristalne leče, ki so izredno prefinjeno izdelane ;n zglajene. Predpostavlja se, da -o te leče tvorile sestavni del optičnih naprav, ki so starim Egipčanom omogočale opazovati nebo in izdelati njihov neverjetno popoln koledar. Za sedaj niti sovjetski niti egiptovski strokovnjaki še ne vedo, kakšno tehniko so stari Egipčani uporabili za izglajevanje teh leč. Danes se leče gladijo s posebnim hrapavim papirjem, prevlečenim s ceziusovim oksidom, toda gotovo je, da Egipčani te kovine niso poznali, ker se more izolirati le na elektrokemični način.
Ključ tajnosti stare egipčanske civilizacije daje njihova a-stronomija. Znano je, da se je egipčansko leto začenjalo 19. julija. Tega dne je zvezda Sirius na nebu na isti višini kot vzhajajoče Sonce. Toda ta koledar, kot ostali koledarji, ima svoje -popravke«. Po štirih letih se Sirius pojavlja na nebu na drugi dan leta, čez osem let tretjega dne itd. Egipčani so bili primorani svoj koledar popravljati in so svojim letom te dneve dodajali. Te korekture koledarja se vršijo na isti način za dobo 1461 let. Po tem obdobju se Sirius ponovno pojavi na nebu točno 19. julija. Toda zapiski, ki so jih odkrili v grobnicah, dokazujejo, da je v egipčanski zgodovini minilo 25 takš-
zaupanje v svoje sposobnosti. Prijetno presenečenje tekom večera. Zdrav, je dobro,
BIK (od 21.4. do 20.5.) Zadržite zase svoje poslovne tajnosti, ker bi nasprotniki v drugačnem primeru to izkoristili zase.
DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) V spopadu z neiskrenimi nasprotniki, skušajte ohraniti hladno kri. Storite prvi korak k poravnavi nekega spora.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Ce boste popustili pritisku družine, bo vaš poslovni uspeh zelo slab. Prehodna kriza v čustvenih zadevah.
LEV (od 23.7, do 22.8.) S svojimi dobrimi argumenti, boste pritegnili
predstojnike na svojo stran. Nekdo vam bo zaupal svojo tajnost.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dan J* posebno ugoden za izrecno osebne nrčrte. Ne zaupajte muhastemu razpoloženju nekega družinskega člana.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V* še zamisli bi utegnile povzročiti nekemu znancu dokajšnje sitnosti. Srečne ure v teku večera.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.1U Računajte samo na lastne moči, *cer
bodo sodelavci odpovedali. Bodite praktični In realistični.
STRELEC (od 23.11. do 20,12.) Sku-*ajte se ogniti sodelovanju z osebo, KI kaže preveliko površnost. Posvetite veter dobremu branju.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Pazite, utegnili bi začeti z zapravljanjem denarja. Neko prijateljstvo se bo spremenilo v globlja Čustva.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ce želite rešiti neprijeten nesporazum s svojimi prijatelji, bodite Iskreni. Popolno razumevanje z ljubljeno osebo.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Zadoščenje za vse, ki Imajo rešiti manjše Poklicne probleme. Vaš pesimizem Je neutemeljen,
nih ciklusov po 1461 let. To pomeni, da ta zgodovina zajema obdobje 36.525 let. Ce temu dodamo znana zgodovinsko obdobje 4241 let, izhaja, da je egipčanska civilizacija stara v celoti 40 tisoč let.
Sovjetski arheologi so v grobnicah našli zemljevide neba, na katerih položaj zvezd popolnoma ustreza tej fantastični kronologiji. Stari Egipčani so proučevali nebo s tolikšno preciznostjo, da so vedeji,, da se Sonce premika med ostalimi nebesnimi telesi in da sp.m žemlje; v odnosu na ostala nebesna telesa obrne okoli sebe vsakih 26 tisoč let. Sodobni strokovnjaki pravijo temu pojavu — prece-sija. Edi se, da so Egipčani pred 10 in tudi več tisoč leti že obvladali neverjetno zapletene zakone astronomije.
Najnovejša odkritja sovjetskih in egiptovskih znanstvenikov potrjujejo tezo nekega francoskega znanstvenika iz 19. stoletja, ki je trdil, da egipčani neba niso opazovali s prostim očesom, pač pa z zelo preciznimi in močnimi optičnimi napra-vafni, to je daljnogledi. Ko te proučeval egipčanske zemljevide neba, je francoski znanstvenik E. M. Antoniadi že leta 1934 zapisal, da so egipčani morali opazovati in proučevati nebo in zvezde vsaj 10 tisoč let.
Med vrhunsko točko še ne poznane civilizacije in prvo že znano egipčansko dinastijo pa je prišlo do neke katastrofe, od katere se egipčanska civilizacija ni mogla nikoli več opomoči.
(SCIENCE)

Pred sto leti prvi vlak v Zagrebu
Letos slave v Hrvatslci stoletnico prve železniške proge, ki je 1. oktobra 1862 stekla od Zidanega mosta preko Zagreba do Siska. Tako so bile s tem dnem zamenjane stare poštne kočije z vlakom. Kompozicija prvega vlaka je bila sestavljena iz lokomotive, službenega in še dveh vagonov. Iz Siska je odšel ob 6.30 uri, v Zagrebu se je ustavil od 8.30 do 8.45 ure, v Zidani most pa je prišel ob 11. uri.
Progo je v sedmih letih zgradila družb^ Južnih železnic, u-stanovljena na osnovi dogovora med avstrijsko vlado in bankirsko družino Rotschild iz Pariza. Kilometer proge je povprečno stal okrog 70.000 forintov. Od 2. oktobra 1862, se je na tej progi vršil redni promet. Sleherni dan je po r.jej vozilo nekaj potniških in več tovornih vklakov. Vožnja je povprečno trajala štiri ure in dvajset minut. V Zidanem mostu so potniki imeli zvezo proti Mariboru, Dunaju in Trstu,
Leta 1913 so madžarske železnice vpeljale v promet težke lokomotive z osnim pritiskom 16 ton. Most čez Savo je bil za takšne lokomotive prešibak. Med madžarskimi železnicami in družbo Južnih železnic je prišlo do spora, kdo bo most okrepil. Spor je prenehal leta 1914, ko je izbruhnila svetovna vojna. Po končani vojni je postala proga prvega reda in de! glavne magistrale Beograd-Trst. Za progo Družbe Južnih železnic je bilo ustanovljeno obratno ravnateljstvo v Ljubliani, katero je o-pravljnlo tudi nadzorstvo nad nrogrami Južnih železnic od Zagreba preko Zidanega mosta do Trsta.
Te številke smo navedli le zato, da bi bolj drastično prikazali nujnost, ki so se je pariški mestni očetje vendarle zavedli in začeli problem mestnega prometa korenito reševati. V predmestjih Pariza, ki so od središča oddaljena tudi deset ali dvajset kilometrov, so nastala posebna mesteca, kjer žive predvsem pariški delavci in nameščenci. Hudomušni Parižani so tem predmestjem nadeli Ime «pre. r.očišča«. In to tudi drži. Deset-tisoči ljudi, ki prebivajo v teh sicer čednih novih naseljih, prihajajo domov dejansko le spat, kajti poleg osmih ur dela in dveh ur, ki jih porabijo za prihod na delo ter prav toliko, ki jih porabijo za vrnitev na dom, jim dejansko ne ostane veliko časa, razen za spanje. Da bi ljudje ne hodili v svoja predmestja le za nekaj ur spanja, so začeli z gradnjo velike podzemeljske transversale z vzhoda proti zahodu. Načrt predvideva ogromne stroške, saj gre za predor, ki bo šel na globini od 26 do 30 m in imel premer 13 m. Pariško občino bo izvedba tega ogromnega dela stala od 285 do 312 milijard lir v naši valuti. Najdraiji odsek tega predora bo odsek 840 metrov pod Seino, ki bo stal 22 milijard lir. Reka je sicer široka ob mostu Neui:iy 240 m, toda zaščita pred vodo se bo raztezala na dolžini 840 m.
Cez deset let bodo začeli — v kolikor ne bo prišlo do drugih rešitev — z gradnjo druge transversale in sicer v smeri sever-jug. Transverzala vzhod-zahod, ki smo jo navedli, se bo začela v Saint-Germaine-en Lay. Vlaki no. do prvih 10 km vozili na površini in nato na križišču Defen-se začeli voziti po predoru ki on, kot smo že rekli, od 25 do 30 metrov pod površino. Pod zemljo bo podzemeljska železnica vozila 23 kilometrov, da bi povzpela spet na površje nri gradu Vincennes in od tod nadaljevala pot še za nadaljnjih 21 kilometrov do Emerainvilla. V odseku, ko bo podzemeljska železnica zares podzemeljska, to „«* 23 km pod mestom, bo imela 'e nekaj postaj in sicer na tistih mestih, kjer so pomembnejša križišča, da bi se potniki mogli presesti na vozila »zunanje« mestne prometne mreže.
Pariz že ima podzemeljsko železnico, ki pa je bila zgrajena v dobi, ko mesto še ni štelo toliko milijonov prebivalcev. Zato danes ne ustreza niti po svoji zmogljivosti, še manj pa s svojo brzino. Novi predor pa bo omo-gočil veliko brzino. Računajo, da bodo kompozicije vozile s povprečno brzino 100 km na uro.
Samo ob sebi se razume, da je kopanje tolikšnega predora pod tako velikim mestom, kakršen je Pariz, z vsemi ustreznimi podzemeljskimi kanali in napeljavami, problem ra sebe. Zato so si omislili posebno napravo tako imenovanega »krta«, ki je podoben ogromnemu valju in v katerem bodo delali delavci, ki bodo opremljeni z najpopolnejšimi vrtalnimi napravami, tako da ho •krt« skopal na dan 5 do 7 metrov predora. Čeprav bo delo šlo razmeroma naglo od rok, bodo dela trajala dolgo, pa čeprav to na razpolago več -krtov«.
PltKJKLI SMO
NASA SODOBNOST. Izdaja Državna založba Slovenije. Leto X. Številka 10 Ljubi Ja na 1962.
PERSPEKTIVE. Mesečnik za kulturo in družbena vprašanja. Izdaja Državna založba Slovenije. Leto II 1961-62. St 19. Ljubljana.
E. S. Gardner: »MORILEC, KI NI UBIJAL« — Kriminalni roman. Založila Mladinska knjiga.

V//////A €?/////.
TOREK, 9. OKTOBRA 1962
17.40: Sredozemske melodije; 18.00: Prenos RL; 19.00:	Poje Dalida:
19.30: Prenos RL; 22.15: Orkestre Schelly Maune; 22.40: Glasba za lahko noč; 23.00: Prenos RL.
Nacionalni program
Omn ib u s mT.OO ■* % a da i j eva n J*e Omni
Radio Trst A
7.30: Jutranja glasba in koledar: 11.30:	Šopek slovenskih pesmi;
11.45: Vrtiljak, pester spored lahke glasbe; 12.30: Izbor Iz tedenskih glasbeni sporedov; 13.30: Glasba po željah: 17.00: Za prijeten uvod igra
Slovenija
in tja po lahki glasbi; 18.13: Umetnost, književnost in prireditve; 18.30: Orkester v preteklih stoletjih: Nikolaj Rlmski-Korsakov: Zlati petelin, operna suita; 19.00: Pisani balončki, radijski tednik za najmlaj še: 19 30: Pevci, kitare In ritmi; 20.00:	Šport; 20.30:	Ameriški
motivi; 21.00:	Zgodba Pavla
Dlacona po Zgodovini Langobardov; 21,15: Godalni orkester Matanzas; 21,30: Koncert violinista Karla Rupla, pri klavirju Livla D'Andrea Ro-manelli; 22.00: Socialne vede: Nor. berto Bobbio: »Problem oblasti«; 22.15: Ples v blue jeans; 23.00: Iz galerije Jazza:	Kvintet Hovvard
McGhee.
12.00: Plošče: 12.25: Tretja stran: 13.15: Kot Juke-box; 13.35: Carlo Pacchiori ln njegov orkester; 14 00: Podlistek; 14.35: Uspeli motivi
Koper
6.13: Jutranja glasba; 7.00: Prenos RL; 7.15: Glasba za dobro jutro; 11.00: Otroški kotiček; 11.30: Dve skladbi Blaža Arniča; 12.00: Glasba po željah; 12.50: Nadaljevanje glasbe po željah: 13.40: Mali ansambli; 14.00. Zabavne popevke; 14.30: Godalni orkester G. S. Iz Kopra; 14.47: Dekliški zbor idrijske gimnazije; 15.30: Bošnjakovičev Venček narodnih melodij; 16.00: Melodije iz filmov; 16.30: Tretja stran; 16.45:	Operni zimzeleni:
busa; 13.30: Nekdanji uspeli moti vi: 14.14: Vreme na ital. ruorjih; 15.15:	Upodabljajoča umetnost
13.30: Lahka glasba; 15.45: Ital. pesmi in plesi; 16.00:	Program za
najmlajše; 16.30: Komorna glasba s plošč; 17.25: Simfonični koncert; 17.40:	Orkestri Rusa Garcie in
Franka Chachksfielda; 19.10: Oddaja za delavce: 20.35: Massenetova opera «Manon».
II.	program
8 00: Jutranja glasba: 8.35: Poje Peppino di Capri; 9.35:	Plošče;
10.35: Pesmi ln spet pesmi; 11.00: Glasba za vas, ki delate; 14.00: Pevski nastopi; 14,45:	Ritmi in
plesi; 15.00: Operni pevci; 15.35: Pisan glasbeni spored; 16.35: Na. stopajo «Barimars»; 16.50: Ital. narodne pesmi; 17.00: Oddala o filmu; 17.35: Mala ljudska enciklopedija; 17.45:	Vaš juke-box; 20.35:
Kvintet; 21.45:	Večerna glasba;
22.10: jazz v Italiji.
III.	program
18.30: Gospodarska rubrika; 18.40: Tuji periodični tisk; 19.00: R. S. Brindle: Clouds mušic za violino in klavir; 19.15: Upodabljajoča u. metnost; 19.30: Vsakovečerni koncert; 20.30: Revija revij; 20.40: Antonio Francesco Bonporti in Carlo Tessarim; 21.20: Dela Igorja Stravinskega; 22.30: Literarna oddaja; 22.45: Sodobna glasba.
5.00: Dobro jutro!; 8.03: Zbori O Jeseni; 8.25: Zabavni kalejdoskop. 8.55: Radijska šola za srednjo stopnjo; 9.25: Massenet: Le Cld — ba. letna glasba: 9.45: Slovenske na rodne Antona Nageleta; 10,15: Od tod in ondod; 11.00: Šopek Lipov-škovih skladb; 11.20: Tisoč pisanih taktov: 12.05: Deset minut narod nih pesmi; 12.15: Kmetijski nasve ti; 12.25: Melodije; 13.15: Obvesti, la in zabavna glasba; 13.30: Verdijeve melodije; 14.05: Radijska šola; 14.35: Pesmi in plesi jug. narodov; 15.20: Portret v miniaturi; 13.30: V torek na svidenje: 16.00: Vsak dan za vas; 1705- Pri dunal skih klasikih; 18.00: Aktualnosti doma ln v svetu; 18,10: Vaš plesni karnet; 18.30: Komorni zbor Iz Maribora:	18.45:	s knjižnega trga:
19.00:	Obvestila; 19,05:	Glasbene
razglednice; 20.00: Priljubljeni pev-ci zabavne glasbe; 20.30: Radijska igra; 21.26: Zebre: Allegro rlsolu-to marclale; 21.40: Obisk v Capoca bani; 22.15: Griegov večer; 23.05: Zapoznelim plesalcem
Ital. televizija
8.30: Sola: 12.15: Industrijska šo. la; 15.00: Sola; 17.30: Program za najmlajše; 18.30: Dnevnik; 18.45 Nikoli ni prepozno; '19.15: Malo mestece; 20.20:	Športni	dnevnik;
20.30: Dnevnik; 21.05: Film: »Ubil sem za zate«; 22.20: Umetnost in znanost; 22.30: Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.05:	Recital	Rosanne	Carterl;
21.40: Narodi in dežele; 22.10: TV dnevnik; 22.30: Pogovor s pesnikom Riccardom Bacchellljem.
Jug. televizija
NI SPOREDA.
| 'S;me včeraj: najvišja temperatu-I #> "72.2, n:ajnižja 17.5, ob 19. url
j- 19; zračni tlak 1026.6 narašča, veter 10 km severovzhodnik, vlage 56. odst., rveto Jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 19.6 stopinje.
