GLASILO
DELOVNEGA KOLEKTIVA BOHBAŽNE PREDILNICE IH TKALNICE TRŽIČ
L • t o XIT. smj 1971 številkat 5
Glasilo ura ja uredniški odbori
Joež Zupan, lori Jakliß,
Marjan Herak, Slavko Teran,
Metod AlmM8,Mlro Mandelj,
Freno! Šarabon in Roman Planino«
Glavni in odgovorni uredniki Stojan Saje.
lsbaja vsak mesec v nakladi 1500 izvodov.
Tlaka Tiskarn» Delavske univerze "Tomo Brejo" v Kranju.
25 maja praznuje svoj 79. rojstni dan tov. TITO.
To je tudi praznik V'se naše mladine.
Želimo iz vsega srca ,do bi njena mladost pomlajevala tudi njega in da bi ostal vedno srečen v njenem krogu
PROGRAM NALOG IN UKREPOV za leto 1971
Dani smo t naš« delo uvedli program nalog in ukrepov in sprejete obveznosti so bile domala v celoti izvršene!. Ta način aktiviranja vseh dejavnosti v podjetju naj bi zadržala tudi to leto in morda, paš po potrebah, tudi v naslednjih obdobjihli; Program, s katerim so seznanjene strokovne službe in katerega sprejme tudi delavski svet kot najvišji organ samouprave, lahko samo koristi, ker moramo po tem vsi svoje delovanje usmerjati k realizaciji vseh postavk.
Za leto 1971 pa je tak program zaradi vplivov devalvacijo domače valute in stabilizacijskih ukrepov še veliko bolj potreben!« Strokovnim kadrom in samoupravnim organom se nalagajo novo naloge in zadolžitve!. Kos jim bomo le s povešenimi napori in boljšim gospodarjenjemjv Doseši «or am o višjo izkoriščanje tistih kapacitet, ki dajejo več dohodkaf. Ne samo kapacitet strojev in naprav, temveč tudi fizičnih in mentalnih moči slehernega v podjetju zaposlenega delavca.
Se en vzrok za povečano skrb pa je prehod na 42-umi delovni teden'. Hačunati je namreč treba o« izpad proizvodnje in na znižanje dohodka, lansko jesen, ko smo sprejemali program tega nahoda je bil predložen tudi račun o predvidevanjih za pokritje izpadlega dohodka, vendar >«nes ugotavljamo, da nam je nekaj računov z januarsko devalvacijo prekrižanih!.
- Že dolgo vrst let vemo, da je organizacijska struktura podjetja, vkljub poznanim modernim in ustreznejšim sistemom še vedno taka kot vsa povojna lete(. Nekaj manjših zadev iz tega področja je bilo izvedenih, vendar je to odločno premalo, da bi bilo občutiti na dohodku. Ugotavljamo, da je zaradi take toge organizacije preveč raznovrstnih nalog, sli pa malog iz dokaj različnih področij, poverjenih nekaterim posameznikom in da zaradi noizvršene delitve dela prepočasi reagiramo na dogajanja in zamujamo velikokrat tako dragocen 8a^
V popravljenem statutu podjetja, sprejetem decembra 1969 leta, prav zaradi zastarelosti našo notranje organizacije namenoma ni bila oblikovana organizacijska shema, temveč nakazana sa^o smer razvojsf. Ta pa jot
-	omogočanje natančne delitve dela, vodenja in opravljanja}
-	definiranje učinkovitih funkcionalnih povezav med organizacijskimi kategorijami} -zagotavljanje učinkovitosti delovanja in poslovanja vseh organizacijskih kategoriji.
7	letošnjem letu bomo organizacijo strokovnih in ostalih služb ter organizacijo vzdrževanja, investiranja, proizvodnje, pa tudi na ostalih vzporednih področjih spremenili v smeri delitve dela in nalog ter odgovornosti!.' Ako želimo napredek in zboljšanje, moramo ta problem reševati smelo in hitreje.
üo 15. junija 1971 bo odboru za organizacijo predložen predlog organizacijske sheme podjetja z opisi nalog in označeno odgovornostjo. Poleg tega pa še grobo horizontalno in vertikalno funkcionalno povezavo enot in oddelkov.
O D K I K
*«ii oga odbora za organizacijo bo, da predlog prouči, zahteva eventualne dopolnitve in, v -oiJtor eni atra da je dober, da do 31. julija 1971 predloži v potrditev delavskemu svetu.
Ì drugam polletju pa bo potrebno izvesti naslednje fazo, t.j|. podrobnejšo razčlenitev nalog, drla in odgovornosti navzdol na nižja delovna mesta. Ob tam je treba računati na kontruktiv-iiO sodelovanje vseh zainteresiranih;.
h 1'« januarjem 1972 pa naj bi nova organizacija steklal.
Vaporadno bo potrebno urejati tudi kadrovsko problematiko,,
- V teku preteklega leta smo pri višini osebnih dohodkov dosegli kar lep napredek!. Od decembre 1969 do decembra 1970 se jo mesečni popreöek netto osebnega dohodka postopoma dvignil za 25$. Ob začetku leta smo planirali le 10$.
Za leto 1971 bo naloga zviševanja osebnih dohodkov prav gotovo veliko težja kot v vseh preteklih letih!. Tu je prisotna negativna bilanca devalvacije in stabilizacijskih ukrepov, po drugi plati pa življenski nivo našega delavca. Poleg tega pa moramo vzeti v obzir tudi izredno močno prehajanje delavcev v druga podjetja.
Gleda na vse navedene okolnosti in morda tudi s precejšnjo mero optimizma moramo za letošnje leto predvideti 20 $ postopnega zvišanja osebnega dohodka!. Ob tem naj bi najnižji osebni dohodek za poln delovni čas znašal oh konou leta 700 din (sedaj je 600 din)1.
Nekatere notranje razpone ho potrebno korigirati. Preveri naj se tudi možnosti za uvrstitev pisarniškega osebja v grupe ali razrede.
Potrebna je delna korektura analitske ooene in sicer hi morali dati več poudarka delu a ljudmi, odgovornosti in nekoliko višjo oceno umskih storitev!» Opažamo namreč, da je stvarna odgovornost ali pa stvarni riziko velikokrat v nesorazmerju z dobljenimi točkami po analitski oceni. Ni upoštevana resnična možnost poškodb na proizvodih. Na nekaj delòvnih mestih sa od delavcev in mojstrov zahteva vračila povzročene škode, nimajo pa za to odgovornost ekvivalente v višini osebnega dohodka.
Osebne dohodka bomo morelli prilagoditi tudi družbenem dogovoru in samoupravnemu sporazumu o delitvi dohodka.
g popravki v analitski oceni je potrebno osebne dohodke strokovnih kadrov (srednje in visokošolskih) postaviti na tak nivo, ki ne bo povzročal prehajanja v druge organizacije.
-	Za ključna delovna mesta, to je taka, kjer je dana sistemizacija izključno za moško delovno silo, in je spričo pogojev analitska ocene osebni dohodek v primerjavi z ostalo industrijo nizek, naj se zaradi povečanja interesa za zaposlitev na takih delovnih mestih dovoli možnost odstopanj od analitske ocene.
~ Obratom in delavcem je treba nuditi možnost za razširjenje obsega posluževanja, vzporedno e tem pa poskrbeti sa ustrezno povečanj® osebnega dohodka. To naj velja predvsem za delovna mesta, kjer so podane objektivne možnosti za merjenje učinka ( norme).
~ Delo na vsklajevanju norm je treba nadaljevati,
-	.Razširiti obseg normiranih del in del v akordu.
O D H I K
Kritje za povečanje osebnih dohodkov je potrebno iskati predvsem znotraj podjetja. Doseči je treba tolikšen dohodek, ki bo to omogočal. Naloge in ukrepi, s katerimi je mogoče doseči postavljeni cilj pa naj bi predvsem bile:
Režijska delovna mesta, za katera se sodi, da je njih obremenitev problematična je potrebno preštudirati in preverjati potrebe, na podlagi ugotovitev pa predlagati ustrezne ukrepe za skrčenje števila delavcev na takih delovnih mestih ali pa za dodatne obremenitve osebja.
Preveriti je treba tudi kadrovsko zasedbo in ob neustreznosti in možnosti predlagati spremembe.
Sleherni član delovnega kolektiva uveljavlja svoje pravice iz pravilnikov o delitvi dohodka. Prišel je čas, da mora tudi kolektiv uveljaviti svojo pravico do časa plačanega vsakemu posar-mezniku. Od 1.4« dalje bomo vztrajali na doslednemu uveljavljanju notranjih predpisov, ki urejajo delovni čas in red v podjetju.
Program perspektivnega razvoja tovarne je še vedno aktualen. Letos junija bo v Parizu razstava najnovejših strojev in naprav za tekstilno industrijo. Na to razstavo bomo poslali grupo naših strokovnjakov z deljenimi nalogami. Sodimo, da bo na osnovi tam prikazanih dosežkov perspektivo razvoja, vsaj kar zadeva stroje, možno jasneje opredeliti. Študijo o perspektivnem programu mora izdelati razvojni sektor. Vsi strokovni delavci v BPT pa so razvojnemu oddelku dolžni dati ustrezne podatke, svoja mišljenja in sploh pri delu sodelovati,'. Ako bo potrebno , pa je k delu možno pritegniti še zunanje sodelavce.
Inventivno dejavnost članov delovnega kolektiva je nujno potrebno oživeti. Uvede naj se posebno delovno mesto za strokovnjaka, ki naj bi skrbel za izvajanje določil pravilnika, za lospeševanje teh dejavnosti in za nadzor pri realizaciji predlogov. Ta služba bo morala skrbeti tudi za sprejemanje in realizacijo predlogov delavcev na vseh ostalih področjih dela in gospodarjenje.
Terjatve napram odjemalcem so v zadnjih petih letih v stalnem naraščanju.
1965	6.542.000	1969	23.100.000
1966	8,. 581.000	1970	21.750,000
1967	12.910.000	1971 cca	31.000.000
1968	17;. 374.000		
Valed tega se povečujejo stroški (zamudne obresti dobaviteljev) in redno obratovanje je otežko-čeno. Dobo kreditiranja odjemalcev in pa popreček terjatev je nujno potrebno skrajšati odnosno znižati. Odbor za gospodarske zadeve lahko na predlog strokovnih služb dovoli odstopanje od prodajnih pogojev (skonto ob zamujenih plačilih). Uvesti je treba sistem pravilnih vezav tudi na ta faktor gospodarjenja.
- Iz proizvodnje vseh obratov je treba postopoma izločati izdelke, katerih prodajne cene ne zadoščajo za kritje lastne cene in ne dajo ustreznega dohodka!. Nadomeščati jih je treba z izdelki, katerih izdelava je rentabilnejša. Izdelki, pri katerih je dohodek višji, naj imajo pri izdelavi prednost. Pri izdelkih, ki so interesantni z vidika proizvodnje, t.j. zaradi obstoječih kapacitet strojev ali pa zaradi velikih količin,je potrebno težiti k zniževanju proizvodnih stroškov.
UVODNIK
-	Večji povdarek je treba dati štednji na vseh področjih poslovanja, tako pri materialnih stro-Skih, kot pri storitvah.
- Obseg nadurnega dela je v podjetju precej širok. Po urah v 1. 197O je nadurnega dela za 41 redno zaposlenih, po plačilu (upoštevan 5pribitek) pa za 60 redno zaposlenih. Spričo pomanjkanja delovnih moči ne moremo računati na možnost ukinjanja dela v podaljšanem čaeu, mora pa se stremeti za tem, da se tako delo intenzivira in skrči na res nujna delaj. Poleg tega pa ja potrebno preprečiti obračun in izplačilo nadur, katere sploh niso izvršene»,
% uporabo vseh možnih ukrepov je v obratih in sploh znotraj tovarniškega področja potrebno doseči višji nivo reda in čistoče'.
-	'L novimi investicijami bodo odpadla nekatera dosedanja delovna mesta. Takoj, ko je dana
odločitev investicije ali pa da ja ta čae že v teku, je potrebno preveriti zasedbo takih delovnih mest in v sodelovanju s kadrovsko službo poiskati rešitve bodisi s prestavitvami ali pa prekvalifikacijami prizadstjh delavcev).
. Po drugi strani pa bodo potrebna nova delovna mesta in takoj ob ugotovitvi le-teh, torej predhodno, je treba pripraviti in priučiti osebje (Center za izobrazbo)).
Ba vsak način je nujno doseči potrebno povezavo med tehničnimi in kadrovsko službo in najti
ustreznejši način reševanja notranjih premeščanj delavcev.
Sa področju varnosti pri delu je treba bolj dosledno ukrepati. Tako pri zavarovanju, ali opremljanju strojev, kot tudi pri odločitvah za pripuščanje nepoučenih delavcev ali pa
alkoholikov k delu s stroji.
“ Povdariti je potrebno tudi požarno varnost in doseči večje število članov prostovoljnega
gasilskega društva DPT.
" 2 ozirom na razpoložljive prostore in pa zaradi potreb prodaje na drobno naj uprava podjetja ukrene vse potrebno Ea ustanovitev lastne prodajalna'.
*’ Nujno je treba skrajšati dobo od razvoja novih proizvodov do proizvodnje in prodaje. V*po- > redno s tem ja treba povečati vpliv na tržišč« in pa preverjati možnosti tveganj.
” 2a dalj časa ugotavljamo, da zaradi narave naša proizvodnje potrebujemo aesinaterje1. Uprava
podjetja naj išče rešitve tudi za to delovno mestai.
-	Preverja in aktivira naj se možnosti sodelovanja tudi z znanimi firmami za modo na področju
posteljnine.
-	Preprečevati je potrebno nadaljni odliv delovna sil® iz podjetja. Vsako zniževanje proizvodnje ime za posledico nižanje dohodka in slabitev gospodarske močil«. Vsak zaposlen naj v lastnom in kolektivnem interesu poskuša vplivati na sodelavca naj ne zapuščajo podjetja.
-	Delavski svet je potrdil predlog odbora za kadre za prenos pristojnosti glede obravnavanja razporeda letnih dopustov na odbor za gospodarske zadove«
-	Glade poročila odbora za zdravstveno in tehnično varstvo, v katerem so navedena še neizvrša-na dela, je delavski svet sprejel sklep, da se le-ta čimprej izvršijo»,.
Delo organov upravljanja
I.	Delavski svet j0 na 14. redni seji, ki je bila 28. 4.1971, sprejel naslednje važne1 sklepe«
I.	Delavski svet je tud: letos potrdil program nalog in ukrepov, ki morajo biti izvršeni v letu 1971.
2i.	V podjetju se z 12>6.1971 uvede hranilna služba. Vloge naj bi znašale nad 50,00 N din in
100,00	N din.
J.	Do konca maja se morajo pripraviti predlogi za konkretne analitske ocene na posameznih, delovnih mestih za katera je to nujno1.
S 1.5. 1971 se poViša vrednost točke za 5 s 1.6.1971 pa za nadaljnih 5$. Obenem se postavlja zahteva, da člani kolektiva delajo resnično poln delovni čas, brez postopanj in predčasnih odhodov z delovnega mesta, da vzdržuje jo red in čistočo, da štedijo z materialom in da so disciplinirani, ker je le na ta način možno doseči boljši dohodek in posredno tudi boljše osebne dohodke zaposlebih[.‘ Če se to ne bo izvajalo, bo potrebno poostriti vse ukrepet.
5|. Sprejet je bil sklep o vključitvi podjetja v D. grupo udeležencev samoupravnega sporazumevanja.
6i. V skupščino sklada skupnih rezerv občine Tržič sta bila imenovana tovarišica Zvonka Švab in Janez laibacher!.
IB, Odbor za gospodarske zadeve
Važnejši sklepi 15!. redne seje z dne 15.4. in 16'. redne seje z dne 7|.5!.1971»
1.	Odobri se 25 i>- ni povprečni popust pri prodaji blaga II. in Illf. kvalitete.
2j. Potrdi se cenik za letovanje v Počitniškem domu v Poreču za leto 1971«
31. Potrdi se naslednja razporeditev letnih dopustov«
-	predilnica« od 5. 7. do 14. 8.
-	tkalnica « dve izmeni»	od 2Q.6t.
tri izmene«	od 5l«7i«:
-	pplemenitilnioa
in	od 12|.7(.
konfekcija«
do 21.8. do 14.8'.
do 7f.8.
Pri razporeditvi dopustov se ne ozira na dopuste drugih podjetij! Pri koriščenju Počitniškega doma pa se mora dati prednost DPI).