Tržaški dnevnik

Sr
Danes, TOREK, 9. oktobra
Abraham
Sonce vzide ob 6.13 in zatone 0 17.32, Dolžina dneva 11.19. vzide ob 15.37 in zatone ob
jutri, SREDA, 10. oktobra Danijel
VČERAJ ZVEČER OTVORITVENA SEJA JESENSKEGA ZASEDANJA
I'
Fonareianle živil in pomoč kmetom glavni temi se|e pokrajinskega sveta
Od 48 analiziranih vzorcev sira Jih 32 povsem odgovarja predpisom, pri 16 vzorcih uvoženega sira pa so ugotovili mali odstotek lormalina ■ Resolucija KPI v zvezi s pomočjo zaradi suše prizudetim kmetom
Sinoči je bila prva seja jesenskega zasedanja tržaškega pokrajinskega sveta. Ob začetku seje je komunistični svetovalec Colli počastil spomin pokojnega svetovalca njegove skupine Alcea Lu-chesija, ki je nedavno umrl v tržaški bolnišnici. Predsednik dr. Delise se je pridružil počastitvi spomina tudi v imenu odbora, nakar je počastil še spomin nedavno umrlega bivšega demokristjanske-ga pokrajinskega svetovalca dr. Ponteja in nedavno umrlega predsednika občinske podjrome ustanove ECA GuglieJma Lipossija.
Nato je predsednik prečital pismeno vprašanje republikanskega svetovalca Fragiacoma v zvezi s ponarejevanjem živil in zlasti v zvezi z nedavno hajko na sir nekega lombardskega podjetja. Po prečitanja tega vprašanja je o istem argumentu govoril še komunistični svetovalec Bortolotti. Potem ko je poudaril veliko zaskrbljenost prebivalstva zaradi vesti o ponarejevanju najrazličnejših živil in omenil, da ima danes pokrajinska ujjrava dobro opremljene laboratorije, da-lahko vrši vsakovrstne analize živil na trgu, je dejal, da tem laboratorijem primanjkuje osebje. Zato je predlagal, naj bi v ustrezni postavki proračuna zvišali izdatke za boljše delovanje laboratorija za higieno in profilakso.
Svetovalec Bortolotti je vprašal predsednika, ali se mu ne zdi primemo, da bi predlagal na pristojnih mestih sledeče:
ustanovitev konzorcija med občinami in pokrajinami dežele z vključitvijo predstavnikov združenj potrošnikov in trgovcev. Ta konzorcij naj bi koordiniral vse delovanje v zvezi s higienskim in zdravstvenim nadzorstvom nad živili ;
dati pobudo za organizacijo zborovanj izvedencev za proučevanje proizvajalnih metod v živilski industriji, zlasti glede nadzorstva nad higienskimi pravili;
poskrbeti za finančna sredstva za okrepitev pokrajinskih kemičnih laboratorijev in jih usposobiti za učinkovito borbo proti moderni tehniki na področju ponarejevanja živil;
odločno zahtevati od vlade, naj čimprej spremeni sedanje zakonske predpise v pogledu nadzorstva nad živili, z vključitvijo vseh tistih pravil, ki bodo lahko jamčila za narodno zdravje in hkrati neizprosno udarila po zastrupljevalcih prebivalstva.
Na obe vprašanji in na predloge svetovalca Bortolottija je odgovoril odbornik Degano, ki je predvsem omenil, da ni mogoče postavljati Trst v položaj skoraj vseh ostalih italijanskih mest v tem
pogledu, ker ima naše mesto veliko prednost, da ima dejansko
samo dve dohodni cesti, kar omogoča zdravstvenim organom, da lahko nadzorujejo prihod v mesto vseh količin živil. Poleg tega ima tržaška občina 34 uslužbencev, ki se ukvarjajo z nadzorstvom nad živili, in je zato ena najbolj organiziranih občin na področju zaščite javnega zdravstva. Pokrajinska uprava pa ima na razpolago dobro opremljene laboratorije, ki lahko analizirajo kateri, koli
vzorec živil, ki ga pošlje občinski urad za higieno. Glede
higieno. Glede nedavne zadeve o siru pa je odbornik povedal, da so občinske zdravstvene oblasti poslale v analizo pokrajinskemu laboratoriju 63 vzorcev. Od teh je laboratorij do sobote zvečer analiziral 48 vzorcev raznih vrst sira. 32 vzorcev je popolnoma ustrezalo predpisom o izdelavi, za 16 vzorcev pa je kemični laboratorij ugotovil, da vsebujejo mali odstotek formalina. Ti vzorci se nanašajo na vrste uvoženega sira iz držav, kjer je proizvajalcem dovoljeno, da primešejo siru določen odstotek formalina, zato da se sir bolje ohrani in hitreje stara. Ker pa italijanski zakon prepoveduje uporabo formalina pri proizvodnji sira, so te vzorce ustavili in bodo zadevo prijavili sodnim organom. Glede zdravstvenih posledic uživanja vseh vzorcev sira, ki so jih doslej pregledali, pa so zdravstvene oblasti zagotovile, da ne škodujejo zdravju.
Predsednik dr. Delise je še dodal, da bo pokrajinska uprava z novimi laboratoriji, ki jih sedaj gradijo, in z novimi napravami, dobila tudi virusni center, ki bo edini v vsej deželi. Opozoril je
tudi, da ima pokrajina težave pri iskanju zdravnikov za laboratorij, ker so plače prenizke in se na vse dosedanje razpisane natečaje nihče ni odzval.
Nato je komunistični svetovalec Gombač predložil pokrajinskemu svetu v odobritev resolucijo v zvezi s škodo, ki jo je napravila letošnja suša našemu kmetijstvu. V resoluciji je rečeno, da ima pokrajinska uprava dolžnost pomagati kmetijstvu in zato predlaga:
Zahtevati od pristojnih oblasti raztegnitev na naše področje zakona od 21. julija 1960, ki predvideva kritje do 80 odstotkov odškodnine kmetom za škodo, ki so jim jo povzročile vremenske neprili-ke; pooblastiti odbor, da v najkrajšem času predloži pokrajinskemu svetu sklep o nakazilu ustrezne vsote denarja za kritje škode, da se s tem pomaga prizadetim
kmetom; dati pobudo za koordinirano akcijo skupno z raznimi kmetijskimi organizacijami in drugimi ustanovami za sprejem ukrepov, ki naj bi pomagali rešiti naše propadajoče kmetijstvo.
Poleg tega je isti svetovalec n-pozoril tudi na škodo, ki jo povzročajo zlasti vinogradnikom fazani, ki jih je lovska federacija v svojih lovskih revirjih v zadnjih časih znatno pomnožila.
O obeh omenjenih vprašanjih je imel pripravljeno intervencijo tudi svetovalec PSI inž. Pečenko, ki se jima je pridružil in pozval odbor, naj jih resno vzame v poštev. Hkrati pa je inž. Pečenko opozoril odbor na nesrečo, ki je prizadela Maria Miliča iz Šaleža št 42, ko mu je požar upepelil hišo. Poudaril je, da je vladni komisariat zavrnil prošnjo o podpori in je zato zaprosil, naj bi se
pokrajinska uprava zanimala m pomagala prizadetemu kmetu. Predsednik je odgovoril, da se bo za stvar zanimal. Hkrati pa je sporočil, da bo odbor na prihodnji seji predložil ustrezen sklep za podporo kmetom.
Komunistični svetovalec Tominez je zaprosil predsednika, naj bi posredoval, v kolikor je v njegovi moči, pri podjetju Orion, ki je med sedanjo stavko odpustilo štiri delavce, med njimi tudi dva člana notranje komisije. Svetovalec je poudaril, da so bili ti odpusti izvedeni kot represalija, ker so delavci stavkali. Predsednik dr. Delise je obljubil svoje posredovanje in dejal, da če so bili delavci odpuščeni zaradi stavke, je to nedopustno dejanje.
Po Končanih vprašanjih je pokrajinski svet sprejel vrsto sklepov upravnega značaja.
Senatu predloženi poročili o deželi
PRIMORSKI DNEVNIK
Včeraj sta bili razdeljeni v senatu poročili večine, ki ga je sestavil demokristjanski senator Pagni, in manjšine, ki sta ga sestavila misovska senatorja Turchi in Ferretti, v zvezi z ustavnim zakonom o ustanovitvi avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina. V poročilu večine senator Pagni ob-razložnje gospodarske in politične vzroke, ki opravičujejo ustanovitev avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina. Pri tem poudarja, da je u-mevno, da bo prebivalstvo te dežele s tem posebnim statutom lahko našlo rešitev za mnoga gospodarska vprašanja, ki zanimajo to področje Po drugi strani pa, kot je bilo to pričakovati, poročilo manjšine nasprotuje ustanovitvi dežele in se hinavsko sklicuje na .nevarnost za narodno enotnost«.
PRIREDI
NA ZELJO ŠTEVILNIH MOTORIZIRANIH CITATELJEV —
avtomobilski izlet
v UUBLJANO in VELENJE
Z ODHODOM IZ TRSTA V NEDELJO, 21. OKTOBRA OB 7. URI
PROGRAM IZLETA: Ob 7. uri odhod avtomobilske kolone iz Trsta na blok Fernetiči — Po ureditvi obmejnih formalnosti spet v koloni do Ljubljane, kjer bo postanek — Ob 11. uri odhod kolone v Velenje — Ob 12.30 skupno kosilo — Ogled mesta pod strokovnim vodstvom — Ples in prosta zabava v družbi z domačini — Povratek samostojen —
POGOJI: Izleta se lahko udeležijo vsi Tržačani in Goričani — naši čitatelji in njih svojci ter prijatelji — ki imajo avto. oziroma ki imajo prostor v avtomobilu. Poleg tega morajo imeti svoj potni list z ustreznim vizumom.
• • •
Pokrajinski odbor za cene je načel vprašanje postopnega povečanja toplotne moči plina z ustrez-
Primorski dnevnik bo izlet v glavnem koordiniral. Poskrbel bo, da bodo vsi avtomobili dobili posebne značke, organiziral bo servisno mehanično službo, dalje službo prometnih stražnikov, ki bodo vodili kolono, kosilo v Velenju in ogled mesta.
nim zvišanjem cen. 6. julija je namreč tržaški občinski svet osvojil
zadevni sklep upravnega sveta Ace-gata, sprejet decembra 1960. Po poročilu zastopnika mestnega podjetja so odložili sestanek na prihodnji teden.
PRIJAVE ZA IZLET sprejema uredništvo «Primorskega dnevnika)' v Ul. Montecchi 6 'II med uradnimi urami najkasneje do ČETRTKA, 11. OKTOBRA 1962, kjer dobite tu.li vse podrobnejše informacije.
NASE CITATELJE VABIMO, DA SE UDELEŽIJO IZLETA V CIM VEČJEM ŠTEVILU !
IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIHIIMIIIIIIIIIIIIinillllinilllllllllllllttllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllinillllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllUUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIMIIII
PREDVOLILNO ZBOROVANJE KPI V KINU «ARC0BALEN0»
Stališče in program KPI za bližnje občinske volitve
Napori za zaščito pravic Slovencev - Napredna ustava - nazadnjaški zakoni - Vloga avtonomne dežele ■ Resolucija kandidatov «Skupne slovenske listen - Danes aktiv PSI
V	nedeljo je volilna kampanja oživela, saj so komunisti predložili volivcem svojo kandidatno listo in program, poleg tega pa so bila tud; tri zborovanja desnice.
V	kinu « Arcobaleno«, kjer je bilo uvodno komunistično zborovanje, so predsedovali vsi dosedanje občinski svetovalci. Zborovanje je otvoril poslanec Vidali, nato pa je Marina Bernetič v slovenščini podčrtala napore Komunistične partije za zaščito pravic Slovencev in to tako v občini kot v pokrajini ter parlamentu. Marina Bernetič je zaključila svoja izvajanja z orisom antifašističnih tradicij tržaških komunistov.
Odvetnik Pogassi je na kratko obrazložil program KPI ter ilustriral delo komunističnih občinskih svetovalcev v tržaškem občinskem svetu. Kritično je ocenil demokristjanski program, češ da gre v bistvu «za morje1 obljub«, saj-je-prav KD do sedaj v občinskem svetu onemogočila stvarno demokratično upravo.
Obsežnejši govor je imel bivši župan Genove poslanec Adamoli,
ki je ugotovil, da je v jesenskih upravnih volitvah Trst v ospred
ju političnega zanimanja, saj je največji center, kjer bodo volitve. Nato je pričel s polemiko proti KD, ki govori o kontinuiteti, istočasno pa trdi, da dela nekaj novega. Dejstvo pa je, da je bil demokristjan tudi Tambroni in da bi bil verjetno še sedaj na vladi, če ne bi bilo splošnega upora proti povezovanju s fašisti. KD se je morala odločiti in ni imela druge izbire.
Italjia ima eno izmed najbolj demokratičnih in modernih ustav, pod katero so podpisi De Nicole, De Gasperija in Terracinija, ki predstavljajo vsedržavno enotnost. Istočasno pa ima Italija tudi najbolj nazadnjaške zakone, ki sta jih podpisala Benito Mussolini in Vittorio Emanuele. Poslanec je v tej zvezi citiral zakon o javni varnosti ter zakone o občinski in pokrajinski upravi. Vse to so zakoni, ki jim ni primera v drugih državah s podobno ureditvijo, kot je v Italiji. Prefekt je še vedno glavni gospodar lokalnih ustanov, pa čeprav ustava govori povsem drugačen jezik. Tudi za to se lahko zahvalimo KD, ki ne zaupa županom in občinskim svetom, temveč prefektom. Poslanec je ugotovil, da tu po vsej verjetnosti ne gre za napake, temveč za organsko nesposobnost KD.
Nato je poslanec govoril o ustanovitvi dežele Furlanija—Julijska krajina s posebnim statutom ter podčrtal, da je prišlo do predložitve zakonskega osnutka zelo pozno in da ima ta zakon «po zaslugi KD» resne pomanjkljivosti predvsem glede tržaške avtonomije in pravic Slovencev, kjer se je KD znašla na istih pozicijah z itali-
jansko desnico. Poslanec je nato govoril o ostalih deželah, ki jih prav tako predvideva ustava. Svoja izvajanja je zaključil z obširnejšim orisom veličastnih delavskih bitk, do katerih je prišlo po vsej državi in v Trstu in ki predstavljajo dejansko zahtevo za stvarne spremembe.
V	nedeljo so bila poleg tega tri zborovanja desničarskih strank, ki so bila ubrana na isti ton napadov proti levemu centru ter podčrtovanja nacionalističnih gesel.
Za fašiste je govoril poslanec Roberti, predsednik njih poslanske skupine, ki je govoril o gospodarskih neuspehih leve vlade. Za liberalce je govoril namestnik tajnika stranke prof. Augusto Premoli, ki je zlasti kritiziral zakonski osnutek o deželi. Končno je za novo volilno formacijo »Fronte ri. Hasčifa riazidnšTe« govoril predsednik Giacomo Lali, ki je obnovil že izrabljena gesla o obrambi italijanstva Trsta.
V	nedeljo dopoldne so se na sedežu v Ul. Machiavelli sestali kandidati »Skupne slovenske liste«, ki so odobrili naslednjo resolucijo:
Kandidati Skupne slovenske liste, zbrani na zborovanju v nedeljo 7. oktobra v Trstu, ugotavljajo, da so naloge Skupne slovenske liste predvsem naslednje: Skupna slovenska lista se mora na osnovi 6- člena ustave in Spomenice o soglasju boriti za pravice in koristi slovenskega prebivalstva v tržaški občini, zlasti: za pravico do uporabe slovenščine v občinski upravi ter za sorazmerno zastopstvo Slovencev v vseh občinskih uradih, komisijah, ustanovah in podjetjih;
za finansiranje slovenskih kulturnih, športnih in dobrodelnih organizacij iz občinskih skladov;
za smotrno in sodobno upravljanje občine in njenih ustanov;
za večje upoštevanje potreb in koristi okoliških krajev ter kmetskega in delavskega sloja.
Nato govori resolucija o pomenu skupnega nastopa štirih skupin na volitvah in o njegovih nagibih.