41.	Potrdi se poročilo o izvršenih nadurah v 1. tromesečju 197U« 7 tem razdobju je bilo izvršenih skupno 171.316 nadur, kar je za 967 več kot v istem razdobju leni ( posledica pomanjkanja delovne sile).
IIP. Odbor za kadre - 22'. redna seja z dne 12i.4. in 23. redna seja z dne 22.4.1971«
1» v delovno razmerje se sprejme 16 novih delavcev, od tega« 2 v predilnico, 13 v tkalnico in 1 v konfekcijo.
2|. Razporeditve«
—	tovarišico-Prancko Dežman se razporedi na novo delovno mesto skladiščnik konfekc:je v komercialnem sektorju",
-	tovariša Jožeta Tišlerja se po končani rehabilitaciji razporedi na delovno mesto "skladiščnik v centralnem skladišču",
- tovariša Antona Povšeta ss razporedi na d vrvno mesto "vzdrževanj® strojev v navijal”
nioi"o
3jo Sprejme sa odpoved delovnega razmerja osmi; članov kolektiva, od tega 1 is predilnice, 4 iz tkalnice, 1 iz oplemenitilnice in 2 i ; V|t delovne enotet«
41« Ugotovljeno je bilo, da je v času od llo3 do 17i«4« samovoljno prekinilo delovno razmerje 25 članov kolektiva ( 11 iz predilnice, i 3 iz tkalnices> 2 iz V!« delovne enote in 2 i*
VI« delovna enote)!«
I¥o Odbor za informiranje - 9!« redna seja, dne 13*°4c 19712
l|o Odbor je sprejel sklep naj se tudi vnaprej objavljajo v internem glasila sestavki mladih literatov is podjetja, vendar ;\ij bodo premišljeno izbrani!«
2^ Slike naj se v glasilu objavljajo z podnapisi, saj večkrat marsikomu ni jasno kaj predstavljajo ( kateri stroji in podobno)«
Jjo Delavskemu svetu b0 predlaga povišanje honorarjev sa fotografije, risbe in križanke kot slediš,
-	za	fotografije	od	4,00	do	7,00 N dia	(	d®	sedaj	2,00 d® 3,00 HD)$
-	za	risbe	od	10,00	do	.30,00	HD	{	do	sedaj	5,00 ds 10,00 HD) 5
v za	križanka	od	30,00	do	60,00	HD	(	ä©	sedaj	20,00 dö 40,00 HD)0
Predlog 30 daje z utemeljitvijo, da	do	sedaj	ni	bil® pravega	seraasmerja med hsnererji
, *a članka in med honorarji za slikovno gradivejsj
Odbor aa obravnavanje kršitev in materialne škode - seja dn® 15o4lol971s
“ Ukrepi zaradi kršitev delovnih dolžnosti so bili izvršeni 7 Siano® kolektiva in sieers 3 iz predilnice, 1 iz tkalnice, in 3 iz konfekcij®« Izrečeni ukrspis «pernia C tre» kršileam)in javni ®pomin( štirim kršilsam)«
Obravnavane so bile naslednje kršitve»
'* uživanja alkohola v podjetju,
*■ fizično obračunavanja,
-	nedostojno obnašanja•¥'podjetju,
-	dajanje napačnih 'informacij mojstru,
*• nepravilen odnos do matsriala ( a utensilij)s
-	spanje med delovnim časom,
■° povzročitev materialne škode,
-	odklonitev začasnega dela na drugam delovnem mestu«
dipl« iur«Brea® Milič
Kadrovske vesti
J mssaou aprilu eo bili v naše podjetja spre-- la JLA so sa vruills
joti naslednji sodelavci in sodelavke»	» T tkalnico»	Anton Lupša
=> v prsdilr.ieo8 « v tkalnieo»
Jernej Zlodej Tlado Ponjvič
Samija Mulalič Ismeta Hodžič Zlata Hekič Stoja Subotič Pavel Semič Iva Glavaš
«■> v vzdräoObrates	Janez Meglič
Anton Aljančič Jože Valjavso Pavel Leban
Is podjetja pa so v aprilu odšlis
■» samovoljno»	Marija Kosem
Marija Avsenek
_____________________Hike Peharo
Kristina Vučenovič Elizabeta Rajh Francka Černileo Jože Pjevčevič Naila Bešič Jovanka Šmitran Franc Bončina Behireta Hodžič Hatiža Kovač Janez Rotar Prane Malovašič Bojana Kardaševič Evgenija Varek Fedha Mujezinovič Ivanka Vrevo Milena Hafnar Jože Frelih Cvičan Kneževič Majda Razinger Antonija Seferaglč Marčela Kalan Jelena Kovačevič
Pravilno ao odpovedali!
T pokoj so odšli!
Ivana Mrak Ana Dobrlet Jernej Meglič Fani Kok sil j Ferdi Meglič Girli Švab Rafael Rovan Feza Poprženovič
Ivan Ahačič Jožefa Jakopin Angela Baša
b)	tkalnioai
Oskrba s prejo je bila zadovoljiva, tako, da se je še pojavljal problem vskladiščenja» še vedno pe je problematična kvaliteta preje in se vse napake najizrazitejše pokažejo na avtoconerjfh.
Prav tako nastaja problem zaradi krotovičenja Nm 34 in Nm 40 votka z BD predilnikom, precejšnja neenakomernost ( odebeljitve) in zamazanost preje z aluminijevim oziroma železovim oksi.com.
o) oplemenitilnica!
Domačih tkanin za dodelavo ni primanjkovalo,	^
obrat ni imel težav z rednim obratovanjem. Dodela ne so bile tudi tkanine iz Domžal in Zagreba (beljenje).
d) konfekcija!
Oskrba a tkaninami je bila zadovoljiva in ni povzročala zastojev. Precej težav pa jiri krojenju povzročajo tkanine, ki prispejo iz skladišča.
V konfokcioniranje je obrat dobil tudi prvo količino tiskanega Junlona, čigar širina pa zelo odstopa od predpisane.
Malči Tesel]
PROIZVODNJA v aprilu 1971
Il.Proizvodnja a) predilnica !
marec
april
r.
Osnovni material a) predilnioai
Nekaj težav je bilo s kvaliteto "bele mešanica", ker ja zanjo primanjkovalo ustreznega bombaža. Proti koncu meseca, ko je prispel Sirijski bombaž, ipa'se’ j&~stanje izboljšalo. Za rumeno mešai oo pa se je uporabljal relativno dober bombaž in je bila Pressley vrednost skoraj enaka z belo mešanico.
- izvrš;.plana: -ef.kg	107,96#	96,62 #
-baz.kg	97,44#	87,56 #
- izkori.strojev	82,50#	83,30 #
- produk.tbaz.g/vrh(prst). 17,96		17,87
-gaz g/pr.m.(BD) 55,93		58,33
H CK ure	20,95	20,85
b) tkalnica!		
- izvrš.plana m2	108,56#	102,32 #
votkov	110,09#	102,30 #
- izkor.str.ina pog.		
statv.ure	94,50#	94,10 #
na ef.statv	•	
ure	97,20#	96,80 #
- produkt.tenot/del.uro	38,63	38,35
c) oplemenitilnica!		
- izvr.plana v m2	122,73#	113,01 #
d) konfekcija!		
- izvr.plana v m2	75,65#	77,69 #
v enotah	79,22#	80,45 #
izkor.str.!	84,50#	88,20 #
- produktivnost: ur/100		
- enot	108,75	106,-
V	predilnici plan ni bil dosežen niti v efektivnih niti v baznih kilogramih, kar je ge vse posledica demontaže oziroma montaže predilnikov in okvar na baterijih. Plan v efektivnih kilogramih ni bil dosežen, ker je bila povprečna Nm višja (30,17) kot v marcu ( 29,90)c Izkoriščanje strojev se je malenkostno izboljšalo ( od 82,5 $ na 83,3$)° Produktivnost je razen na BD predilnikih malenkostno padla.
V	sukalnici je bilo v aprilu izdelanih 2.201,- kg različnih sukancev ter previto na križne navitke 15.446,- kg preje.
V	tkalnici ja bil plan v m2'kot tudi v votkih presežen, vendar je odstotek preseganja precej
nižji kot v marcu. To lahko pripisujemo manjši povprečni širini in večji gostoti tkanin, ker ee vsekakor odraža tudi na izkoriščanju strojev in produktivnosti.
2
V oplamenitilnici je bil plan v m presežen. Ta odstotek pa je precej nižji kot v marcu, ker je bilo dodelanih manj damastov in ker je zaradi enega prostega dne (28. aprila) več, manjša proizvodnja.
2
Plan v konfekciji ni bil dosežen ne le v m in ne v enotah, vendar je odstotek izvršenja višji kot v marcu. To gre predvsem na račun znižanja nedovršena proizvodnje in proizvodnje takih izdelkov, v katere je vložene manj dela. Vse to se odraža tudi na boljšam izkoriščanju
strojev in produktivnosti.
lilo Delovna sila - izostanki	marec	april
- predilnica	13,9$	11,7 $
- tkalnica	9,6$	8,4 $
- oplemenitilniea	15,3$	27,4 $
- konfekcija	12,1$	9,4 $
V	predilnici se je odstotek izostankov delovne sile znižal od 13,9$ na 11,7$ zaradi zmanjšanja izostankov zaradi bolezni.
V	tkalnici se je število zaposlenih ponovno znižalo od 470 na 465»
Ša vedno je občutna fluktuaoija natikalk votka in čistilcev strojev. Pri čiščenju strojev je zaradi pomanjkanja delavcev že problem požarne varnosti. Vedno več problemov se pojavlja zaradi pomanjkanja predvsem moške delovne sile in premeščanja na druga delovna mesta, kar pa j® nujno če hočemo obdržati sedanji obseg proizvodnje. Občuten porast izostankov ima oplemanitilnica, kar pa je posledica pomanjkanja predvsem moške delovne sile in koriščenja prostih sobot na druge delovno dni, pa tudi bolezenskih izostankov.
V konfekciji se je odstotek izostankov znižal za 2,7 $ v primerjavi z marcem in to predvsem na račun znižanja bolezenskih, izostankov.
IV.	Vzdrževanje strojev
a)	predilnica:
-	popravile sklopk, zamenjava glavne osi, zamenjava ležajev na baterija št. 1 in 35
-	previjanje garnitur nikalnega in snemalnega bobna, brušenje bobnev in pokrovčkov ter nastavitev starih mikalnikov ( Aschworth in Platt)5
-	popravila, menjava zobčenikov za pogon in zobčanika za dvig voza na krilnem stroju štev.75
-	nastavitev valjčkov na raztezalki štev. 85
-	generalni remont prstančnih strojev štev. 28 in 3O5
-	popravilo Millerjevega previjalnega stroja.
b)	tkalnica:
V	aprilu-je tkalnioa uvedla normirani remont ELIIEX avtomatov, tako da je vsakih šest dni opravljen remont enega stroja. Tak remont je predviden tudi na KOVO avtomatih ~75 CM in to z junijem, seveda le, če bo za to dovolj delovne sile;. V aprilu sta bila stavljena v pogon 2 avtokonerja brez električnih čistilcev in demontirana 2 stara stroja M - 3»
o) oplemanitilnica:
V	aprilu je bil opravljen remont na: belilnem agregatu, strižno—čistilnem stroju, razpast-njalnem sušilniku, merilnem stroju in novem kalandru'» Ker ni urejeno glede reklamacij, še
vedno stoji navijalna naprava pri strižnem čistilniku. Veliko zastojev pa obrat beleži na smodilnem stroju zaradi pomanjkanja delovne sile.
V.	Doseganje norm	april
predilnica	-	skupaj	115,40$
tkalnioa	-	skupaj	118,65$
pregledovalnica -	skupaj	112,50$
oplemenitilniea -	skupaj	114,00$
konfekcija	-	skupaj	115,62$
skladišče gotovega blaga-	skupaj	126,50$
zabojarna	—	skupaj	128,07$
B.PT - skupaj	116,95$
Anioa Janc
Kako bomo letos letovali ?
Bliža s« sezona letovanja v našem počitniškem domu v Poreču in zato vam posredujemo nekaj
navodili
-	Počitniški dom bo odprt od 12. junija 1971 do (predvidoma) 12|. septembra 19734» Možnost letovanja je 7 ali 14 dni, menjave izmen pa bodo kot v preteklem letu, ob sobotah in nedeljah.
- Na oene dnevne oskrbe bomo nudili gostom v pred in po sezoni 20$ popust - za člane HPT, za '-»je goste pa 10$, in sicer v času od 12. junija do 30. junija in od 1. septembra do 121, septbijbra 1971. letovanje v tem času priporočamo predvsem tistim družinam, ki nimajo šoloobveznih o-.rok in upokojencem.
-	V času sezone, t.j, v mesecu juliju in avgustu imajo prednost predvsem tisti člani kolektiva, kjer sta oba zakonca zaposlena v našem podjetju; člani kolektiva, ki imajo v tam času planiran dopust in člani kolektiva, ki imajo šoloobvezne otroke.
-	Akontacijo v višini 50,00 N din na odraslo osebo bomo sprejemali po naslednjem razporedu« .
Čas letovanja«______________________sprejem akontacije«
od	12.6.	do	3.	71.	od	1. 61.	do	3. 6
od	4. 7.	do	31.	7.	od	14. 6.	do	16'. 6
od	1.8.	do	12.	9.	od	12. 7t.	do	14. 7
Akontacijo bo po gornjem razporedu sprejemal referent za družbeni standard od 13 do 15 ure, v prostorih "vile v parku".
-	Napotnloe za letovanje v počitniškem domu se bodo izdajale za letovanje samo ob četrtkih, kakor lansko leto.
-	Obenem vas opozarjamo, da se bodo napotnloe za nočitve v planinskih postojankah izdajale ravno tako samo ob četrtkih.
-	Nadalje vam navajamo cenik, ki velja za letovanje v našem počitniškem domu v sezoni za
lato 1971 «
Celodnevni penzioni«
1;.	Člani delovne skupnosti BPT in	upokojeno! BPT	20,00	din
2.	Zakonci članov BPT	30,00	"
3.	Otrooi članov BPT do 10 let starosti	7,00	"
4.	Otroci članov BPT od 10 let do 19 let starosti, vajenoi BPT
in vajenci članov kolektiva ( do 19 let - velja samo za šoloobvezne)	12,00	"
5.	Otrooi članov kolektiva BPT nad 19 let starosti, ki
študirajo in naši štipendisti	15,00	"
6.	Tuji gostje	42,00	"
7.	Tu j1 troci do 10 Tet starosti	20,00	"
8.	Tuji otrool od 10 lot do 19 let ( do 19 leta v« la «aro ea Šoloobvezne 27,00 d Us
9» Savezna direkcije ea reserve induetrijekih proizvoda Beograd	20,00 B
lO» Zdravstveni do« Kranj, osaadetk« heroja Grujzerja T svojih
bivalnih prostorih	36,00	*
11« Otrool Zdravstvenega doma in Sole heroja Orajserj« do 10 let
starosti ( v svojih	bivalnih prostorih)	10,00	“
12» Otroci Zdravstvenega doma in Sole heroja Grajzerj« od 10 let starosti ( do 19»leta starosti velja samo sa Šoloobvezne - v
evojih bivalnih prostorih)	17,00	*
13» Inesemol	60,00	*
14.	Otrool inoseaoev do	10 let	starosti	23,00	*
15.	Otrool inazeraeev od	10 1st	do 19 lot	starosti	32,00	*
S*t>*adena ena« veljajo le sa letovanja, ki traja do 14 dni» 7» drviva nad 14 dni se oena penziona poviša sa 50 #»
W. Barke
OBVESTILO
■K3 »S K8 SS t3 S3 S3 S! S5 tS 32 Ä “
Člana kolektiv« obveščamo, da rafaront sa družbeni^gtandgrd (Metka Perko) od 10. «aja 1971 dalj« Sala v prostorih VILS, cesta JLA 12 ( v parku)»
Ur&tìne are« ponedeljak «d 6»o® do lO.oo sreda od 6.co do lO.oo ------——»..—. —	0(» 3,30oo do 17»oc	od 13.ee do 17.oo
V»it ©stale dnov® pa od 6»co do 14.oo ure
Kaj dela mladina ?
V	maju, mesecu mladji, je vsa naša aktivnost usmerjena v praznovanje Dneva mladosti. Vrstijo se razna športna tekmovanja in kulturne prireditve na katerih sodeluje tudi mladina našega podjat jat.