Na nedeljskem sestanku so kandidati podpisali kandidatno listo, ki pa dokončno še vedno ni sestavljena in predvidevajo, da jo bodo odobrili v sredo zvečer ter predložili odgovornemu občinskemu uradu v četrtek zjutraj. Se vedno namreč ni dokončno rešeno vprašanje načelnika liste. Pozvali so tudi nekatere vidne slovenske osebnosti, da bi na listi kandidirale. Istočasno se pa tudi govori, da so štiri omenjene skupine že skle. nile, da povabijo predsednika Slovenske katoliške skupnosti dr. Teofila Simčiča, ki je že do sedaj zastopal »Lipo* v tržaškem občinskem svetu, naj načeluje Usti. Včeraj so se vrnili iz Rima pred-
stavniki tržaške PSI, ki so se u-deleži-li proslav ob 70. obletnici socialistične stranke. Danes zvečer se bo sestal aktiv te stranke, prisotni pa bodo vsa kandidati te# predstavniki perifernih organizacij, katerim bo vodstvo predložilo volilni program. Stranka je sporo, čila, da bodo med volilno kampanjo zanjo govorili nekateri vidni vsedržavni predstavniki in med njimi De Martino, De Pascalis, Matteotti in Codignola.
Tržaški socialdemokrati so sporočili, da bo v četrtek na zborovanju ob 19. uri govoril minister za zunanjo trgovino poslanec Preti.
Predstavniki tržaške liberalne stranke so včeraj vložili svojo kandidatno listo, ki je torej sedma po vrsti. Do sedaj so kandidatne liste vložili; KPI, KD, PS-DI. FRN, FI. PSU in PLI.
SKLEP ENOTNE SKUPŠČINE
Delavci podjetja ORION bodo stavkali tudi danes
Pohod po mestu m razgovor s podprefektom dr. Caponom
Včeraj so šli kovinarji zasebnih podjetij zopet na delo po treh dneh stavke v prejšnjem tednu. Kovinarji so stavkali sedaj že štiri tedne po tri dni, to je skupno 12 dni.
Na delo pa se niso vrnili delavci podjetja ORION-Crane, ki so proglasili protestno stavko proti odpustom štirih delaVcev in proti odločitvi ravnateljstva, da zapre livarno in kovačnico, de. lavce pa vključi v dopolnilno blagajno.
Delavci so se včeraj popoldne zopet sestali na enotni skupščini na sedežu Nove delavske zbornice v Ul. Pondares in razpravljali o položaju. Sklenili so, da bodo stavkali tudi danes. Zatem so odšli v povorki po mestu na Trg Unitš in se ustavili pred prefekturo. Delegacija delavcev je nato odšla na vladni komisariat, kjer jo je sprejel podprefekt dr. Capon. Delavci so mu orisali položaj, on pa jim je obljubil, da bo posredoval, potem ko se bo informiral o tem, kako so pote-
kali dogodki j na Satere se ravnateljstvo sklicuje pri utemelje-
vanju odpustov.
Prosvclna konferenca v «Grcgorčieevi» dvorani
ooooooooooo
GLASBENA MATICA
--- TRST ---
Mladinski
pevski zbor šole Glasbene Matice, ki ga vodi prof. Cvetko Grgič, bo imel vajo vsak
petek od 18. do 19. ure v Ul. R. Mb
lanna 29/11.
Prva vaja bo v petek 12. oktobra. Vljudno vabimo starše, da pošljejo otroke k pevskemu zboru.
OOOOOOOOOOO
Razna obvestila
Prosvetna zveza je priredila sinoči v Gregorčičevi dvorani konferenco za prosvetna društva tržaškega področja. Uvodoma je predsednik zveze Ubald Vrabec orisal dosedanje delo novega odbora Prosvetne zveze, *ki združuje prosvetna društva s tržaškega in z goriškega področja. Razvnela se je zelo živahna diskusija, katere so se udeležili delegati različnih prosvetnih društev in kulturnih ustanov.
Ob zaključku so sprejeli sklep, da bodo sklicali podobne sestanke v bližnjih dveh, treh tednih in nato bolje organizirano ponovili konferenco prosvetnih društev
liiiiiiiiMiliiiiiliililllliiiiiilitiillilltiiliiiifirifiiifmilHlliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiifiiiiifiililillliiiiiiitiiiiiiiliiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim
ZARADI NEPOPUSTLJIVOSTI FIAR0
V
V NEDELJO OB MRAKU PO OPRAVLJENI TRGATVI
Tragična smrt vinogradnika na obalni cesti pod Križem
Nesrečnež je hotel prekoračiti cesto prav v trenutku, ko je s polno hitrostjo privozil mimo avto, ki ga je podrl in na mestu ubil
PRED KASACIJO V RIMU
Potrditev razsodbe
Trgatev je dolgo pričakovan ln
vesel dogodek za vsakega vinogradnika, tudi če ni letina prav bogata, toda vse veselje zgine, če se pripeti nesreča, kot v nedeljo na cesti pod Križem. Na tragičen način je namreč 54-letni Josip Vivoda, po rodu iz Buzeta, ki je bival s svojo družino v barakah za istrske begunce v Križu, zgubil življenje, ko je že potrgal grozdje in ga je hotel odpeljati domov.
Nesreča se je zgodila nekoliko pred 19. uro na obalni cesti med gostiščem »Tenda rossa« in Grlja-nom. Vivoda, ki si je služil kruh kot zidarski težak, a je bil prej doma kmet, ni zgubil veselja do kmetovanja. Rad je šel pomagat
kmetom; od Jožinovih iz Križa pa je vzel v najem vinograd »Na muli« nad obalno cesto. V nedeljo
11» IiaU UUCIIIIU	.	—-----
je trgal skoraj ves dan. Pomagali so mu žena, sinova in nekateri znanci. Natrgano grozdje so nosili v kadi, ki so bile razvrščene na
pločniku onstran ceste.
Grozdje je bilo že vse nabrano,
odšli so pomagači in žena, ostal pa je še mladi fant, da bi mu pomagal natovoriti polne kadi na mali tovornik. Nekaj časa sta čakala tovornik, ki je prevažal grozdje drugim kmetom. Nekoliko pred 19. uro je tovornik vendar prišel, prihajali pa so tudi številni avtomobili. Vivoda je hotel čez cesto prav ko je mimo privozil avto 34-letni Italo Cardile iz Ul. Aldegardi 9, ki je bil namenjen v Sesljan. Šofer ni mogel pravočasno zapaziti neprevidnega pešca in ga je povozil. Zaradi močnega sunka je Vivodo vrglo na pokrov avtomobila in je z glavo prebil sprednjo šipo; nato pa je padel na cesto nekaj metrov vstran. Revež je dobil notranje poškodbe in si je prebil lobanjo ter je bil na mestu mrtev. Njegovo truplo so po običajni formalnosti šele ob 21 uri odpeljali v mrtvašnico glavne bolnišnice. Žalostna vest se je ta-kjo razširila po Križu in je napravila globok vtis med vaščani.
v zadevi Trevisan
Danes In jutri stavka uslužbencev bolnišnic
Stavke so oproščeni uslužbenci, ki opravljajo nujne in bistvene posle - Zahteve gradbenih delavcev
Iz Rima se je zvedelo, da je ka-sacijsko sodišče pred dnevi obravnavalo zagonetni dogodek umora znanega tržaškega zlatarja Glusta Trevisana in dveh žensk v Sentjer-nejski dolini 1. 1947. Kasacijsko sodišče je v glavnem potrdilo razsodbo tržaškega prizivnega sodišča z dne 2. marca 1961. S to ponovno razsodbo najvišjega sodišča je dokončno potrjeno, da Vincenzo Ra-potez in Bruno Braini nista zagrešila inkriminiranega dejanja. Pač
Tržaška sindikalna sekcija uslužbencev bolnišnic CGIL sporoča, da so vsedržavne sindikalne organizacije OGIL, CISL in UIL potrdile, da bo danes in jutri stavka bolniških uslužbencev. Sindikati so napovedali stavko, ker ni FIARO (zveza bolnišnic) pokazala nobene volje, da bi se pričela pogajati na osnovi zahtev, ki so jih postavili uslužbenci že dolgo od tega. Glavne izmed teh zahtev so:
1.	Splošna reforma bolnišnic.
2.	Minimalno zvišanje 5.500 lir na najnižje plače ter sorazmerni poviški za uslužbence, ki prejemajo višje plače. Pri tem je treba upoštevati, da je najnižja kategorija državnih uslužbencev prejela 11.060 lir poviška, medtem ko so prejeli bolniški uslužbenci v septembru lani samo 7 tisoč 475 lir poviška.
3.	Znižanje delovnega umika za uslužbence, ki spadajo v mezdno kategorijo, od 48 na 42 ur na teden ter razne v druge zahteve, ki se tičejo reforme staleža osebja.
Sindikat opozarja uslužbence, da bodo le s strnjeno in enotno stavko prisilili FIARO, da odneha od svoje nepopustljivosti.
Stavke so oproščeni uslužbenci, ki opravljajo nujne in bistvene posle. Glede tega so dale sindikalne organizacije navodila po posameznih bolnišnicah
Po razbitju pogajanj za revizijo mezd gradbenih delavcev v vsedržavnem merilu je pokrajinska federacija FILLEA - CGIL sporazumno s sindikatom te stroke Delavske zbornice predložila združenjem delodajalcev naslednje zahteve: izplačilo posebne doklade zaradi zvišanja proizvodnosti, pomanjkanja delovne sile, oddaljenosti raznih delovišč, povečanih prevoznih stroškov itd. v višini 50 lir na uro za navadne težake in 40 lir za delavce drugih kvalifikacij; plačilo treh dni odsotnosti z dela zaradi bolezni ali nesreč; določitev rokov, predvidenih v vsedržavni pogodbi glede posebnega mezdnega dopolnila za gradbene delavce.
FILLEA-CGIL je zahtevala, da se pogajanja pričnejo najkasneje do 13. oktobra. V nasprotnem primeru bodo gradbeni delavci začeli stavko.
nato pa so ga z rešilnim avtom odpeljali v bolnišnico.
Sestanek v Rimu o uslužbencih bivše ZVU
Včeraj so se v Rimu sestali s tajnikom zakladnega ministrstva Tremellonija predstavniki civilnih in policijskih uslužbencev bivše ZVU, Selada in centra za strokovno usposabljanje delavcev. Proučili so z njim razna vprašanja v zvezi s popolnim uveljavljenju zakona o uvrstitvi v staleže s posebnim poudarkom na odtegnitev o-sebne doklade za bivše policiste.
Svjatoslav Richter v <čVordiju»
Lep umetniški dogodek je bil včerajšnji koncert sovjetskega pianista Svjatoslava Richterja v gledališču »Verdi«. (Koncert je bil v okviru Koncertnega društva, katerega dejavnost bo letos tudi okrnjena zaradi tega, ker ni več na razpolago dvorane Novega gledališča).
Pianist je v prvem delu igral Schumanna, v drugem pa Chopina, Debussyja in Skrjabina. Za II. sonato je sledil Dunajski karneval. Vsekakor pa se je zdelo, da
je pianist najbolj v svojem elementu, ko je v drugem delu po Chopinovi Polonezi op. 61 prišel na vrsto Debussv s svojimi Estam-pes. Tu mu je tudi občinstvo naj-
bolj ploskalo. Koncert se je zaključil s Skrjabinovo V. sonato.
Svjatoslav Richter se je predstavil kot pianist, ki mu je očitno bolj pri srcu čustvena muzika in ki nikoli ne prekorači okvira
govi interpretaciji pridejo posebno do izraza milina in mehkoba.
Koncert je i)il zelo lepo obiskan in občinstvo je umetnika še dot-' go po končanem programu nagrajevalo s ploskanjem, nakar je pi<£
Mtnl /I O /	1	0/1	««/>/(	.. 7. I .. .J I.
nist dodal še več skladb.
Zasedanje o kmetijstvu na gričevnatih področjih
Ravnatelj za kmetijstvo in gozdarstvo vladnega generalnega komisariata, predsednik turistične u-stanove Volli in drugi tržaški strokovnjaki so se. udeležili vsedržavnega študijskega zasedanja o gričevnatih področjih, ki se je končalo včeraj v Gasolu. Na zasedanju so proučili seoanje tehniško-gospo-darske plati poljedelstva na omenjenih področjih
.............................................mi
HUDA NESREČA NA CESTI OPČINE. TRST
Odbor podpornega društva Dijaške Matice v Trstu bo Imel sejo danes 9. oktobra t.l. ob 29. uri na sedežu v Ul. Geppa 9.
• * •
SKUD «Misel in delo* vabi na pre. da vanje tov. Dušana Bufona, člana vodstva, kf bo danes 9. oktobra ob 20.30 v Prosvetnem društvu «Albert Sirk« v Križu. Snov predavanja pod naslovom «Naš čas in naš obraz« je politično-zgodovlnski oris slovenske dejavnosti nekoč ln položaja danes.
* * *
Na sedežu Združenja za knlturne stike s Sovjetsko zvezo v Trstu. Ul. S. Niicolb 1141. (tel. 29403), se je začel v ponedeljek 8. oktobra tečaj ruskega Jezika za začetnike. V torek 9. oktobra sta se začela II. In III. tečaj.
Zamudnikom sporoča tajništvo, da je vpisovanje še ob delavnikih od 17. do 19. (ire na sedežu.
Pevsko društvo «Llpa» Iz Bazovice priredi enodnevni izlet dne 28. 10. 1962 v Opatijo, na Reko in v Crikve-nico. Vpisovanje vsak dan od 18. do 21. ure pri tovarišu Cezarju Kalcu. Vpisovanje se zaključi dne 21. 10. 1962. — Odbor.
* • •
Prosvetno društvo »Andrej Cok» z Opčin priredi 21. t.m. enodnevni Izlet v Goriška Brda. Izletniki si bodo ob tej priliki ogledali spomenik padlim borcem v Gonjačah in vinsko klet v Dobrovem. Vpisovanje v trga. vini Cok na Opčinah.
Ljudski koncert
v Avditoriju
V petek ob 21. uri bo v Avč' ju v Ul. del Teatro simfonični' cent orkestra tržaške fiilharnij-. pod vodstvom dirigenta Alda Ft,™8 S( in s sodelovanjem pianista JI Jr •n Prandlja. Program obsega: Seat: ral «Le Vlili)), simfonična pesnitev*!.?8 vost za Trst), Schumann: Konceh?1, .h' klavir In orkester, Franck: Sinr#p C1*a Dukas: ((Čarovniški vajenec*. Prl,rr?ctv gajni v Galeriji Protti se danes L .Ilnai nja prodaja vstopnic.	ečeval
Nova radijska igra |?si 24
Jutri zvečer ob 21. url bodo ® iz U Slovenskega gledališča v Trstu L, jali v radiu Trst A radijsko
zijo ((Zlomljena kitara*. Delo, H
prvič izvajano, je napisal igralec ko Lukeš. Nova radijska igra veduje pacifistično idejo In pri čarno našim čitateljem, da Jo šajo.
F; ^
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 7. |m 8. oktobra se Je v Trstu
mirne nežnosti, kljub nekaterim rodilo 15 otrok, umrlo pa Je 15 oseb. burnim gestam ob klavirju. V d.?«- tirani .1 o,m------------------------ -«■„»
UMRLI SO: 87-letnl Giovannt Zve-glic, 64-letmi Antonio Sponza, 52-letni Leonardo Kosec, 58-letna Giorgina Destradl por. Antantni, 50-lebnl Lino
Capello 85-letnl Alberto Štolfa, 50-lettta Maria Zigante por. Kinder, 61-fetffl Vittorio Pagan. 77-letna Flisa
Guerrin por. Scodellaro, 74-letna Teodora Ruggeri por. Simsig, 60-letnt Antonio Marin, 70-letna Dulcelina Kovačič vd. Sauil, 70-letna Evelina Bal-dacdni vd Fogazzaro, 65-letni Aldo Berlam, 92-letna Maria Ferluga vd. Ferluga.
nočna služba lekarn
INAM — Al Cedro. Trg Oberdan 2; PKCiola Ul. Oriant 3; AMa Salute Ul Giulia I; Serravallo. Trg Cavana 1; G. Papo, Ul. Felluga 46 (Sv. A-lojz).