Izmed športnih tekmovanj je bilo najprej izvedeno tekmovanje v malem nogometu, ki ga je organiziral mladinski kolektiv "PEKO".. Naši fantje so imali smolo že na samem začetku, saj so se v prvem kolu srečali z ekipo"Peka" in izgubili z rezultatom 0 i 2. Ekipa, ki je že v prvem kolu izločila naše moštvo iz-nadaljnega tekmovanja, je bila tudi zmagovalec tega turnir j al»
Na drugo mesto so se uvrstili pripadniki JNA iz Ljubelja, tretji pa so bili mladinci Tovarne kos. V organizaciji aktiva "Peko" je bilo tudi tekmovanje v košarki, na katerem pa sta sodelovali samo dve ekipi. Zmagala je ekipa terenskega aktiva ZMS Sebenje, ki je premagala ekipo "Peko"|. Naše ekipe nismo uspeli sestaviti zaradi zadržanosti nekaterih mladincev.
Tekmovanje v kegljanju v borbenih partijah se je vršilo že v aprilu. Tudi tokrat so bili najboljši mladinci tovarne "Peko", naša ekipa je zasedla drugo mesto; naša druga ekipa, ki je nastopala izven konkurence, bi bila z doseženim rezultatom najboljša, žal so propozicije take, da ekipa ni mogla nastopiti v konkurenci!. Tudi za šah ni dosti zanimanja med mladimi v našem podjetju. Tekmovanja se je udeležil samo predstavnik naših šahistov, Marjan Bogataj, ki je glede na to da ekipa ni bila popolna nastopil izven konkurenoe in posamezniki in dosegel odlično drugo mesto.
V	četrtek, 6|. maja,smo organizirali v Strelskem domu na Ravnah tekmovanje v streljanju z zračno
puško za vse mladinske aktive v občini. Nastopilo je 10 ekip mladinskih aktivov iz občine1.
Preko 30 strelcev je preizkušalo svoje strelske sposobnosti, najboljši med posamezniki pa so bili:
11.	mesto	Štamoar	BPT	154 krogov		od 200 možnih.,
2.	n	Mikioša	ZLIT	148	M	H
3.	n	Kotar	PEKO	146	«	m
4.	n	Malovrh	KOSE	143	n	ti
5.	H	Valjavec	J.BPT	140	n	n
Med ekipami je bil najboljši aktiv "ZLIT" s 401 krogom, pred BPT - 387 krogov, ekipo Tovarne kos - 338 krogov in drugo ekipo "ZLIT" - 316 krogovt.; Našo ekipo so sestavljaji: Prano Valjavec, Jože Valjavec in Marči Štamcar(. -
V	programu sta še tekmovanji v namiznem tenisu in rokometu/.
Kot Vidami, je letošnja udeležba na tekmovanjih s strani naših mladincev precej boljša kot lansko leto in tudi z doseženimi rezultati smo lahko zadovoljni.
Naj preidem iz športa še na drugo naše delovno področje!.
V	prejšnji številki smo poročali, da bo 18. aprila srečanje mladih samoupravijalcev v Ljubljanii. Žal moram napisati, da se tega srečanja niso udeležili vsi trije mladinci, ki so bili določeni na naši zadnji seji. Na srečanje sta šla le Marjan Herak in Lado Bitežnik].
V	soboto, 22i. maja, bodo prišli na obisk in ogled našega podjetja slušatelji večerne osnovno šole iz Postojne, ki se bodo po ogledu podjetja pogovorili z našimi mladinci e delu organi-zavije ZM v podjetju in o vlogi mladih v sistemu samoupravljanja'.
Ob 25 maju, Dnevu mladosti,bomo,na predloge obratnih vodstev nagradili s knjižnimi nagradami najbolj delovne, disciplinirane in vestne mlade delavce v podjetju. Ob podelitvi bomo pripravili skromno zakusko za vse udeležence. S tem bomo mladim delavcem dali skromno priznanje za njihovo dalo in' vspodbudili še druge, ki svoje delovne dolžnosti ne opravljajo tako kot bi Jih lahko.
0 poteku srečanja mladih samoupravijalcev pa bo spregovoril Marjan Herak, sekretar TK - ZMS, v svojem članku.
Janez Furlan
Proslava krvodajalcev
V soboto, 8> majaj je bile v Cankarjevem domu proslava krvodajalcev v počastitev mednarodnega fin® Rdečega križa. Ta organise?“ eija združuj® in p®vezuj@ ž® 114 držav s nad 240.000.000 ljudi. Pred desetimi leti mednarodni Rdeči križ uzakonil svoja načela o humanosti, nepristranostl, neutral“ noeti, neodvisnosti, prostovolnosti, enotnosti in univerzalnosti,, Ta načela nalagaj» vsemu človeštvu enako pravice in še posebej tudi dolžnosti, da si ljudje med seboj pomagamo, da se zavaruje življenje in zdrs-* v je Slovaka, ds se zagotovi spoštovanj® n j egov© osebnosti, da se povsod po svetu Siri vzajemno razumevanje, prijateljstvo, sodelovanje in trajanje med vsemi narodi.
Meči križ ss pojavlja povsod, kjer js potrebna pomoči,. Elementarna nesrečo in nezgode na osatali nas zaskrbljujejo, požari povzročajo velikansko materialno škodo,
'badno vač je nevarnosti, ki ogrožajo našo življenje, pa tudi gmotno stanje in premo-žanje-. Potrebe po edinstvenem in nenadomestljivem. zdravilu, človekovi krvi, so iz leta v leto večje. Da bi mogli zagotoviti doVolj te. 11 dragacene tekoč ins" v naši republiki, je nujno, da pridobim© na oduzem krvi 70 tisoč Ijudio Nobena ekoija pa ni uspešna in koristna, če ni osnovana na zavednosti, solidarnosti, prostovoljnosti in slogi? le topel
medčloveški odnos nas lahko navaja k temu.
Proslava krvodajalcev v Tržiču je bila pomemben dokaz © delu organizacija Rdečega križa ter pohvala mestu in posameznikom;.
Krvodajalska akcija v preteklem letu Je bila dobro organizirana in naša skupna obveznost je bila izpolnjena z 107
To Ja posebej povdaril v svojem govoru doktor Boris Kravanja, predsednik Komisije za krvodajalstvo pri Republiškem odboru RK Slovenije. Posebne diplome 30 prejeli večkratni prvo-fiajaloil Prano Parko - kri je daroval 72,
Jožefa Pjevčevič, upokojenka in Prano Težak iz tkalnice sta dala kri 25 krat, Ivan Ahačič, Jelka Peharo in Mirko Sajovio - 15 krat, lo krat pa so dali kri! Ludvik Avguštin, Anton Črnileo, Stane Gaber, Mujo Hovič,
Ida Kimeveo, Anton Kovačič, Perdinend Kramar, Alojz Lužar, Marjan Mlinar, Hedvika Napret, Jože Poljanec, Antonija Seifert, Prano Šavs, Marija Špendal, Anton Vrhovniki» Za j krat darovano kri j® prejelo priznanje 47 krvodajal-eev® Na proslavi je sodeloval gost is Pranoija, g. DU Pinson s soprogo, v spremstvu Maksa KLanška, sekretarja
RK Slovenije in predstojnika Zavoda
sa transfuzijo krvi iz Ljubljane
dr. Vojka Mlinarja je vsem udeležencem -
krvodajalcem za spomin na prijateljsko srečanje izročil francosko krvodajalske značke, organizaciji . Rfiečega križa pa spominsko darilo -miniaturni Eiffel-cv stolp. Po podelitvi priznanj je z iskrenimi besedami izrazil, da prijateljsko sodelovanje v humanitarnih organizacijah in akcijah ter izmenjava izkušenj krvodajalske služb® povezuj® narod® raznih držav v plemenitih ciljih.;»
Kulturni d»l programa jo tzvadla folklorna skupina "Karavanke", tržiški oktet z vodjem Francijem Šarabonom In glasbeni ansambel. Poslušalo« so prijetno navdušile sestre Potočnikove, ki eo zapele tri narodne pesmi.
Vai gostje, Številni obiskovaloi in večkratni krvodajalci, med katerimi je večina članov delovne skupnosti BPT, so ob z-ključku z dolgim aplavzom nagradili vse sodelujoče. Nato je bil prirejen skromen sprejem krvodajalcev in gostov v restavraciji hotela "Pošta".