Električni tok ga je vrgel na tla
Pri gradnji nove stavbe v Ulici Fabio Se vero sc Je včeraj dopoldne poesrečll na delu 29-letni Carlo Spada iz Ulice Rapiccio štev. 6, ki so ga sprejeli na XI. kirurški oddelek In se bo moral zdraviti dva tedna. Spada je peljal železno sa-
mokolico, pa je zavozil na električ-pa je kasaoijsko_ sodišče potrdilo | no žico, ki je malo prej padla na
obsodbo Luigtja Giacominija na 14 tla. Električni tok ga je vrgel na let zapora ter Sergia Fontanota,1 tla, tako da se je močno udaril
skal
Carla Derina in Marcella Belicha vsakega na 10 let zapora. Ker so Belichu priznali pravico do nekaterih pomilostitev so ga že pred dvema letoma izpustila na svobodo.
po glavi ter opraskal po obrazu In rokah. Razen tega ga Je tako omamilo, da nekaj časa sploh ni mogel govoriti. Njegovi delovni tovariši so mu priskočili na pomoč,
Zaradi prevelike hitrosti z motornim kolesom v zid
Mlada motociklista sta si pri padcu pre. bila lobanjo in njuno stanje je resno
Zaradi prevelike brzine sta se levo stran ceste, podrl je kilome-
v nedeljo popoldne hudo ponesrečila z motorjem 22-letni Matteo Bandelli z Grete 574 in njegov 20-letni prijatelj Antonio Frantaloni z Grete 735, ki so ju sprejeli s pridržano prognozo na I. 'Kirurški oddelek. Njuno zdravstveno stanje je zelo resno, vendar zdravniki u-pajo, da jima bodo rešili življenje, saj sta še mlada.
He9reŠ,a ,se ?• zgodila na cesti Opcine-Trst, in sicer na ovinku po gostišču ((Cascina delle rose*. Ta ovinek je za vozače, ki bolehajo na brzini, zelo zapeljiv, pa tudi zelo nevaren. Prijatelja sta se peljala na športnem skuterju z Opčin proti mestu. Vozil je Bandelli, ki je bil ves sklonjen na motorju, kakor tudi Frantaloni. ki se je tiščal za njim. Kar uživala sta slast po brzini, toda na ovinku se je vozač zavedel, da motor preveč drvi. Hotel je zmanjšati bralno in je premaknil prestavo. a je bilo prepozno, Moto-r je letel kar naravnost in zavozil na
trski kamen, nato pa še obcestni kamen. Razni kosi razbitega motorja so odleteli daleč naokrog, šoferja je vrglo nekaj metrov vstran na cesto, njegovega sovozača pa v obcestni jarek. Bandelli in njegov prijatelj sta si pri udarcu ob tla prebila lobanjo ter se ranila po obrazu, rokah in nogah. Avtomobilist, ki je takoj po nesreči privozil mimo, je pohitel k bližnjemu telefonu im poklical rešilni avto, s katerim so ponesrečena motorista odpeljali v bolmiš. nico.
Z ministrskim odlokom od 13. avgusta 1962 je bil razpisan izpitni natečaj za dodelitev mest občinskih tajnikov drugega razreda. Prošnje na kolkovanem papirju 200 lir, naslovljene na notranje ministrstvo, je treba poslati do 15. oktobra tržaški prefekturi. Za vse informacije naj se interesenti obrnejo na prefekturo, soba št. 47.
Najdeni predmeti
V občinski palači v sobi št. 108 v 3. nadstropju so na razpolago lastnikom preameti, ki so bili v septembru najdeni na cestah ln ulicah. Med temi predmeti so: denar, zapestnice, medaljon, ženska ura, ročni obesek, denarnica za drobiž, dvokolo, denarnica, očala in sončna očala, torbe, zavoj platna, platnena kapa, škarje, igle za pletenje, pletene jopice, zaponka.
Najdene predmete je mogoče prevzeti vsak dan od 9. do 12. ure.
Prekop grobov
Občina sporoča, da bodo v kratkem prekopali grobišča na 4. polju občinskega pokopališča pri Sv. Ani od grobov št 3601 do št. 3744, v katerih počivajo posmrtni ostanki umrlih ih pokopanih od 10. dec. 1953 do 4. jan. 1954. Svojci, ki želijo ohraniti posmrtne ostanke svojcev, naj to u-redijo na oddelku za pokopališča v Ul. Teatro Romano 15-5, soba 536, ali pri varuhu pokopališča od 19. do 30. nov. 1962
Nazlooaie 15.30 »Beli bes* bianica). Technicolor. Chanita ston, Eleonor Parker.
Fenice 15.30 »Sodoma in Gomot |f Technicolor. Stevvart Grangef, . namaria Pierangell, Rossana stš.
Excelsior 15.30 18.45 22.00 «8ani zvezdami* (Solo Sotto le steli« |
Kirk Douglas, Gena RavvnaM ; Grattacielo 16.00 »Ljubimci se « p Jo učiti* (Glii arnanti devon« parare). Technicolor, Angie Dl son.
Arcobaleno 15.30 »Vojščakov f ’ tek* (11 rlposo del guerrlero).[ gitte Bardot, Robert Hossetn.l' povedano mladini. F.astmancolj /jj| Supercinema 16.00 ((Osemnajsti* £ na soncu* (Diciottenni al sol«| J Eastmancolor. Catherine Sp Giannl Garko.
Alabarda 16.00 «MoJa ljubezen pisana na vetru* (11 mio an scrltto sul vento). TechnicolOfJ rita Montlel. Zadnje predstav Filodrammatico Skorajšnja otv« Aurora 16.30 «StirJe menihi* (1 j tro monaci).
Garibaldi 16.30 «ZlodeJev ge (Ij generale del dlavolo). Kuri gens.
Cristallo 16.00 »Spartakov sin figlio di Spartaous). Eastma Steve Reeves.
Capltol 16.30 «Lotosov cvet* (FlJ loto). Technicolor. Nancy KV Impero 51.30 21.45 »Grof MonteCf*
(II conte di Montecristo).
Massimo 16.00 »Zaklad barbarov (11 tesoro dei barbari). Ted> j ; lor. Lex Barker.
Moderno 16.30 »Rimsko zlato* (‘ di Roma). Ainmia Maria Fef Gerard Blain. V torek 16. sredo 17. t.m. pričetek rev« predstav z revijo: «A nudo 1%, soie...nze»
Astorla 16.45 »Po prstih...* Br^ na komedija z Antosom Peric in Gene Fondo.
Astra 16.00 »Amerika ponoči* (J rica di notte). Prepovedano ni.
Vittorio Veneto 15.15 »BoccacčK Technicolor. Sophla Loren,
Ekberg. Prepovedano miladlpt- 1 Abbazla 15.30 »Slavne ljubezni*J mori celebri). Briigitte Bardo'
Paul Belmondo, Alatn Delon. ] nicojor.
Marconi 14.30 »Navaronskl (I cannonl di Navarone). color. David Nlven, Gregor.v*-, Ideale 16.00 »Gorila vas vljudn^ zdravlja* (II gorltla vi saluta dialmente).	Arega
Skedenj 16.00 «Sneg na Kllimlt ra , Tu* (Le nevi del Kiliiman®!8 asgett Technicolor. Gregory Pečk, ptem Gardner.	(teli
tir 'ove
KINO <IR1S» PROSIJO
fJ’
predvaja danes ob 19.30
«Vohunstvo na najvišji ravnic
(Spionaggio al vertice) tik z jtedn,
Po knjigi «Ten Ve8(kli, t a Clounterspy».	1
Igrajo: ERNEST BORGNI^ naj — KER\V1N MATHEVS i*f pr.‘ ------------- -
Mali oglasi
drol op-, cel
H jj
»PLASTIKA* . Trst. Ul. D'Alinl»,k št. 4 (blizu Trga Garibaldi) W nudi: torb ce raznovrstne ter ne. namizne Prte (cerade). cedi^g^ za posodo, blazine, žimnice “Idi r m/rje, vreče za perilo in oblek« e\ vse iz plastike m gume Po zin«^;, ! cenah Obiščite nas!
PLASTIKA za pokrivanje tal lir kv. m, preproge vseh vrst z,lžpe{ be in hodnike, pode iz gume, lajati Ja, cevi iz plastike za vrtove >nhli ^ hišno uporabo torbice, zavese rilhanč ostale predmete iz gume in pl^vov dobite pri 1TALPLAST, Trst, Inenj ospedaie št. 6.	ije.
Darovi in prispevki
m
Namesto cvetja na grob Mi1; Cibica daruje Vlasta Ukmar z 1000 lir za Dijaško Matito.
ZAH VALA
Globoko ganjeni po tolikih j^ih s
zlh sočutja, ki smo ga bili deljLjJ ob prerani Izgubi našega drafudi <
Mirka Cibica
se toplo zahvaljujemo.
Posebna zahvala sorodni^Li^ društveni gostilni, proseški Z&7 „ta gl, darovalcem cvetja, dobile ti kom, prijateljem in vsem ostš*joVeri ki so z nami sočustvovali.
»ved
«eba
Žalujoča soproga z otroštvi
Prosek, 9. oktobra 1962.
*air
v
S potrtim srcem sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila moja nadvse ljubljena žena
MARIJA KJUDER, roj. ZIGANTE
Pogreb nepozabne pokojnice bo jutri ob 15.30 iz mrtvašnl-okt
ci glavne bolnišnice na pokopališče v Ricmanjih.
Žalujoči mož KAREL in ostalo sorodstvo Trst, Ricmanje, 9.10.1962.
Pi
tt
TISKOVNA KONFERENCA NA POVEUSTVU FINANČNIH STRAŽ
Opij iz Turčije preko Pulja "tlo gostilne «GIcji» v Trstu
Kako so trije tihotapci iz Trsta «prodali» preoblečenemu finančnemu stražniku skoruj 3 kg opija
NA SEDEŽU SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE
nami', M
la F>i, sedežu poveljstva finančnih ta Ji .na Korzu Cavour 6 je bila Scil^eraj opoldne tiskovna konferen-litevfi.?*8 'aateri je kap. Mottola spo-
“	ji	......ac	JC
2adnia «operacija	opij«.
• Pr*. 'I?“vsern je treba povedati, da ines t. ,r’n.ančna straža aretirala in že rjavila	sodnim oblastem	tri raz-
°P*ia. ™ sicer 41	let stavi	Hiti	„,audia Guastallo s	Čampi
i 51	30 let staro Lauro Petri-
»odo i2 Ul. dei Giuliani 6 in 39 let rstu >ko I lo, » rale«
'era, Ki
1 pri Si jo J I
^	. ®H
Claudio Guastalla
°udrl} alut>
Eugenio Notaro
irega Bugenia Notara iz Catan-
jterf
11 im«ra, a stanujočega v Trstu Ul. nanfi psset,ti 20, ki so jih aretirali 21. ec*, »ptembra letos v trenutku, ko so fteli «prodatii» opij preoblečene-■ ■ -^* finančnemu stražniku.
Poveljstvo posebnega oddelka I iShcVjotnih straž, ki se ukvarja s ——'Ju JarUem tihotapstva, je prve * ‘ septembra zvedelo, da je v 10	nekdo, ki ponuja opij ma-
*ooaj. Poveljstvo je takoj storilo jve korake, da ugotovi, če je vest l^orona in po nekaj dneh so fd-■ a, Cn' stražniki bili gotovi, da se mhZ neka3 ^uha. Zato so podvojili
irJ?01-6 l,n Po raznih poskusih se loe) kii, Je Posrečilo, da so prišli v i..,* razpečevalci, ki pa so bili , Vejali? Previdni, saj so se zave-tv ’ °a Jih v primeru neuspeha >1nahnu,da kazen,
■vnančna straža
'naj bi se tihota*— .......,
i »avi’a' Ko so izbrali moža, pon 1 „„ ^tihotapci sklenil »kup-
piija, slutijo, da je zaplenjeni opij turškega izvora.
Kako je prišel v roke Bassane-su, pa je še skrivnost. Težaška finančna straža je po Interpolu obvestila o zadevi tako jugoslovansko kot turško policijo, ki sta seveda s svoje strani uvedli preiskavo, katere rezultati pa vsaj doslej še niso znani.
Tako se je končala — vsaj za tri Tržačane — pustolovščina, v katero so se spustili očitno samo zato, da bi na lahek način zaslužili mnogo denarja, zlasti še, ker vse kaže, da so na svoj način o-peharili tudi Turka in Bassanesa, ki jim je opij izročil. Kazen pa ne bo mila. Zakon namreč predvideva za tovrstne prekrške od 3 do 8 let zapora in do 4 milijone lir denarne kazni. Kakšno kazen bodo dobili, pa bomo kmalu zvedeli, kajti zaradi zaključene preiskave bo razprava že v kratkem.
Padec na pločniku
V Ulici Valdirivo je včeraj okrog poldne 63-letna Maria Iatros, ki biva v hotelu Ercelsior, nerodno padla na pločniku ln si je verjetno zlomila levo nogo. Sprejeli so jo na ortopedski oddelek in pravijo, da bo okrevala v 2 mesecih, če ne bodo nastopile komplikacije.
IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN
Priznal je tatvine hi jih ni zagrešil?
Sodniki so mu verjeli in ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov
nalašč zato najeli od nekega zasebnika in na določen znak so planili v gostilno, kjer so razpečevalce aretirali in opij zaplenili. S taksijem so jiih odpeljali na poveljstvo, kjer so pod težo dokazov kmalu vse priznali.
Finančne stražnike je seveda zanimalo, kje so razpečevalci opij dobili. In po daljših zasliševanjih so zvedeli, da je opij dobil Gua-stalla od nekega Gigija Bassanesa iz okolice Pulja. Guastalla je 28. avgusta letos v družbi Laure Petrini odšel z izposojenim avtom preko bloka Fernetiči v Jugoslavijo in se odpeljal naravnost v Pulj, kjer se je še isti dan ali nekaj dni kasneje sestal z Bassane-som. Ko mu je ta izročil opij, ga je skril v notranjost levih vrat in se potem preko škofijskega bloka vrnil v Trst.
Toda vse kaže, da je opij turškega izvora. Guastalla je bil namreč tri mesece zaprt v Kopru, tudi zaradi tihotapstva, kjer je spoznal dva Turka, ki sta bila zaradi razpečavanja tihotapskega blaga prav tako aretirana. Očitno je, da so se v zaporu dobro seznanili, kajti ko so bili izpuščeni na svobodo, so si začeli dopisovati in je finančna straža ta pisma tudi zaplenila. Prav na osnovi teh pisem, a tudi zaradi kakovosti o-
GNItfo na^h' 8 str,aza )p Past. v kate" GN ido nr- bl tihotapci ulovili, skrb-rS i*: Pripravila. K„ (»hrnli moža.
Policijski agenti so 13. julija letos aretirali na ukaz pristojne oblasti, 19-letnega Silvija Galatija iz Ul. Orlandini 22. Mladeniča je bil nekoliko prej obsodil sodnik na 56 dni zapora, oziroma na 22.000 lir denarne kazni, zaradi nekega cestnega prekrška. Ko se je znašel na kvesturi je Galati menda izpovedal policajem, da je zagrešil razne tatvine. Policijsko poročilo ga je dolžilo, da je izvršil tri tatvine. Nekega dne med oktobrom in novembrom 1960 se je baje polastil zapestne ure, ki jo je ukradel iz nekega avta. \ juniju lani je menda ukradel v enem izmed kopališč Topolino v Barkovljah en kovinski prstan, v kopališču v Grljanu pa par hlač, par čevljev ter pulover.
Policijski agenti, ki so zaslišali mladeniča, su obtožili tudi 62-let-nega Stojcovicha iz Ul. Castello 10, da je odkupil od Galatija omenjeno zapestno uro.
Ali Je Galati res kradel? Sodniki so menili, da policijski organi niso dokazali njegovo krivde. Z druge strani pa Je mladenič poudaril, da je priznal inkriminirane tatvine, ker je moral dolgo časa klečati vklenjen-, medtem , ko so ga poli->**« «aslifiaviui. Ker ga je obšlo malodušje, je podpisal Zapisnik v katerem je priznaval dejanja, ki jih sploh ni zagrešil.