Nemalokrat dejanja potrjujejo v neštetih situacijah in različnih potrebah, da lahko prav vsak človek računa b tem, da bo vrjetno nekoč tudi sam potreboval nenadomestljivo zdravilo "kri". Prav zaradi tega moramo biti v akcijah in dejanjih enotni ter si v srca zapisati«
03TANTM0 ZVESTI KRVODAJALCI IN PRIDOBIVAJMO ŠE DRUGE!
Ivan Valjavec
II. Občinsko tekmovanje ekip prve pomoči
Na osnovi razpisa Republiškega odbora rdečega kriza in Republiškega sekretariata za narodno obrambo SR Slovenije je bilo tudi v noši občini organizirano JI. občinsko tekmovfsnje ekip prve pomoči, v aoboto
15.	maja , na prostoru Dred Zdravstvenim domom v Tr lču. Na tekmovanju so sodelovale ekipe civilne zaščite delovnih organizacij in krajevnih akurnosti ter dve ekipi RK. otrebna navod la je izdslal stroi-iovni center za rrvo omoč rr
ReruuJ	odooru RK Slovenije in vsebujejo
torto r..\ reizkus in oceno teoretičnega zn-ji.ia to»' modele poškodb zn praktični preizkus znanja no manekenu. Snov, ki je bil- z- jota na tekmovanju, je predpisana s "programom PO-urnego tečaja prva pomoči za odra le" in še dodatno urjenje v pripravah nr tomovon ju.
«
s
1
S
*
*
*
%
*
*
5
5
*
*
%
*
*
S
%
*
*
«b
*
*
5
5
*
*
5
Vsaka ekipa je obvezno morala imeti naslednjo opremo« dve nosili, dve s predpisano vsebino napolnjeni torbici prve pomoči in narokavni znak. Strokovno tekmovalno komisijo so sestavljali« dr. Tone Martinčič - predsednik, dp. Oton Kikel - član in višja medioinska sestra Jelka Zagorc - članica. Zapisnikarji« Nuša Erjavšek, Anica Janc in Lea Grum.
Za preveritev teoretičnega znanja prva pomoči je bilo določenih 30 vprašanj in za vsuk pravilen odgovor je tekmovalec dobil eno točko, torej največ 30 točk.
Dri preverjanju praktičnega znanja na osnovi oskrbe fiktivne poškodbe, ki jih je realistično pripravil na manekenih Jože Zupančič, ali pa s pomočjo slike (prelomi kosti itd.), pa so bili kriteriji za ocenitev znanja naslednji«
ft) pravilnost oskrbe poškodb« ir pristop do poškodovanca,
b) kralitata m «gtetski iagled opravljene oskrbe„
Sako
go tekmoval.ol lahko dosegli! na
3C< točk.
edličn® oskrbljene poškodbo sa estetski isglod la kval}»'
-	30
sa pripravo poškodovanca sa transport s nosili
- 10
sa pravilen preneo s nosili
in sa medsebojno povezovanje
«pravil vsake trojke
ZBOR MLADIH SAMOUPRAVIJALC3SV V LJUBLJANI_____________	_________________
^■xxrsmmBSSKmmK^ - aasgTTntMffflivrgaajcg^	——
s « Učenje plavanja na vami peščeni obali Je Jalov inapor, treba Js v vodo, " Ja dejal predsednik Republiške konference Zveze mladina Slovenija, Živko Pregai»v uvodnih besedah»
10
NajboljSi «spah na tekmovanj« jo Sosoglo P» skipa tovarna '‘'Peko*1 in as js tak® «vrstila na I» mast«s0 Sodslovala b« tudi na republiškem tekmovanju, 20oSo71 o v Velenju. II» .mesto jo osvojila zr.ešE tekmovalna skipa v naslednja soatattu Helenca Star ~ centralno skladišča-Mirko Plesničar - skladišča gctovaga blaga, Zvonka Brain ■> tkalnica,
’Nadaljevanje sestavka je povzetek osnovnih »iali »njegovega govora»
Nikakor z* gre jemati rasno trditve, da je mlade ! treba učiti samoupravljanja}. Samoupravljanje ni ‘enoataten in. lahek posel, samoupravna zavost a« Minore prodreti s pomočjo knjig in predavanj, tem“
)več predvsem a samoupravijaleko prakso. Usposablja“ jnje mladine v kabinetu, opremljenih e samouprava® {literaturo v steklenih vitrinah, pa mora doživeti »isto usodo.
Sončka Žepič - tkalnica, Rmanu Planine -• keafekjf in Milam Gregorčič ~ alektrodelavnioa»
iUa bo objektivni Interes mladih za samouprave d® [kraja postal tudi zavestna težnja, moramo vsa »naše sile usmeriti v samoupravno oslobajanje sSimvečjega dela mladih, vrstnikovo Ne smem® mi™ Ialiti samo "na mladino do 17 let", temveč na »samoupravnost vsega okolja, kjer mladi živim® in »delamo.
Sskmovela® okipe je vodil ing). Vladimir Halužani pripravil vse potreba© in sa izredno potrudil !s& povezovanje vseh članov ekipe v dolo»
Vgsm tekmovalec® iskrena čestitkai
Na 113]. mosto se je uvrstila II!. «kipa tovarne "Peko", s obvezniki snote civilne zaščita'.
SIS
ìSamoppravljanje, kot objektivni interes mlade [organizacije ni laskanje mladini, temveč ugotovitev, |ki opozarja na mnoga dragocene potenciale, ki • jse v njej skrivajo in ki jih je za dobro družb® lin mladih v njej potrebno razviti in izkoristiti. fV samoupravljanju lahko mladi največ in najbolj® »damo, v samoupravljanju mladi in najbolje dobim».
I"Teorije" o apolitičnosti in nezainteresiranosti fmlado generaoija se širijo precej hitreje kot {volja za analizo družbenega položaja mladih'»
Slednja, ja dokaj težka naloga in tudi nalo~ ge, ki jih tirja položaj ml.adih, niso enostavne in udobne.
Nezadovoljiv položaj mladih, ki ne nastaja, ker bi družba "imela piko" na mladino, temveč ker samouprava-še ne prevladuje v naših družbenih odnosih in poplava odtujenih, for* mainih ter nedoživetih družbenih vrednot,
usmerjata mlade "nazaj k naravi", k zatekanju
Ob razglasitvi rezultatov predsednika strokovnef;
v temeljne moralne vrednot® in v odmikanje od družbene aktivnosti. Za vrednot®, ki si jih mladi oblikujemo, navadno nismo pripravljeni priznati, da so socialistične, čeprav to večinama ao, toda med njimi in našo samoupravno socialistično prakso zij® velika prevelika vrzel.
V svojih naporih za samoupravljanje mladi n® smejo poznati meja. Nikdar ne moremo biti preveč revolucionarni v bitki za ta oilj» Dobro moramo analizirati položaj, potem bo
komisije dr» Toneta Martinčiča, jo I. plasirana!! moramo boriti}. Toda, revolucionarnost se
ekipa prejela sa nagrad® kompletno torbice prvo pomoči in diplom«, vsak takmovaleo pa So | praktične daril«. Nagrado je pripravil Odsek sef nerodno obrambo.	*	jj
ne meri po ostrini naše bitke, temveč po naših uspepihi. Naša akcija mora biti smisel“ na, ne bojazljiva, temveč učinkovita. Ns rabimo revolucionarjev, ki so pozabili, kaj pravzaprav je njihov cilj."
Ivan Valjavec
Marjan Herak
DIALOG
Ud
■mSOBT)
// Kongres samoupravljavcev
dialog 'SaraJevu
s tovarišem Jankom Jagodicem, predsednikom Delavskega sveta BPT, ki je zastopal naše podjetje na tem velikem zboru. Nekaj -njegovih vtisov lahko preberete v naslednjem sestavku.
TOVARIŠ JAGODIC,PRAV GOTOVO BO BRALCE NAJPREJ ZANIMALA UDELEŽBA, SAJ TA ZBOR NI BIL "VELIK"
LE PO POMEMBNOSTI, AMPAK TUDI OBSEGUj.
Na 2. KONGRESU SAMOUPRAVLJALCEV v Sarajevu je samo iz Slovenije sodelovalo 252 delegatov, med njimi tudi trije iz Tržičaj eden teh treh je bil delegat našega podjetja. Že te številke zgovorno pokažejo na obseg udeležbe'.