Kazenski sodniki so vsaj deloma verjeli njegovemu zagovoru. Oprostili so ga obtožbe omenjenih tatvin zaradi pomanjkanja dokazov. Stojcovicha pa so oprostili obtožbe nakupa ukradenega blaga, ker dejanje, ki ga je zagrešil ni kaznivo. Zdi se namreč, da Je Stojco-vich sprejel od Galatija neko zapestno uro, toda le na račun nekih popravil na njegovem motorju. Pripomniti Je še treba, da se policijskim organom ni posrečilo najti osebe, ki jjh Je mladenič baje okradel v Barkovljah in v Grljanu. • • •
Pred prizivnim sodiščem (preds. Roatti, tožilec Marši, zapisnikar Magliacca, obramba Gašperini z Pordenona) se je včeraj zogovarjal za zaprtimi vrati 24-letni Giovanni Marzano iz Ul. Basiliano 54/7. Mladeniča so obtožili svoj čas, da je navajal, skupaj z neko drugo osebo, ki je kasneje umrla, neko žensko na prostitucijo ter da jo je
udaril in vrgel na tla. Obtoženče-va branitelja sta skušala dokazati, da ni šlo v lem primeru za premišljeno dejanje, temveč za golo naključje. Med drugim sta tudi skušala dokazati, da je stari Ba-rachino umrl popolnoma naravne smrti. Sodniki pa niso verjeli tem tezam ter so potrdili prejšnjo razsodbo.
m
>’Ann\
ldl) J®
ter 5, azpe{p!,ot,e'u «Excelsdor» in cedl *koa Cem Prikazali nujnost :« Mudi nai/ zaključitve posla, so mu )PleK«ej ^ ,avili letalski vozni listek, o	. °i moral biti »kupec« dne
u ki te^a z «blagom» že v Mi-
bdrkkS° ™orali urediti tudi vse L oniil0^1’ da ne hi razpečeval-e /J}, a karkoli zasumili in morili * 0 v zadnjem trenutku zbe-^k0 ®Prptno nastavljene mreže, v k skupcu« najeli stanova-Das_:ot.e'u «Excelsdor» in da bi
■nu -*»«■ z «uiagom» v po Ko’ r,°' ga oddal naprej, irst zrazDes« 'Jkupec* prišel v stik no.	T?k®;.*°.*e tako,j 2a{ell
z
po.
uvc i(lalT'v,J'll0taPci so najprej poka-
Trst, »tlenja* J’ zarad* česar 80 , tddl jje t„’ da ne izhaja iz Makedo-T on ?mvei iz Turčije. Vsekakor ‘rt Tir?1. ~ potem ko so'ga zaple-do v hD»iflli v Washmgton, kjer dinV ed'nem tovrstnem labora-- Pri*51? sveti* ugotovili, od kod »zai 56Vr Toda povrnimo se spet
prajgi “ , upec» je razpečevalce jate koliko- zahtevajo za opij, tl W?a Je hilo skupaj 2,820 kg So zahtevali 680.000 lir za ikih Siih	Toda	po daljših pogaja-
li del5la5n?°se zmenili, da bo »kupec« i dralud, .800 000 lir za kg in tako so 5er k° °4ili dan in uro sestanka,
To sl Kkupec» OP') Prevzel id a “i„se Je zgodilo 21. septembra, L?‘Cer ob n.45 pri gostilni «da J0sl“v Drevoredu 20. septembra. rodnilijokaj-r6 Pojavil «kupec» in tudi ki rn ati?1 denar je Guastalla odšel dobrot kii 0Vanie Laure Petrini, kjer l ostaV)vil' opij shranjen in «kupcu» Lbedal- da se bo vrnil z dvema ft£ m,a’ ki morata biti pri skle-traL*:kupčije« prisotni. Finančni v 'ki pa so preoblečeni čaka-
zasedi na kamionu, ki so ga
Kinena
i za
ašnl-
lstvo
izkoriščal. Zensko pa so obtožili, da je zagrešila razna nenravna dejanja na javnem prostoru. Marzano je prišel pied kazensko sodišče 23. maja letos Sodniki so ga tedaj spoznali za krivega ter ga obsodili na 4 mesece zapora in 66.000 lir globe. Poleg tega so sklenili, da poslati Marzana najmanj za dve leti v neko kmečko kolonijo. Prizivni sodniki so precej korenito spremenili prejšnjo razsodbo. Marzana so oprostili, med drugim tudi obtožbe izkoriščanja prostitucije, in sicer zaradi pomanjkanja doka-z0-v
Pred prizivnim porotnim sodiščem (preds. Palermo, tožilec San-tonastaso, zapisnikar Vascon, o-hramba Borghi in Castello) se je zagovarjal 45-lctni Fulvio Barachi-no iz vasi Susana di Maiano v videmski pokrajini, ki je bil obtožen, da je grdo ravnal s svojim 82-letnim očetom ter da je povzročil njegovo smrt. 6. decembra lani je videmsko porotno sodišče obsodilo Barachina na 13 let zapora.
Barachinov primer spada v vrsto neštetih podobnih dogodkov, ki jih kronika zabeleži skoraj vsako leto
PISMO UREDNIŠTVU
Poslovanje obmejne carinarnc na Opčinah
Spoštovani tov. urednik! V soboto dne 29.y.l962 sem potovala z opoldanskim Orient-Expresom iz Trsta v Sežano in sem hotela ob tej priložnosti dvigniti na meji steklenico slivovke, katero so morali moji sorodniki pustiti na meji, ko so prišli v Italijo. Službujoči financar je pogledal potrdilo, se posmejal in povedal, da slivovke ne more umiti, ker je šel skladiščnik na kosilo in je skladišče zaklenjeno.
S takim potrdilom so bili tudi nekateri drugi potniki, ki so se vračali s potovanja po Italiji in so hoteli dvigniti tam deponirano svoje blago, Med njimi je bila tudi neka gospa iz Metlike, ki je želela dvigniti svojih 8 ali jo škatel cigaret. Seveda se bo morala gospa iz Metlike vrniti na opensko postajo v takem času, ko ne bo skladiščnik na kosilu ali na večerji.
Ali se Vam ne zdi — tov. urednik, malo čudno tako poslovanje na meji? Prav ko pride Orient-Expres, mora skladiščnik na kosilo s ključem v žepu! Saj vsi vemo, da pridejo ljudje z vlakom in bi morali mimogrede take zadeve urediti. Ljudje pustijo na meji večkrat tudi predmete, ki predstavljajo velike vrednosti in se vračajo s tem vlakom, ter imajo vso pravico, da se jim vrne na meji položeno blago.
Rada bi vedela, tov', urednik, če je to samo nerodnost skladiščnika.
Dana le. (turistka)
• • •
Pri pristojnih oblasteh smo se pozanimali, kaj je na stvari in zvedeli naslednje:
Dne 29.9. letos je res prišlo do primera, ki je naveden v pismu. Funkcionar carine je sicer bil v vlaku, a je moral kasneje oditi po drugem opravku, tudi prepri-čan, da ni v vlaku nikogar več, ki bi Se imel potrdilo o založenih predmetih.
Vsekakor — tako so nam zatrdili — je bil to edinstven primer, saj je znano, da se založeni oziroma shranjeni predmeti lahko dobijo vsak dan med 9. in 17. uro, kar je tudi razvidno s posebnega žiga na potrdilu.
Prosvetna konferenca v Gorici je nakazala nekatera nujna vprašanja
Potreba po organizirani športni dejavnosti ■ V Gorici se občuti pomanjkanje prostorov, kjer bi se mladina zbirala ob večernih urah ■ Okrepitev organizacije
V nedeljo dopoldne je bila na sedežu Slovenske prosvetne zveze u Ul. .Ascoli I prosvetna konferenca, ki je bila sklicana z namenom, da se poda obračun opravljenega dela in začrtajo smernice za sezono, ki je pred nami. Ker je redni občni zbor zveze vsako drugo leto, je nudila konferenca u-godno priliko, da se pregleda delovanje v prvi polovici upravne dobe.
Udeležba je bila precej šibka, ker so se nekatera društva opravičila, da niso mogla poslati svojih zastopnikov zaradi trgatve, ki je v teku prav te dni.
Po otvoritvenem govoru predsednika Ubalda Vrabca, ki je pozdravil vse prisotne in poudaril pomen konference, je tajnik Gorazd Vesel v kratkem naštel vse najvažnejše prireditve, ki jih je združena zveza organizirala v tem letu na Goriškem, Tržaškem in v Benečiji. Tako so bili omenjeni dve Prešernovi proslavi u Trstu in v Gorici, številna predavanja z najrazličnejših področij poljudnega značaja, obiski in predavanj a mladinskega pisatelja Toneta Seliškarja, obiski skladatelja Rada Simonittija itd.
Obravnava na podlagi poročila, kakor tudi ugotovitve, ki so prišle do izraza med p otekam diskusije, pa je pokazala, da obstajajo nekatera področja, ki so močno zanemarjena. Takšno je za primero vprašanje športa, ki sicer obstaja v nekaterih odsekih po vaseh, vendar bi jih bilo treba povezati in jim dati organiziranej-
šo obliko delovanja, da bi imeli možnosti razvijanja.
Nadalje so prisotni opozorili vodstvo SPZ na pomanjkanje re. kreativnega središča v samem mestu, kjer se slovenska mladina vedno bolj izgublja in cepi na zaključene ozke družbice, kar zelo neugodno vpliva na njeno dejavnost. Dandanes smo daleč od časov, ko je skupina požrtvovalnih dijakov skrbno vodila akademsko-srednješolski klub Simon Gregorčič, ki je postal zbirališče mladi, ne in pa središče živahne dejau nosti. Ker pa se še vedno spominjamo, kako koristno je vzdrževati takšne prostore, je hilo na konferenci sklenjeno, da se jio: skušajo prostori znova uporabiti za združevanje mladine in uresničevanje prosvetnih pobud.
Pregledano je bilo tudi stanje pevskih zborov, ki so po poletnih počitnicah znova pričeli z vajami. Doberdobski pevski zbor je do-
bil novega pevovodjo prof. Križ. mančiča. Zbor v Dolu pa je sprejel povabilo za sodelovanje na mladinskem dnevu in se nanj že pripravlja.
Toplo je bila pozdravljena obnovitev Glasbene šole, ki je zbrala že lepo število učencev, ki se hočejo naučiti igranja kakšnega glasbila. Njeno delovanje je velikega pomena za nastajanje kadrov, ki jih tako pogrešamo v prosvetnem delovanju in brez katerih si skoraj ne moremo zamisliti nobene prireditve z ljudsko-prosvetno vsebino, ki bi pritegnila večje število ljudi.
Ob koncu so načeli tudi vprašanje organizacije, ki je zelo šibka, ali pa je skoraj ni. Sklenjeno je bilo, naj vsako društvo, ki nima delujočega odbora, pošlje zve-
zi imena vsaj dveh zaupnikov, na katera se bo lahko obračala, po možnosti tudi pismeno, za vse. kar bi bilo v zvezi z delovanjem društev.
h mladinski dan izlet v Trst
Mladinska iniciativa bo priredi, la v nedeljo 21. t.m. v Trstu mladinski dan. Za to priliko bo tudi z Goriškega organiziran avtobusni izlet, da se omogoči udeležba vsem tistim, ki bi to želeli, predvsem pa mladini. Predvideno je, da bodo v ta namen na razpolago trije avtobusi. Podrobnosti gle. de cene in vpisovanja bomo sporočili pozneje.
PO OSMIH MESECIH OBRATOVANJA
Zadruga v Doberdobu se je dobro vpeljala
Za spomlad bo treba pravočasno naročiti kmečke potrebščine
Pred osmimi meseci so v Doberdobu odprli novo prodajalno podružnico Kmečko - industrijske zadruge, ki ima glavni sedež v Rori-k ah. Lokal je sedaj prav lepo urejen, ter je v njem velika izbira blaga, bodisi za gospodinjske namene, kot za potrebe kmetovalcev.
Pri prodajalcu Jankotu smo se zanimali, kako poteka prodaja ln kakšen Je obi<=k trgovine, če se je v tem času pokazala koristnost te zadružne podružnice in kakšni artikli gredo največ v promet. Odgovoril nam Je, da med letno sezono prevladuje predaja kmečkih proizvodov, semenu, gnojil, sedaj, ko je pomanjkanje sena, pa se veliko prodaja zlasti živinske krme. Tudi gospodinjske potrebščine nudijo po konkurenčnih cenah in veliko izbiro, zato Je tudi prodaja teh kar zadovoljna. V okviru kmečke zadruge je bilo prodanih tudi dosti umetno-oploienih piščancev, semenskega krompirja pa so prodali

PO PODATKIH ZA MIŠK JUNIJ
Zeleni križ in gasilci v službi javne 'varnosti
Zeleni križ je napravil 439 prevozov ponesrečencev in bolnikov za skupnih 6401 km - 44 posegov goričkih gasilcev
Ze večkrat smo pisali o koristnem in človekoljubnem delu, ki ga opravlja Zeleni križ na področju gonške občine in na podeželju ter ga podkrepili tudi s številkami, ob vsakoletnem obračunu te organizacije. Tudi vestnik goriške občine za junij nam navaja nekaj podatkov o dejavnosti Zelenega križa.
Po teh podatkih so avtoambu-lante Zelenega križa napravile v preteklem juniju 439 potovanj, od tega 316 na področju goriške občine in 123 po drugih občinah naše pokrajine za skupno 6.401 km. Pri tem so prepeljali 338 bolnikov, od tega 239 iz goriške občine, 78 ranjencev povečini zaradi cestnih nezgod, 27 umobol-nih. v 16 primerih je šlo za porode, v 28 za nenadno slabost in 11 raznih drugih primerov. Poleg tega so na sedežu Zelenega križa nudili pomoč 367 ljudem, ki so se tja zatekli, 151 iz drugih ob-irn pa so nudili pomoč izven SVo-, je^spdeia ;-Pti vaam- lepa jjelu je' sbdelovalo 33 bolničarjev in drugega osebja od tega 8 izven goriške občine.
Iz teh nekaj podatkov je razvidno, da uslužbenci Zelenega kri. ža niso držali križem rok in je njihova pomoč dragocena zlasti
v zaostalih in revnih krajih v Furlaniji, v Beneški Sloveniji in sploh v vseh goratih predelih. Barachino
je alkoholnik, ki Je v noči med 14. in 15. julijem lani pretepel očeta ter ga nezavestnega odvlekel v pralnico. Naslednjega dne je bil starec že mrtev Pomočnik državnega pravdnika Je ugotovil na obrazu starega Barachina številne podplutbe in razne druge poškodbe. Na zaslišanju je Fulvio priznal, da je prišel pijan domov, in ko je o-pazil, da je oče omahoval, ko se je vzpenjal po stopnicah, ga Je
mmm-i
f^vaja danes 9. t. m. z začetkom (»•komični film:
ob 18. uri avanturistični
Italijanski roparji
>
(Briganti itaiiani)
Igraje: VITTORIO GASSMAN in ERNESTO BORGNARE
ZAKADI IZSILJEVANJA PREDNOSTI
Trčenje motociklistov no križiču pri Gabrjah
Ponesrečenca, ki »ta iz Doberdoba in Gabri j, »o odpeljali v bolnišnico
Še eno truplo v podmornici «U-20»
GRADEž, 8. — V sprednjem delu avstrijske podmornice «U-20», potopljene med prvo svetovno vojno, katerega so dvignili pred dnevi z dna, so našli truplo oziroma kosti še enega člana posadke. Skupno so tako dobili v podmornici 13 trupel.
Kljub zaviranju avto trčil v avtobus
V nedeljo okrog 22. ure se je na križišču Korza in Ulice S. Spiridio-ne zgodila prometna nesreča, ki bi lahko imela nujše posledice, vendar je bilo poškodovano le vozilo, medtem ko se šoferju in sopotniku ni zgodilo nič hudega. Po Korzu je 19-letni Paolo Novak iz Ulice Fabio Severo 98 s precejšnjo brzl-no vozli avte, v katerem se Je peljal tudi njegov prijatelj. Ko je Novak privozil do Ulice S. Spiri-dione, je nenadoma zapazil avtobus štev. 28, ki je privozil po o-menjeni ulici. Pritisnil je sicer na zavore, toda s tem ni mogel preprečiti trčenja, vendar sta avtomobilista imela srečo, ker se nista poškodovala.
Zaradi kršenja predpisa o pred-1 nosti na cesti, se je včeraj nekaj po 17. url zgodila poleg gostilne pri »Pri Tomažu« v Gabrjah prometna nesreča, v kateri sta se hudo poškodovala: motoclklistka 40-letna Marija Devetak iz Doberdoba, Ulica La"0 14 in pa motociklist 23-letni Oskar Juren iz Gabrij, Ul. Regina Elena 23
Nesreča se je zgodila na križišču pokrajinske ceste, ki vodi iz Gornjih Gabrij na državno cesto «Pn Tomažu«. Po pokrajinski cesti se je peljal motociklist Juren. Namesto, da bi se na križišču ustavil, kakor predpisuje narobe obrnjeni trikotnik, je zapeljal na cesto pred Devetakovo, ki se je z motciklom peljala iz Gorice domov.
Zaradi hudega trčenja sta oba obležala ranjena na asfaltu. Očividci so po telefonu poklicali rešilni avtomobil Zelenega križa, s katerim so ju odpeljali v civilno bolnišnico. Oba so tamkaj pridržali na zdravljenju. Ponesrečenka bo okrevala v 30 dneh, ker si je zlomila desno piščal, ponesrečencec pa v 15, ker Je dobil močan šok zaradi udarca v glavo.
Na kraj nesreče Je prišla patrulja iz Gabrij, ki Je sestavila zapisnik.
Menični protesti
V prvi polovici meseca septembra je bilo na Goriškem 829 meničnih protestov. Od teh jih je bilo 409 v Gorici, 204 v Tržiču, 55 v Gradežu, 38 v Ronkah, 30 v Gradiški, 29 v Krminu, 11 v Staranca-nu, 10 v Škocjanu, 6 v Zagraju, 5 v Moši, 5 v Doberdobu, 4 v Turjaku, 4 v Romansu, 4 v Foglianu-Redipugli, 3 v St. Petru ob Soči, 3 v Medeji, 2 v Sovodnjah, 2 v Farri, 2 v Kaprivi, 1 v Slovrencu, 1 v Steverjanv in 1 v Dolenjah.
hiš, ko je pes zavohal divjačino, Po vsej verjetnosti zajca, in planil v zasledovanje. Zajec pa se je potuhnil in ga pes ni mogel takoj najti. Med iskanjem pa je naletel na komaj 15 mesecev starega Klavdija Grila, ki je koracal okoli domače hiše, na Vrhu št. 25. Pes je v svoji lovski vnemi zgrabil z zobmi otroka, ki je začel seveda vpiti. Na njegovo kričanje so prišli domači in gospodar psa ter rešili otroka. Takoj so ga odpeljali v goriško civilno bolnišnico, kjer so mu zdravniki nudili prvo pomoč zaradi rane, ki mu jo je pes prizadejal na čelu. Na srečo pa ni bilo hudega in otrok bo okreval v osmih dneh.
pri prometnih nesrečah, ki so žal vedno bolj številne, pa tudi pri prevozu bolnikov, zlasti v nujnih primerih, v bolnišnico, so opravili veliko delo. Pri tem naj o-pomnimo, da je še vedno odprto vprašanje novega sedeža, ki naj bi ga postavili na sedanjem mestu in podrli obe neprimerni stavbi, last goriške občine, kjer se Zeleni križ nahaja sedaj.
Prav tako je zanimivo pogledati številke o delovanju goriških gasilcev, ki imajo svoj sedež v Ul. Paolo Diacono, v prostorih, ki so novi in torej ustrezajo svojemu namenu.
Po uradnih podatkih so v preteklem juniju gasilci posredovali v 12 primerih, ko je šlo za požare, od tega je bilo 10 primerov izven goriŠKe občine. V treh primerih so morali odstranjevati nevarne ruševine, posredovali pa so tudi v 29 raznih drugih primerih. Skupaj torej 44-kfgL,, za kar je 177 gasilcev opravilo skupaj 340 delovnih ur.	I .
Delovanje gasilcev pa se ni omejilo samo na taka posredovanja, ampak so vršili tudi protipožarno službo po gledališčih in kino dvoranah. Tu so imeli 366 službovanj za skupno 1.333 delovnih ur ter pri tem zaposlili 669 mož.
Njihovo posredovanje pri požarih je bilo zlasti učinkovito na podeželju, kjer največkrat ni protipožarnih naprav in često primanjkuje tudi vode. Prav preteklo soboto ponoči smo imeli tak primer v Steverjanu
Delegacija kmetov v Novo Gorico
Spor okoli razlastitve zemljišč v novogoriškem okraju, ki so last neposrednih obdelovalcev iz Italije, se še ni zaključil, čeprav si obe prizadeti strani na moč prizadevata, da bi se to zgodilo čimprej. V sredo bo odšla v Novo Gorico delegacija neposrednih obdelovalcev iz Gorice, ki bo proučila predlog o zamenjavi zemljišč, ki pridejo v poštev za arondacijo. Kakor čita-telji vedo, Je tehnično vodstvo v Novi Gorici, ki se ukvarja z arondacijo, predlagalo, da bodo vsakemu kmetu podelili vsaj toliko ali tudi več zemlje kot bi Jo izgubil z arondacijo. Ta zemlja mu bo izročena za daljšo dobo in bo na njej lahko zasadil tudi drevesa in vinsko trto.
Zastopniki kmetov bodo proučili predlog o zamenjavi in ga sporočili prizadetim tostran meje, ko se bodo vrnili s sestanka.
to Isonzos, ki jo je odredil za dva meseca pokrajinski zdravnik dr. Mnntagna. Pisali smo tudi o tem, kako se je na istem poslopju pojavila napisna tabla podjetja <iBurrificio Gorizianos. ki se zdi, da je prevzelo prostore zaprtega podjetja.
Na naše vprašanje, kako je s to zadevo, nam je dr. Montagna pojasnil, da gre v tem primeru (Burrificio Goriziano) za podjetje, ki ima obrtnico za trgovino z maslom in sirom, ne pa za njegovo predelovanje in bi še tem manj smelo uporabljati prostore podjetja »Alto Isonzot, ki je predelovalno podjetje in mu je prepovedano obratovanje. Pokrajinski zdravnik se je obrnil tudi že do občinske uprave, katere kontrolni organi bi morali poskrbeti, da se odlok pokrajinskega zdravnika točno in u celoti izvede, ne pa da pride do ■njegovega izigravanja, kot se zdi, da je v lem primeru.’	" t?"-' "
Občinska uprava v Gorici ni v tem pogledu dala še nobenega po. jasnila. Zato bi bilo prav, da bi ga dala čimprej, ker se širijo v tej zadevi med ljudmi najrazličnejši komentarji.
manj, ker ga niso pravočasno dobili in so si ga kmetje priskrbeli drugje. Letos, ko je kmetijstvo na Goriškem v zelo slabem stanju, bo treba pravočasno preskrbeti vse potrebno za novo spomladansko setev, tako da bodo potrošniki preskrbljeni z vs*:m, kar je potrebno za kmetijstvo in ob pravem času, kar je najboij važno.
Obisk zadruge je pokazal da Je bila potrebno otvoritev kmečko -industrijske p-odajalne na Krasu, saj je njen glavni cilj nuditi potrošniku veliko izbiro blaga po ugodnih cenan.
le.
Fašistični gromovnik proti deželi in Slovencem
Čeprav je še precej daleč do državnozborskih volitev, ki bodo predvidoma v pozni spomladi prihodnje leto, pa so fašisti v , Gorici že začeli s predvolilno propagando. V ta namen so povabili poslanca Almiranteia, ki je v soboto zvečer v veliki dvorani U-nione Ginnastica solil pamet go-riškim volivcem. Dvorana je bila na pol prazna in verjetno so organizatorji pričakovali večji obisk.
Govornika je predstavil pokrajinski tajnik MSI Baiocchi. Almi-rante je večino svojega govora posvetil kritiki vladnega odprtja na levo in protikomunistični propagandi. Skušal je tudi braniti in zagovarjati salojevsko fašistično republiko in njeno delo.
Govornik je zakUučil s ponovnim napadom na odprtje na levo, ki je privedlo do ustanovitve avtonomne dežele s posebnim statutom Furlanija-Jul. krajina, o kateri bo ta teden razpravljal in io dokončno potrdil tudi senat, To dejstvo predstavlja za fašiste veliko nevarnost, ker bodo, tako je dejal govornik, tudi pripadniki slovenske narodne manjšine, s podporo socialistov in komunistov, postavili svoje zahteve.
Verjamemo, da je t,o pri deželni avtonomiji zanje najhu.iši udarec, saj je fašizem vedno Imel za enega svojih glavnih ciljev, zatiranje narodne manjšine. Na srečo je to zadeva preteklosti, ki se ne bo nikoli več povrnila.
Odložena seja pokrajinskega sveta
Seja pokrajinskega sveta, ki bi se morala vršiti včeraj popoldne, je odpadla, ker ni bilo prisotnih dovolj svetovalcev. Zato bo prihodnja seja v soboto 13. t.m. ob 15. uri z istim dnevnim redom.
iiii»itiiiiimiiiii iiiiitiiii umit litini h ut iiiiiifittii umil im iihii n tt uitiiiit ii im im m m m m n m m n mit nimf
PREJŠNJO NOČ V ŠTEVERJANU
Požar v Uklancih uničil gospodarsko poslopje
Škodo cenijo na nad 200.000 lir - Požrtvovalno delo gatilcev
Kratke iz bolnišnice
Pri padcu v stanovanju si je ob 10. uri zlomila roko v levem komolcu 29-letna Edda Ros iz Fare. Z osebnim avtomobilom so jo odpeljali v civilno bolnišnico, kjer se bo zdravila 20 dni.
Zaradi padca, pri katerem se je opraskal pod levim kolenom, so v goriški civilni bolnišnici v Ul.
Vittorio Veneto nudili prvo pomoč 11-letnemu Liviu Schifu iz Ronk. Okreval bo v petih dneh.
....................................................i..i...
VELIK PROMET V PORTOROSEGI
Goriška občina in podjetje Alto Isonzo
Prejšnji teden smo pisali o zapori predelovalnice za maslo «Al-
Poškodba na delu
Ko je včeraj popoldne 34-letnl Luigi Sperandio z Bazoviške ceste štev. 86 pomagal natovarjati velik kamen v kamnolomu, kjer je zaposlen, si Je poškodoval prste na levi nogi, zaradi česar so ga sprejeli na ortopedski oddelek in se bo I moral zdravita tri tedna.
Pes je oklal otroka na Vrhu
Smo na začetku lovske sezone Domači in tuji lovci hočejo izkoristiti te prve nedelje, ko 1« precej divjačine, da bi prinesi* domov vsaj kakšnega zajca. S tem namenom je prišel v nedeljo dopoldne na Vrh Romolo Daniel*8 iz Vidma s svojim lovskim psom, saj je znano, da je na Krasu dobro lovišče za take vrste divjačino.
Bilo je okrog 11. ure, ko sta se lovec in pes odpravila iz vafj*-Nista šla še mimo zadnjih vaških
Letos bodo dosegli pol milijona ton
V teku so dela za okrepitev javne razsvetljave - Potrebna so stranišča, premična dvigala in zdaljšanje obale
V soboto zvečer, bilo je okrog 22. ure, je Anton Vogrič, ki ima svojo domačijo v Uklancih št. 16, začutil naenkrat oster smrad po dimu. Stopil je iz hiše in kmalu ugotovil, da je začela goreti slama v gospodarskem poslopju poleg hiše. Stopil je takoj do karabinjerjev, ki so po telefonu poklicali gasilce iz Gorice.
Ti so se takoj odzvali in našli domače že pri gašenju. Gasilci so s svojimi pripravami najprej preprečili,'- da bi se ogenj ne razširil tudi na hišo in druga bližnja poslopja, nato pa so polagoma pogasili požar tudi v samem seniku, potem ko so se trudili več kot dve uri, saj so se vrnili v Gorico v nedeljo zjutraj okrog ene ure.
Požar je uničil okrog 15 stotov slame, 30 kv. metrov strehe in razno kmetijsko orodje, ki je bilo tudi spravljeno v poslopju. Škodo cenijo na več kot 200.000 lir, ki pa je za Vogriča še toliko bolj občutna, ker poslopje ni bilo zavarovano proti požaru.
Po prvih ugotovitvah je prišlo do požara zaradi dimnika, ki » je v steni poleg senika, kjer je bila slama. Zaradi prevelike vročine in morda je ušla tudi kakšna iskra, se je slama vnela in ko je gospodar opazil nesrečo, se je ogenj razširil že po vsem seniku.
Zahteve pristaniške družbe v Portorosegi v Tržiču, naj se namestijo luči vzdolž operativne obale, se končno uresničuje. Ko bodo razsvetljavo okrepili, bosta dve izmeni lahko delali, ne da bi se delavci izpostavljali nevarnostim, ki nastajajo ob premajhni razsvetljavi.
Seveda pa so še nekatera druga vprašanja ,ki nujno terjajo rešitev: Potrebujejo vsaj dve premični dvigali, nadaljnje zdaljšanje obale za tovorni promet stranišča in po možnosti tudi umivalnico.
Pristanišče v Tržiču zavzema namreč vedno važnejše mesto v go-
spodarstvu naše pokrajine. Ce se bodo uresničile napovedi družb, ki prevzemajo in odpošiljajo blago, tedaj bo pristnnišče doseglo v tem letu promet pol milijona ton, kar predstavlja rekord, ki še ni bil dosežen.
C Trgovinska zbornica iz Gorice sporoča, da sc z zakonom 1347 od 16. avgusta 1962, objavljenem v Uradnem listu štev. 231 dohodninski davek ne zaračuna nft prodajo inozemskega blaga, shranjenega v skladiščih poet carinskim nadzor stvom, ki je namenjeno prodaji na ozemlju republike.
Cepljenje otrok v Sovodnjah
Županstvo iz Sovodenj sporoča, da bo v soboto 13. t.m. v zdravniški ambulanti v občinskem domu cepljenje otrok proti kozam, davici in otroški paralizi. Cepljenje se bo vršilo od 9. ure dalje.
V TR2IŠK1 LADJEDELNICI
Postavitev gredljev za tri motorne ladje
Včeraj ob 11. uri so v Tržiču v Združenih jadranskih ladjedelnicah postavili prve plošče gredljev za tri potniške motorne ladje, ki Jih je naročila grška vsedržavna turistična ustanova. Ceremonije so se udeležili grš.ii konzul v Trstu dr. Eftimios Tzaferis, Giorgio Danili iz Aten, višji oficir grške mornarice*
ki bo nadzoroval gradnjo ladij, kakor tudi predsednik grške skupnosti v Trstu ur. Michele Gunalachl.
Goste so spremljali na spiavišča poverjeni upravnik CRDA inž. Giuseppe Carnevale, glavni ravnatelj CRDA inž. Crovettl in ravnatelj tržiške ladjedelnice inž. Ottavio Guli, ki je vodil prva dela.
Nove ladje bodo imele po 4.300 ton, bodo dolge 96,80 m, široke 16 m, visoke 10,40 in bodo služile kot trajekti za potnike in avtomobile. Na vsako ladjo bodo lahko sprejeli 686 potnikov in 40 vozil. Vsaka ladja bo imela dva motorja dizel vrste CRDA-Sulzer in 1» razvijala brzino 1? vozlov na uro.
Usahnil je vodovod v Srednjem v Benečiji
Zaradi suše so v Benečiji odpovedali številni vodovodi. Zadnji med njimi Je vodovod v Srednjem, ki je usahnil pred nekaj dnevi. Vaščani so zaman odpirali pipe. iz njih ni pritekla niti kapljica vode. Občinska uprava je zaprosila za pomoč vojašku poveljstvo, da bi prebivalstvo oskrbelo z najnujnejšimi količinami vode. Prošnja Je bila uslišana, zakaj že naslednji dan so z vojaškimi avtomobili pripeljali v vas potrebne količine mokrega elementa.
VERDI. Zapito
CORSO. 16.30: «Redovnica iz Monze« (La monaca di Monza), G. Ferzetti. Italijanski črnobeli film.
VITTORIA. 17.30: «Tvoje telo gori« (11 tuo corpo brucla), S. Uifsater in A. Stackelberg. Cmobell nemški film. Mladini pod 16. letom vstop prepovedan.
CENTRALE. 11.00: »Magnetska prikazen«, R. Carlson in J. Lewis. Ameriški črnobeli film.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan ln ponoči je odprta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italla št. 242, tel. 31-51.
TEMPERATURA VČERAJ Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo temperaturo 23 stopinj ob 12.50, najnižjo 14,6 stopinje ob 3.50. Povprečne dnevne vlage je bilo 66 odstotkov.