KAKOR VEMO, JE BILO DELO RAZDELJENOJ BI NAM HOTELI POVEDATI NEKAJ TUDI 0 TEM?
Samo delo kongresa je bilo razdeljeno na štiri tematska področja in to«
I.	Komisija za nadaljno izgradnjo razvoja in pospeševanja učinkovitosti samoupravljanja v delovnih organizacijah,
II.	Komisija za probleme razširjene reprodukcije in integracije na samoupravnih temeljih.
III.Komisija za probleme razvoja samoupravne družbe in življenjskega standarda delovnih ljudi.
IV» Komisija za probleme krepitve vloge združenega proizvajalca - osnova razvoja samouprav-hega sistemai.
O ČEM STE GOVORILI PRVI DAN ZASEDANJA KONGRESA?
Prvi dan je kongres zasedal skupnoi. Kongres je otvoril Dušan Petrovič - Šane in v svojem iz-laganju predvsem nakazal pomen in namen tega srečanja delovnih ljudi iz vse Jugoslavije.
V uvodu v svoj referat je Edvard Kardelj povda-ril moč samoupravljanja v preteklih 20-tih letih ter se zavžel za to, da bi šli z razvojem samoupravne družbe še hitrejše naprej. Sledil je svečan trenutek, ko je skopski delavec predal tovarišu TITU priznanje vseh samoupravi jalcev Jugoslavije, kot dokaz, kako delovni ljudje cenijo njegove napore pri uresničevanju ciljev, ki smo si jih zastavili. V uvodnem govoru tovariša TITA je bilo slišati marsikatero pikro na račun tistih, ki hočejo spodkopati globoke temelje našega družbenega sistema, ki sloni
predvsem na dobrih samoupravnih odnosih1. Nebi se zadrževal pri njegovih besedah, saj ste govora tovariša Tita in Kadrelja lahko prebrali v dnevnem časopisju in spremljali po televiziji.
IN KAJ JE BILO DELO DRUGEGA DNE ?
Drugi dan je kongres nadaljeval delo v komisi jaht»
Sam sem sodeloval v I. komisiji.
V kongresnem materialu smo dobili predloge in osnutke 27-tih resolucij, ki naj bi jih sprejeli. Na te predloge je bilo s strani delegatov podanih v 1. komisiji skupno 37 dopolnil (a-mandmajev), katere je potem kongres sprejel. Diskutanti so predvsem obravnavali probleme s katerimi se srečujejo v delovnih organizacijah ali družbenih službah.
MORDA NEBI BILO ODVEČ, ČE BI SE USTAVILI PRI NEKATERIH IZVAJANJIH DELEGATOVI
Začel bi kar s poročevalci s področja tekstil* ne industrije, saj nam je ta najbližja. Poročalo je skupno 5 delegatov.
Predstavnik "MTT" Maribor je med drugim dejal» "V Sloveniji je velika istrošenost tekstilnih strojev. Treba je izboljšati organizacijo v podjetjih in morda preiti na surovine kemijskega izvora, saj nas je nedavna devalvacija močno prizadela, ker smo vezani izključno na uvoz surovin. Zahtevamo ukinitev obresti na poslovni sklad, uvedbo degresivne stopnje prispevka na osebni dohodek, zmanjšanje obresti na kredite za modernizacijo, odpravo carine na uvoz opreme v tekstilni industriji, ter najmanj 2 kratno povečanje p remij za izvoz tekstila," je zaključil svoje izla-ganje delegat iz Maribora!.’
Silvester Jurjan - "VARTEKS", je povedal, da je tekstilna industrija največ prispevala k hitrejši povojni izgradnji!. Veliko je tudi nalagala v druge dejavnosti in prav zaradi tega je ne smemo, sedaj v težavnem položaju, tretirati tako, kot druge veje gospodarstva. Dejal je, da je tekstilna industrija društven problem, ne pa samo problem samih tekstiloev.
Iste težave je nakazala tudi predstavnica "TETEKS"-a iz Makedonije ter opozorila na dejstvo? da je Jugoslavija predzadnja v Evropi po potrošnji tekstila na prebivalca.
Cene tekstilnim izdelkom so se najmanj dvignile, prav tako pa ovira nas tekstilce, še naprej nezaščiten uvoz tekstilne robe.
Marioa Stojkovič iz Duga Resa ja ugotovila, da eo ee sredstva, namenjena za nerazvita področja, uporabljala za saniranje nelikvidnih delovnih organizacij ter dodala, da t-1 bilo treba dobro razmisliti o predlogu, da bi namesto davka na OD osebni dohodek, plačevali davek na celokupni kapitsl posamezne delovne organizaeijei.
So je bilo nekaj misli in predlogov delegatov, ki so zastopali tekstilno industrijo.
KAJ PA JE BILO POVEDANEGA 0 DRUGIH PANOGAH GOSPODARSTVA?
Tudi druge panoge gospodarstva tarejo podobne težave kot nas, V težkem položaju so železničarji, brodograđnje, usnjarska in gumarska industrija. Velik glas so povzdignili tudi kulturni in prosvetni delavci,
za katere pa ne bi mogli reči, da so na repu lestvice družbenega dohodka.
KAKŠNA KONKRETNA MNENJA, OZIROMA ZAKLJUČKI SO BILI PODANI?
Slišati je bilo veliko mnenj, da delovni ljudje podpirajo ustavne spremembe in prav od njih veliko pričakujejo. Sindikati morajo imeti največjo vlogo za razvijanje samoupravnih odnosov, tako v podjetjih kot v družbenem sistemu.
Pri samoupravnih odnosih naj se upošteva predvsem to, kaj delavec sam misli in ne, kaj mislijo drugi okoli njega. Treba se je še naprej boriti proti nepravičnemu bogatenju, raznim visokim honorarjem penzionistov, ki so ostali na svojih delovnih mestih ter s tem praktično zapirajo pot mladim strokovnjakom, ki zaradi tega odhajajo v inozemstvo.
Prisilna uprava v današnji stopnji samoupravljanja je popoln anahronizem. Sprašujemo se, če lahko o prisilni upravi odloča samo skupščina, ki je največkrat indifirentna do tega v podjetjih.
Prav tako je bil povdarjem predlog naj bi SDK objavljala mesečna poročila o stanjih v podjetjih in družbenih . službah in tako preprečila morebitne zlorabe 8 strani posameznikov na odgovornih delovnih mestih.
čeprav je bilo precej pripomb in nezaupanj do družbe, pa je le večina delegatov prišla do tega, da 26 let po vojni lahko predlagamo, volimo in upravljamo, kar ni uspelo še nobenemu v tako kratkem roku.
PRIŠLA SVA DO ZADNJEGA DNE ZBORA SAMO? UPRAVI;JALCEV. O ČEM JE TEKIA RAZPRAVA ? KAJ STE SKLENILI?
Zadnji dan kongresa je bila plenarna seja, na kateri smo sprejeli 27 resolucij. Morda na kratko, kaj vse so posamezne resolucije vsebovale. Govorile b’.:- o dohodkovnem sistemu, samoupravnem sporazumevanju in dogovoru, nadalje o kadrovski politiki, izobraževanju, znanstvenem in tehničnem delu, o delovnih pogojih, zaščiti pri delu in drugem. Resolucije vsebujejo tudi poglavja o samoupravnem povezovanju različnih področij, o položaju združenega dela, o socialni varnosti, življenskem in družbenem standardu, stanovanjski politiki, o krepitvi odgovornosti, mednacionalnih odnosih, združevanju občanov in o vseljudski obrambi.
Podrobneje o posameznih resolucijah morda v eni naslednjih številk tekstilcal
Delegati smo sprejeli tudi predlog odloka o pripravi kodeksa samoupravijalcev.
Prav tako smo izglasovali odlok, da se 27 junij razglasi za dan samoupravijalcev,
toda ne kot državni praznik;. Samoupravi j alci so tudi podprli predlog, da bi leto 1972 bilo leto kvalitete, 8a častnega pokrovitelja pa smo predlagali tovariša TITA.
IN ZAKLJUČEK KONGRESA?
Sklepno besedo je prevzel predsednik TITO, ki je bil vidno zadovoljen z delom kongresa» Dejal je, da je zadnji čas, da so razni družbeni elementi kaznovani za svoje neodgovorno delo;. Ne smemo dopustiti, da bi na današnji stopnji samoupravljanja ostali nekaznovani.