— 6 —
9. oktobra 191
REZULTATI
LESTVICA
*Atalanta-Venezia *Catania-Roma •Juventus-Bologna •Mantova-L.R. Vicenza •Milan-Fiorentina •Modena-Torino •Napoli-Genoa •Palermo-Inter Spal-*Sampdoria
2-2
0-0
3-1
0-0
0-0
1-0
1-0
1-1
1-0
Prihodnje tekme
Bologna-Modena
Fiorcntina-Atalanta
Genoa-Sampdoria
Inter-Napoli
L. R. Vicenza-Milan
Palermo-Catania
Roma-Juventus
Torino-Spal
Venezia-Mantova
Spal	4	3 10	8	4 7
Bologna	4	3 0 1	10	4 6
Roma	4	2 11	5	1 5
Torino	4	3 0 1	3	2 5
Catania	4	13 0	4	3 5
Atalanta	4	13 0	6	5 5
Modena	4	2 11	4	4 5
Milan	4	13 0	8	4 5
lnter	4	12 1	2	2 4
Genoa	4	12 1	3	2 4
Mantova	4	12 1	1	3 4
Vicenza	4	112	4	3 3
Juventua	4	112	5	5 3
Fiorentina	4	112	2	3 3
Sampdoria	4	112	2	5 3
Venezia	4	0 2 2	5	10 2
NapoU	4	10 3	4	12 2
Palermo	4	0 13	1	7 1
REZULTATI		LESTVICA				
•Alessandna-Padova	2-0	Pro Patria	4	2 2 0	6	2 6
•Bari-Parma •Brescia-Vcrona	3-0 1-1	Cagliari	4	2 2 0	8	3 6
•Como-Catanzaro	0-0	Lecco	4	13 0	4	3 5
•Cosenza-Triestlna	3-1	Brescia	4	2 11	6	4 5
*Lazio-Lecco	0-0	Padova	4	2 11	5	4 5
*Pro Patria-Messina	2-0	Messina	4	2 11	6	6 5
»Sambenedettese-Lucchese	1-0	Foggia	4	2 11	8	8 5
Foggia-*S Monza	3-2	Bari	4	2 11	6	3 5
Cagliari- * Ud inese	3-1	Alessandria	4	2 11	7	5 5
Prihodnje tekme		Verona	4	12 1	5	4 4
TRIESTINA-Udinese		Lazio	4	0 4 0	2	2 4
Cagliari-Padova		Sambenedettese	4	12 1	3	3 4
Cosenza-San.benedettese		Cosenza	4	2 0 2	6	9 4
Foggia-Como		Como	4	12 1	5	4 4
Lecco-Breseia		Lucchese	4	112	3	3 3
Lucchese-Lazio		S. Monza	4	0 3 1	4	5 3
Parma-AIe.ssandria		TRIESTINA	4	0 2 2	6	9 2
Pro Patria-Catanzaro		Catanzaro	4	0 2 2	2	5 2
S. Monza-Bari		Parma	4	10 3	4	10 2
Verona-Messina		Udincse	4	0 13	3	7 1
																																		
Tudi v Cosenzi poraz
Triestine
3:1
Mantovani strelec častnega gola
PRVENSTVO A LIGE
STRELCI: v 7’ avtogol Dalia, v 12’ Lenzi; v 33’ d. p. Marmirolll, v 45’ Mantovani.
TRIESTINA: Toros; Frigeri, Vitali; Dalio, Mercusa, Sadar; Santel-11, Mantovani, Orlando, Secchi, Risos.
COSENZA: Sartori; Fontana, Millea; Ippoliti, Federlci, Della Pietra; Rumignani, Pinna, Lenzi, Marmirolll, Costa.
SODNIK: Orlando iz Bergama.
GLEDALCI: 10.000.
KOT.1E: 8:'. za Triestino.
Druga letošnja prvenstvena tekma na igrišču v Cosenzi je priva-
bila na tribuno rekordno število ljudi, še posebno, ker je gostova-
.,/uuv.uiiv, .'tl jt gUSlUVU-
la Triestina. Tržačani niso skrivali upanje, da prinesejo domov vsaj točko, toda na igrišču se je izkazalo, da so to neuresničljive sanje. Domačini so se morali odpovedati trem stebrom, a so poslali vseeno na igrišče zelo posrečeno pomlajeno postavo. Začetek je bil bliskovit: medtem ko so Tržačani skušali najti šibke in ranljive točke domačinov, so ti s trojico Len-
zi, Costa, Pinna vnašali zmedo v
obrambni sistem Triestine s posledicami, da je Costa že po petih minutah igre spravil s pomočjo Tržačana Dalia, ki je prevaril To-rosa, goste rta kolena. Igralci Co-senze navdušeni nad zgoditkom in soo-lbuieni od glasnih domačih navijačev niso več tekli. Kazalo je, kot da imajo krila in obletijo vse ovire. Igrali so kakor so hoteli in z lahkoto prihajali do kazenskega prostora Triestine, kjer se je vse majalo. Sest minut za pr-
■		-■		■■■■■ijš.a’	r.isšš		
vpnmu	m	
Ataiunta-Venezia	(2-2)	X
Catania-Roma	(0-0)	X
Juventus-Bolngna	(3-1)	1
Mantova-L. R. Vicenza	(0-0)	X
Miian-Fioront ina	(0-0)	X
Modena-Torino	(1-0)	1
Nnpoli-Genoa	(1-0)	1
Palermo-Inter	(M)	X
Sampdoria-Spal	(0-1)	2
Brescia-Verona H.	(1-1)	X
Lazio-Lecco	(0-0)	X
Prato-Reggiana	(0-0)	X
Chieti-L’Aqui>a	(2-0)	1
KVOTE-
13 — 91 984,000 12 —	1.171.700
X 2 1 X l 2	221 X 2 1
KVOTE:
12 — 568 722 Ur 11 —	39 448	»
10 —	5.010	»
vim golom so domačini izvedli izredno akcijo, ki jo je Dalia Pietra prisebno zaključil s predlož-kom prostemu Lenziju. Ta je preigral dva nasprotnika in s prizem-nim ostrim strelom drugič pretresel mrežo tržaških gostov.
Tržačani so sicer skušali najti pot do mreže. To nalogo sta si zadala Orlando in Risos, toda redkokdaj se je krilu Triestine posrečilo ogrožati vrata branilca domače mreže Sartorija Tik pred koncem prvega dela igre je Dalio hotel presenetiti vratarja domačinov, a njegovo ostro žogo je budni Sartori s plovnim letom odbil iz nevarnega območja.
V drugem polčasu so šli Tržačani v napad im zščeli oblegati mrežo Cosenze. Sartori je imel nekaj dela, vendar nobena žoga ni bila tako nevarna, da bi vratarja zmedla. Ofenziva Triestine se je poostrila, ko je moral doipačin Marmiroli zaradi poškodbe iz Igrišča. Kljub številčni premoči pa se Tržačanom ni posrečilo zmanjšati razlike, še posebno, ker je posta-
jala borba ostrejša in nekorektna, k
ar je prisililo sodnika, da je večkrat prekinil igro. Tržačani so se hitro gibali po igrišču z lepimi izmenjavami med Secchijem, Riso-som, Daliom in Mantovanijem, toda njihovi napadi niso nikoli dosegli stopnje nevarnosti. V 25’ se je tudi mreža Cosenze zatresla pod ostrim strelom Risosa, toda sodnik gola zaradi offsida ni priznal. Za domačine je bil to alarmni zvonec: zato so šli množično v napad in tako popolnoma zmedli obrambo gostov, ki je v 34’ ponovno kapitulirala. Tokrat po zaslugi Marmirolija, ki je žogo, ki se je po Lenzijem strelu odbila od prečke, poslal v Torosovo mrežo. Razlika je bila že taka, da nevarnost presenečenja ni bila več mogoča. In vendar je znal Mantovani tik pred zaključnim žvižgom z osebnim napadom prinesti Trie-stini vsaj častni gol. Premalo za enajstorico, ki na papirju vzbuja strah, na igrišču pa postane igrača tudi podpovprečnih enajstoric.
Prosvetno druStvo Prosek -Kontovel priredi v nedeljo 14. oktobra 1 1. prvo ocenjevalno vožnjo z motornimi kolesi.
Vpisovanje na sedežu prosvetnega društva samo še danes 9. t. m.
Prva nagrada bo pokal.
Bologna poražena Spal na vrhu lestvice
Neodločeno med Milanom in Fiorentino
Kot smo predvidevali
,	-	--- ie prišlo na lestvici nogometne A line
H-rsSŠT-H-
m mti najman] pričakovalo, da se bo znašlo na vrhu. Zaigralo je pač kot to zahtevam športni zakoni in ker je našlo v gostiteljski Samp-dom preveč popustljivega tekmeca, je izšlo iz boja z zmago in z dvema dragocenima točkama v žepu. Na prvo mesto je igralcem iz Ferrare indirektno pripomogla Bologna, ki ni znala ustavljati prodorov razigranega in napol pomlajenega napada Juventusa. Tu-rinčani so izrazni dva spodrsljaja bolonjskega beka Capre in dvakrat spravili sicer odličnega Santa-elLi^a na kolena. In končno je s tretjim golom potrdila premoč na igrišču in osvojila prvi dve točki letošnjega prvenstva.
Glavna in najbolj pričakovana tekma dneva med Milanom in gostujočo Fiorentino se je končala brez zmagovalca in poraženca. Pač v znamenju derbgjev, pa čeprav so bili gostje že tik pred kapitulacijo. Tudi lnter ni mogel v Palermu dlje od neodločenega izida. In to po lastni krivdi. Gostje so prvi prišli v vodstvo, katero bi lahko še utrdili, hoda brezbrižnost in zapravljivost sta prevladovali v vrstah Milančanov, ki so morali kasneje kloniti in se zadovoljit: s pičlo točko. Tudi Roma, pa čeprav je odlično zaigrala, se je vrnila domov s točko. V Cataniji, kjer je gostovala, se je znašla pred granitno obrambo «u pred nepremagljivim vratarjem Vavassorijem, ki ni dovolil nobeni žogi, da bi se znašla v njegovi mreži. Brez gola se je končala tudi tekma Mantova *— Lanerossi, medtem ko so se preostala srečanja zaključila v korist domačinov: Navalim nad Genoo, s čimer .ie zabeležil letošnjo prvo zmago na' stadionu Fuorigrotta, ter Modene nad Torinom. Neodločeno sta se razšli tud. Atalanta in gostujoča Venezia. Benečani so prišli dvakrat v vodstvo, a obakrat so jih domačini dohiteli in rešili točko.
SESTANKU NA FINSKEM
V nordijskih državah možnost prepovedi profesionalnega boksa?
VAASA, 8. — Profesionalni boks je na Finskem, Danskem, Norveškem in švedskem v resni nevarnosti: obstaja namreč možnost, da ga odpravijo. Glavni tajnik pravnega odbora nordijskega sveta, ki zaseda v Vaa-
si na Finskem, Neiler Hultln, je danes izjavil, da je možen sporazum vseh štirih držav za odpravo profesionalnega boksa. Odbor bo o tem problemu nadaljeval razpravo tudi med jutrišnjo sejo.
V SARONNU
Italijanski rekord Alfreda Rizza na 3000 m z zaprekami
ŠAHOVSKA OLIMPIADA
VARNA, 8. — Danes so bile odigrane prekinjene partije iz predzadnjega kola, ki so se končale s sledečimi rezultati:
SARONNO, 8. — Alfredo Rizzo je včeraj med mitingom na občinskem stadionu s časom 8’58" izboljšal italijanski rekord v teku na 3000 metrov z ovirami
Za pokal švedskega kralja
3. in 4. novembra prvo kolo teniškega turnirja
RIM, 8. — Švedska teniška zveza je poslala v vednost italijanski razpored tekmovanja za »Pokal švedskega kralja 1962», ki bo potekalo kakor gledi;
PRVO KOLO (3. in 4. novembra) Holandska —- Poljska Finska — Z. Nemčija.
Švedska — Francija Norveška -r V. Britanija Jugoslavija — Avstrija DRUGO KOLO (17. in 18. nov.) Danska proti zmagovalcu dvoboja Holandska — Poljska.
Zmagovalec Finska —- Nemčija proti zmagovalcu Švedska — Francija.
Zmagovalec Norveška — V. Britanija proti zmagovalcu Jugoslavija — Avstrija.
Belgija — Italija Polfinalne in finalne tekme bodo na Danskem od 30. novembra do 2. decembra.
..................................................................... .......................immnnmuHHiiioimiiniii
J ' ’9»' -	ii
ODBOJKA
Zmaga in poraz Bora
Nedeljsko kolo moškega odbojkarskega turnirja za pokal Furlani je - Julijske Benečije ni prineslo nobenih presenečenj. Sicer je malo manjkalo, da niso Borovi igralci spravili na kolena zelo močno ekipo gasilcev, ki so bili prisiljeni v prvi igri kloniti. V drugi so se razigrali in potegnili na dan svoje najboljše orožje — tolčenje —, s katerim so zmedli še premalo izkušene predstavnike Borovih barv. Bolj napeto je bilo med tretjo igro, ko so imeli odbojkarji Bora, ki so gasilcem nudili oster odpor, priložnost, da tik pred koncem izenačijo in spravijo v dvom zmago tekmecev. Toda borovci so se zmedli in izgubili nekaj lahkih žog, kar je bilo usodno za končni izid.
Btilj enostavne je šlo z ekipo CRDA, ki je Boru klonila gladko z 2:0, to je z istim rezultatom, ki je zadostoval gasilcem, da so odpravili moštvo ladjedelnic.
IZIDI
Bor-CRDA 2:0 (16:14, 15:3)
Gasilci.CRDA 2:0
Gasilci-Bor 2:1 (9:15, 15:5, 15:11)
Na sliki: blok Borovih igralcev pred tolčeno žogo gasilcev.
Bolgarija - Madžarska 2:2, Jugoslavija - Zahodna Nemčija 2,5:1,5, Argentina - Romunija 2:1 (1), Sovjetska zveza-ZDA 2,5:1,5, Vzhodna Nemčija - Holandska 1:3, Češkoslovaška - Avstrija 3:1.
Stanje:
Sovjetska zveza 29 točk, Jugoslavija 25, ZDA 24, Madžarska 21,5 itd.
Jugoslovansko nogometno prvenstvo^!
Velet v Novem Sad h neodločeno z Vojvodini
• Novogoričani s točko iz Trbovelj
Celotni izkupiček Delamarisa
i
Ce izvzamemo neodločen izid, ki si ga je Velež izsilil na škof Vojvodine v Novem Sadu in zmago sarajevskega Željezničarja m1 gostovanjem v Tuzli, ni prinesel nedeljski prvenstveni zavrtljaj p^ jugoslovanske zvezne lige nobenih posebnih presenečenj. Več ali mj1 je bilo možno pričakovati tako Krepko zmago Partizana nad Ril ko kot tudi pičlo zmago Crvene zvezde nad gostujočim splitski Hajdukom. Igra na Reki je bila zelo na nizki višini, počasna in je potekala v glavnem le po sredini igrišča. Ker je bil Partizan za spoznanje boljši, je zmaga upravičeno pripadla beograjskim igralcem. Crvena zvezda je našla v Haj-
duku trd oreh, katerega je spravila vseeno, pa čeprav s pičlo razli-
ko enega gola, na kolena.
Dinamo je v Titogradu zabeležil
*★★★★***★★★★*★★★★★★*★**★*★**** ******
i ATLETIKA po SVETU |
delen spodrsljaj in se je moral dovoljiti le s točko, s katero jel eno, posebno po neodločenetfJtlkj idu, ki ga je Radnički vsilil v gradu, ohranil mesto leaderj^j^., lestvici.	®
Med največjimi
spehi
neČ^'
skega kola smemo šteti neodl*
V MERANU
Ncmci najboljši v tekmah za trofejo Erckert
MERAN, 8. — Na tukajšnjem stadionu je bil včeraj ob udeležbi 150 atletov iz šestih držav X. mednarodni atletski miting za trofejo Erckert. Zaradi slabega vremena ni bilo posebnih rezultatov in to kljub prisotnosti atletov mednarodne vrednosti. Edini boljši rezultat je dosegel Avstrijec Hel-muth Donner, ki je z 2,03 m dosegel nov avstrijski rekord v skoku v višino. Tega mitinga so se udeležili tudi slovenski atleti, ki so zastopali Jugoslavijo. Od teh se je najbolj izkazal Pikula, ki je vrgel kroglo 15,61 m kar je boljše od slovenskega rekorda in je s to znamko dosegel za Nemcem Schlabenom in pred Italijanom Montijem drugo mesto. Zmagovalci v posameznih panogah so sledeči:
MOŠKI
110 m ovire:	Jens (Nemčija)
14”8.
Met krogle: Schlaben (Nemčija) 16,32 m.
Tek na 200 m: Beender (Nemčija) 21”1.
Skok v daljino:	Schonetvolj
(Nemčija) 7,40.
Tek na 200 m: Bender (Nemčija) 10”4.
Tek na 400 m: Kalfelder (Nemčija) 48”4.
Met diska: Schlaben (Nemčija) 51,17.
Skok v višino: Donner (Avstrija) 2,03.
4x100 m: Nemčija 41”.
Tek na 5000 m: Jetig (Nemčija) 14’25”8.
Met kopja:	Herbel (Nemčija)
71.03.
Tek na 800 m: Misala (Nemčija) 51”5.
ZENSKE
80 m ovire: Schell (Nemčija) 11”3.
Tek na 200 m: Bubs (Nemčija) 26”2.
Tek na 100 m: Heisen (Nemčija) 12”6.
Ekipno se je tekmovanje, na katerem je nastopilo 25 udeležencev nedavnega VII. evropskega prvenstva v Beogradu, končalo z zma-Po Nemčiie s 144 točkami pred Italijo (64), Avstrijo (60), Švico (16), Jugoslavijo (7) in Belgijo (5). * * *
VIGEVANO, 8.	— Mladinska
NA JAPONSKEM
Morale, Ottolina in Gercjeva (Jug.) na prvih , mestih
ODAtVARA, 8. — Med drugimi najbolj znanimi atleti Evrope sta se tudi Italijana Morale in Ottolina udeležila včerajšnjega mednarodnega atletskega mitinga na Japonskem. Evropski prvak na 400 m z ovirami Morale je nastopil v dveh panogah in sicer na 400 in 110 metrov z ovirami in je v obeh zmagal. Tudi Ottolina je nastopil na teku na 100 in 200 m, kjer je zmagal s časoma 10”6 oziroma 21”2. V skoku v višino za ženske je zmagala z 1.71 jugoslovanska prvakinja Olga Gere.
|(| £
FOGGIA, 8 -r Italijanski atleti izpod dvajsetih let so na nedeljskem troboju dosegli zmago tako nad reprezentanco Grčije kot Turčije. Italijanska ekipa sestavljena i/. atletov srednjega in južnega dela polotoka, je premagala Grčijo 82:61, Turčijo pa 89:53. Grčija pa je premagala Turčijo 78:66.
izid Veleža v Novem Sadu L Železničarja, ki je Slobodo p« “®1» vem neodločenem polčasu, spl* brz z dvema goloma na kolena. KfOgla no naj omenimo še uspeh Saf brz va nad Novim Sadom.	^de
* * *	| na
V drugi zvezni ligi je ljubl|ave ska Olimpija, pa čeprav je y n(
ob koncu prvega polčasa, na jposo gu poraza, prisilila domači Valftl&1(jr
ni
na delitev točk. Ljubljančani: je , v drugem delu igre predvaja® je
fenzivni nogomet in so prišliinistr dveh golov, ki sta jim prinesli J[Pno ko, ki je toliko bolj dragocfnsla ker si jo je Olimpija priboril*! P° nevarnem varaždinskem igrišč''®0
Drugi predstavnik slovens4.so i nogometa v tej ligi Mariboj' ! praznoval zmago nad gostujt.J; ® Šibenikom. Domačinom je v P%yl-polčasu trda predla, a so syeti drugem sprostili in goste ne dohiteli temveč jim tudi zJ,s gol, s katerim so jih poslali■ ‘v ražene domov.	|c„ .
* * *	jSovj,
Po sedanjih neuspehih in ralja^T ranjih je novogoriška ena.istoricf nad nastopa v slovenski nagometniinken gi, prinesla iz Trbovlja nepjemu kovan, a zato toliko bolj P1? p0\ netljiv neodločen rezultat. Golutek ni so v prvem polčasu vzdldlagi napade nevarnih domačinov, Kreditu na tretjem mestu lestvice, Mam zaključili prvi polčas samo 2«rd lom pasive. V drugem delu iške so bili domačini še enkrat u*pne c ni, toda Goričani so z dvemLje i: sežkoma prisilili Rudarja, dalglija je prepustil točko.	k pr
V Kopru, kjer mora Delafrski nastopati zaradi neusposobljenem c igrišča v Izoli, so predstavniki ga t morske v tej ligi odpravili n«plede no enajstorico ljubljanskega deja vana. Kljub močnemu vetru j*£vati la igra privlačna in se je koPyčilne z zasluženo zmago izolskih flfvečar metašev.	gtce 1
Rc
fSSteva
atletska reprezentanca severne Ita-
lije je včeraj premagala belgijsko juniorsko moštvo 93:59.
IZIDI IN LESTVICI
"t
Dinamo Beograd Partizan Sarajevo C. zvezda Zeljezničar Radnički (N) Budučnost Hajduk Velež Rijeka Vojvodina Novi Sad Sloboda
I. ZVEZNA LIGA
6	4	2	0	17:9
6	4	2	0	14:9
6411 16:9 6	4	11	10:7
6	3	2	1	7:6
6 3 1 2	8:5
6	2	2	2	11:8
6	2	2	2
6	2	0	4
6 12 3 6 2 0 4 6 114 6 114 6 0 15
7:6
5:10
6:11
6:12
9:11
6:11
6:7
10
10
9
9
8
7
6
6
4
4
4
3
3
1
I. ZVEZNA LIGA
Triglav
Celje
Rudar (T)
Železničar
O. Krim
Kiadivar
Sobota
Slovan
Svoboda
Delamaris
Gorica
Ljubljana
Ilirija
Rudar (V)

S C L 8 7 1 0 8 5 2 1 8 4 3 1 8 3 3 2
7	3 2 2
8	2 4 2 3 3 14 8 3 14 8 2 3 3 8 2 3 3 12:18 8 2 2 4 16:17 7 2 14 7 2 14 7 0 16
18:5
16:9
25:19
19:14
11:10
10:12
16:13
16:15
10:11
14:16
8:16
5:21
15
12
11
9
8
8
7
7
7
7
6
5
5
1
Rijeka-Partizan	0:2
Sloboda-Željezničar	0:2
Vo j vodina-Veicz	1:1
Budučnost-Dinamo	1:1
C. zvezda-Haiduk	1:0
Sarajevo-Novi Sad	3:1
Beograd-Radnički	3:3
II. LIGA (zahod)	
Rudar-Istra	3:2
Maribor-Šibenik	2:1
Famos-Lokomotiva	3:0
Split-BSK	2:0
Varteks-Olimpija	2:2
Trešnjevka-Karlovac	1:0
Slavonija-Borac	2:1
Borovo-Celik	0:1
SLOVENSKA CONSKA L1	
Delamaris-Slovan	2:1
Rudar (T)-N. Gorica	4:4
Ilirija-Trigla'	0:2
Zelezničar-Sohota	1:1
Ljubljana-O. Krim	4:1
Svoboda-Rudar (V)	4:0
Celje-Kladivar	1:1
(mo
rjev r leta ada
, Al,
(»iltalij 0®v d( .idlijon
{% Ital
L “
Na •da « Iti
|l
iShov C Jr jev
/i*riev.
-V je n
m
f .le s Wev. popo;
mo
<0*trsu
■&S
(! ard 2
(r Upo; krške Osebni dm j Ko j

(OJrko («‘>st
<C5;
(JTezne (C'a Pet ^ leh
cvilit.
JOSIP JURČIČ
JURIJ KOZJAK
slovenski janičar
Povest iz petnajstega stoletja domače zgodovine
«če te poprime,* mrmral je hlapec odhajaje, epremel ti bode krive kosti, da boš pomnil hoditi blizu pasjega hleva. Pa če te, naj te, ne manjka boljših ljudi.*
Peter stopi k ciganu v ječo.
«Aha, moj stari prijatelj me je prišel gledat,* pravi cigan poredno, «nu, prav storiš. Ali že veš, da naju oba obesijo — tebe in mene. Spodobi se to po vsej pravici; zakaj skupaj orala, skupaj pojedala; oba vkup vozila, oba vkup zvrnila. Kaj ti praviš, moj grčavi prijatelj?*
Kako je Petru moralo biti, to si lahko vsak sam misli. Vendar sila je bila.
«Kako se predrzneš moje ime s svojim obenem imenovati?* grozi se Peter.
«Molči, molči, mačka stara, polomljena; saj vem, da nisi pozabil na tisti večer — pred kakimi dvanajstimi leti; in ko bi ga bil, opomnil bi te jaz kmalu nanj. Da pa sem tvoje ime imenoval bratu, staremu menihu, to mi je velevala pamet Spoznal me je hlapec, ki je bil pred na tvoji krtini in kateremu bi bil imel ti črepinjo streti — pa bi vsega tega ne bilo; in kaj mi je ostalo drugega, da si rešim svojo staro polt, za katero mi je še zmerom več ko za tvojo grčo, katero ti je Bog oprtal namesto tovora na ramo.*
Ko bi bil Peter mogel to hudobo s ppgledom na steno nabosti, bil bi jo; ali za zdaj je moral molčati in cigana z lepo zase pridobiti.
‘Komu si še bleknil o tej reči kakor mojemu bratu?* vpraša Peter.
«Nikomur!* odgovori cigan. «Menil sem, da ga bom s tem pripravil za svojo reč in za svojo glavo, da mu obljubim sina nazaj prignati. V tem trenutju pa sem se tvoje lepote domislil, in glej, stara šleva je bil toliko neumen, da je omedlel.*
»Svetujem ti, da mojega imena ne imenuješ več; brat bode morda umrl in tako te bom jaz spravil iz ječe,* pravi
■Teter.
«Kaj, ko bi jaz namerjal tvoj del pri tem dejanju razodeti?*
»Nihče ti ne bo verjel, človeče! In potem ne upaj nič, to bo tvoja smrt; jaz si hočem prizadeti, da ne boš živel dva dni potem, ako imenuješ mene očitno.*
«Kaj, ko bi jaz dokazal, kar bom govoril? Ko bi jaz pripravil tvojega bratovega sinova zopet nazaj in priče dobil zoper tebe. Da jih dobom — ne skrbi tega. Bratranec tvoj pak je lep janičar; ni temu pet tednov, kar sem ga videl, morda te obišče in svoj rojstni kraj, to je da, po janičarsko, zakaj ne pozna dežele, kjer ima tako ljubega strica kakor si ti, moj ljubeznivi tovariš! Kaj bi ti rekel potlej?* Rekši, za-krohoče se cigan.
«Tega ne storiš,* spregovarja Peter, «bilo bi tebi škodljivo.*
«Kaj je meni škodljivo, sodim le jaz; tebi pa le ena po-rnaga iz klešč in ta je, da me spraviš iz te luknje na beli dan ali v črno noč. Ako me ti ne, oprostil se bom sam, potlej pa ti glej, kod boš hodil in kam boš stopil. Vzemi nož in prereži mi vrvi na hrbtu, ki mi vežejo roke, prišel bom že sam pod sonce.*
tašem, da sta ga lahko slišala hlapca, ki sta stala pred durmi na straži.
Peter je ostal čez noč v kloštru. Mar mu je bilo za brata! V svoji črni duši bi bil veliko rajši, da bi brat umrl in skrivnost s seboj nesel pod zemljo. Ali s ciganom? Prav za prav mu tudi za tega ni bilo nič. Koliko bi bil dal, da bi se bil spravil s sveta! Belil si je glavo, kako bi mu pomagal iz ječe in tako sebi iz neznanske zadrege. Vendar nobenega upanja ni imel; ni videl, da bi se dalo brez tuje pomoči kaj storiti Tuje pomoči pa se je bal, zakaj že prva in edina, ki jo je rabil, namreč ciganska, mu je presedala ter mu napravila grozno veliko bridkih dni.
ENAJSTO POGLAVJE
Gosta megla po polju leži — no kaj je to, kako je to?
*Tam ni nobene megle znat’, le turški konji tako sopo.»
Narodna pesem
Petra vendar ni bilo volja tega storiti. Izgovarjal se je, da ga osvobodi kako drugače, bolj skrivaj; to bi bilo preočito.
«Ako nisem v štiri in dvajsetih urah prost s tvojo močjo bodem brez tvoje pozneje. Potlej pa bom razobesil tvoje možgane po plotu stiškega vrta,* vpil je srditi cigan za plemeni-
Tako je bilo v kloštru v Stični, ko pride drugo poročilo v deželo, ki je storilo, da so vsi pozabili na Markovo bolezen in na cigana, pod kloštrom zaprtega. Slovenske dežele (Kranjsko, Štajersko in Koroško) si še niso bile dobro opomogle in se okrepile od strašnih ran sovražnih iz poprejšnjih let, ko je Turek na novo prihrumel v deželo, krvav bič v nečloveški roki prinesel in se pripravljal, da bi, od kraja počenši, zopet teptal slovensko strn in podiral selišča mirnemu narodu slovenskemu. Zdaj je zopet treba bilo bran postaviti žugajoči reki, dežela je klicala vsakega junaka na boj. Veljalo je tačas še bolj ko današnji dan: »Pomagaj si sam in pomore ti Bog,* zakaj tedaj ni bilo redne vojske, ki bi bila postavila se vragu pred oči ter mu mejo zasadila, doklej mu je stopiti. Gorele so grmade po gorah in naznanjevale, da se bliža vrag. Zdaj so šele vreli vkup, vsa dežela je bila velik tabor. Dostikrat pa je bila nesreča, da so se premalo zedinili posamezni brambovci ali da se niso mogli ali utegnili zbrati, ker je bil Turek tu,
kakor bi ga bila ponoči zemlja izpuhnila.
Leta 1475, udarijo v najlepšem poletju Turki na j pokrajine štajerske. Vodil jih je Ahmet paša. Vseh je kakih 12.000 mož, največ konjikov, krdelo tudi janičaij Jurij Šenk, glavar koroške dežele, zbere v naglici nekaj pravijene vojske po vseh treh deželah, da bi toliko časa us' ljal sovražnika na južnem štajerskem, dokler se ne sf velika vojska vseh dežel slovenskih, katera bi se mogla vf turški sili iz oči v oči postavit; nasproti.
Peter Kozjak bi bil tudi s svojimi hlapci imel Šenku \ magati, ker je bil eden velikih plemenitašev, ki so imeli < rom vojne hlapce na nogah in v orožju. Ali že misel na in mogočo smrt mu je bila neljuba; slave si ni upal biti, domovine pa ne more tak človek tolikanj ljubiti, d® meč opasal zanjo, ki ne ljubi svojega bližnjega, ni tistega ki je ž njim ene krvi.
Ludovik Kozjak, sorodnik Petrov, prevzame torej narti* njega povelje čez hlapce kozjaške in stiske.
V kloštru so popravljali poškodovano ozidje, znašali $ [l«aln s pristave in vse pripravljali, da bi se branil Turkom d« ;lni. i me, kajti privreli so le kakor ploha in se Umaknili nazaji ,K^eri so naropali dovolj in se do sita nadivjali v krvi krščanski tem splošnem vretju ni nihče mislil na zaprtega cig»'w0n hlapci, ki niso odšli z Ludovikom nad Turka, imeli so dr%kušni ga posla obilo, ne da bi bili varovali hudodelca. Nekega j11 *vljai-torej tiča ni bilo v gnezdu. Kako je ušel, tega ni nihče ve^ m0 Jurij Šenk je bil s svojo malo vojsko
lZlpsfK(
kakih 2000
je imel — zalotil sprednje krdelo turške vojske. Misleči, d»Kjm' to vsa vojska turška, vržejo se Slovenci hrabro na Turka j« \
preden je tistega dne sonce zašlo za goro, ležalo je okoli 1 k a tl sto nevernih sovražnikov pobitih na bojišču; drugi se uma® ? km jo. Veliko je bilo veselje med šenkovo malo vojsko kajti 1 J« nili so, da so tako z lahkim trudom zopet za zdaj odbili vd e>a
iv*	vačili	i«	l dS__i_____i_ Jari, V
Pret
UREDNIŠTVO: TRST UL. MONTECCHI 6-II. TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predaj 559 — PODRUŽNICA GORICA: Ulica S. Fellico 1-11, Tel. 33-H2 — UFHAVA: TRST — UL SV. FRANČIŠKA št. 20-letna 1800 ir polletna 3500 lir celoletna 6400 Ur — FLRJ: v tednu 20 din mesečno 420 din - Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 dia, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo Stritarjeva ulica 3-1, telef. 21-928, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 600-14/5-375 — OGLASI: Cene uuiasuv: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 100, finančno-upravni 150, osmrtnice 120 Ur. —
; ’ '■	" . !.	!", V .	_______________________Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Udaja jn tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst
in deželo rešili, še tisto noč pošlje torej Šenk posla, d« ,6a Q oznanil po deželi veselo poročilo. Drugi dan je hotel žeSe8a z
®e*neg "Ailži $»; u°J*Va P.2rPa 1
sovražnika čez mejo zagnati.
Nadaljevanje sledi
■ Tel. št. 37-338 — NAROČNINA: mesečna 650 Ur. — Vnaprej: tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubli*, Mah oglasi SL lir beseda. — Vsi oglasi se naročajo pri upraVti