Treba je preiti iz anonimnosti na subjekte z imeni in priimki.
Kongres smo zaključili z zahtevo, da tovariš TITO ostane doživljensko na čelu naših delovnih ljudi. Končali smo 4-dnevno delo in se napotili nazaj med sodelavce, da jim prenesemo ugotovitve in sklepe II. kongresa samoupravijalcev Jugoslavije.
ZA KONEC NAJINEGA RAZGOVORA BI VAS PROSIL ŠE ZA VAŠE MNENJE 0 TEJ VELIKI MANIFESTACIJI.
Kongres ni bil zgolj politični manifest delavskega razreda, ampak prizadeven delovni dogovor peoizvajalcev, ki nosijo glavni delež našega gospodarskega in družbenega razvoja. Samouprar-vljanje je naša vsakdanjost, del našega življenja in dela. Vse, kar je doslej težilo samo-upravljalee, kar jim je jemalo poguma, imamo sedaj napisano v sprejetih resolucijah, ki nam zagotavljajo dovolj moralne in celo materialne opore. Seveda to ne sme ostati samo na papirju ampak moramo s skupnimi močmi spremeniti v prakso vsakdanjega življenja;. Samoupravljanje je pognalo globoke korenine in prav zato sedaj lahko preidemo od besed k dejanjem. Z ugotovitvijo, da je bil kongres samoupravijalcev in močan mejnik našem nadaljnem razvoju, naj kon"sm ovoja za-eaža«ja z velikega zbora delav--ska;:a razreda v Sarajevu.
KAKO PREŽIVITE PROSTE SOBOTE?
Raxyovtr vpé!ì > Skjatt Saj* Fob^tnffj* I HatMu* 7’fcmfac
Janez Boaoelj - konfekcijai
Ponavadi preživim prosta sobote kar v dal«} sedaj Jo precej dela na vrtu, pa tudi okoli hiše ie vedno najde kaj za postoriti® Če je prav posebno lepo, se najde Sas tudi za V planino(, Tja hodim rad, pa tudi kam dalj bi Sel, sano je premalo denarja in Se ni "evenka* v žepu, se tudi daleS ne pride,
Sioer je pa tudi doma lepek
Prano PogaSnik - belilnlca:
Ha vsak naSin Je bolje, da so proste tri sobote v mesecu, a rad bi videl, da bi bil datum planiranih prostih dni bolj gotov, saj mi spremembe dostikrat preprečijo lastne načrte:.
Ponavadi porabim prosti Sas za delo, ker gradim hišo in moram se posvetiti tudi družini, Sadi gremo na izlete, ki pa so včasih vezani z raznimi opravili,
Z ženo delava v različnih, izmenah in zato med tednom ni moč narediti vsega potrebnega V hiši in okoli, pa to ponavadi opravimo kar ob prostih sobotah ali v nedeljof,
Marija Veber - predilnicaž
Včasih smo delali po ves teden in ni bilo prostih sobot, pa je šlos A prav je, da so in sedaj, ko smo tega vajeni, bi se težko privadili nazaj J pa tudi pogrešali bi Jih, saj je mnogo laže razporediti delo in počitek sedaj, ko sta prosta dva dneva skupaj,
V zimskem času ponavadi malo dlje poležimo, poleti pa nas sonce zvabi v planine ali druge izlete, obiščemo sorodnike in tudi za delo ostane dovolj časa.
Sicer pa grem kmalu v pokoj in bo prostega časa dovolj - najbrS včasih še preveč]
Ana Ravnik - tkalnica»
Vsaki gospodinji pride prosti čas prav, da ga izkoristi za ovoje delo} posebno, ča je Žena zaposlena, ni nikoli prosta. Tudi jaz največkrat porabim proste sobote in nedelje za delo doma, saj ga nikoli ne umanjka. Vsa opravila nam vzamejo ge preveč časa, saj ae je treba posvetiti tudi otrokom in dostikrat se na morem® tako ukvarjati e njimi, kakorbi želeli,,
želim si, da bi prosto sobote ostale in bile tudi v naprej plačana, aaj Ja dunerje vedno premala!® No, saj veste, da je treba znati razdeliti dv® delavski plači, da j» družina cel messo sita ln vadno napravijanal
Vinke Zavrl - mehanična delavnica»
Imam družino, z ženo ava oba zaposlena in zato Js treba tudi v prostem času vodno kaj narediti® Posebno ob konou tedna je potrebno vse spraviti v rad, nakupiti brano, popaziti otroka, pa tudi kekkšns bolj "moško* dal® se najde pri MSI'.
Če jo lepo vreme, grame na sprehod, ker so otroci radi zunaj, a prav zaradi njih ai moč iti kam dalj® Kadar smo daaa v soboto la nedeljo, lahko vso aaradim®, pa tudi odpočijem® sa?» Dobro Jo, da smo več prosti, e ne zdi se mi prav, da »0 asa Stali prva štiri proste sobote v dopust^
Ivanka Serak - uprava»
V sobotah »e posvetim domu, ker je med tednom premei* časa, da bi v popoldanskem času, po službi* opravila veo potrebno tudi doma® Gospodinjskega dela nikoli ne zmanjka, pa tudi opravila na vrtu in še vse ostale drobnarije vzamejo čas® No, in če človek zida hišo, ni niti časa za izlete tor zabavo, niti donarja ae^
Če ostane kaj prostega časa, raje malo počijem In si naberem novih moči ter volje, saj služba tudi zahteve "oelega človeka*, ^e tako e® lahko v novem tednu spot posvetimo dolu in uspešno delimo moči med vse naše nalog».
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI HPT«
3ssac3s==sa:
32 - POLITIKA
Samoupravljanje i društveno ekonomski razvitsk Jugoslavije 1950 - 1970 Savezni zavod za statistiku Beograd 1971
UDKt 321 1950 - 1970 (497.1) - 861 Sit.oec. II. 87	Ino. št. 1728
000808
000
331 - VPRAŠANJA DELA
Jugoslovanski zavod za produktivnost rada Proučevanje rada II. izdaja
Privredni pregled, Beograd, 1966
UDK« 331,001 (07) - 861	Inv. štj. 1749
oooo§8ooe
34 - PRAVO
1.
2|.
Priročnik za javno razpravo o spremami)ah ustave SFRJ Delavska "enotnost ljubljena, 1971 UDK « 342,4 (4971.1)(03) « 863
lit.anet. I. 103 (l.ex.- 5.ex) Inv.štu 1744 ~ 1748
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakonika e kazenskem postopku
Uradni1 list SR Slovenije, Ljubljana, 1971 UDK« 343.24 (094.4) = 863
©00<
§08000
Lit.iuri. ]}. 25 - D (l.ex) Inv.št. 1753
3(. Zbirka sudsklh odluka« 15. knjiga, l.zvezek (Sudovi opče nadležnosti i vojni sudovi) Službeni liBt SFRJ, Beograd, 1970 lit iur. L. 40 / XV. 1 Inv.št. 1750
614 - ZAŠČITA PRED NEZGODAMI
Gasilski priročnik
Gasilska zveza Slovenije, Ljubljana, 1971 UDK« 614.84 (05Ž) » 863
did. I. 10 (l,ex. - 15. ex) Inv.št. 1729 - 1743
o
000
000000000
000888000
000888000
658 - TRGOVINSKA TEHNIKA
Marinkovič Ilija«
Zbirka spolnotrgovinskih deviznih i carinskih propiea ( D. del)
Pravno ekonomski cantar, Beograd,1971
UDK« 336.221 (382/398.6) - 861
Lit. oeo;. I. é4/l	Inv. št> 1724
Iž NAŠEGA UREDNIŠTVA
Marinkovič Ilijai
Zbirka spolnotrgčvinakih .dvižnih i carinskih propisa (II. del) Lit. oec. I. 84/2	* V. St. 1725
Dr. Vitez Ivans
binanoi3sko poslovanje i radnoj organizaciji Informator OEP/l-2, Z,., reb 1971 OTE s 658.15 = 862
Lito oee. I. 5/1 “ *’	" InVo Sto 1726
000008
000
Dr. Obraz Šaman.-:
Planiranj® - Razvej 1 lansiranje proizvoda za tržište
Informator OSP 71/12-13, Z-egreb 1971
UDKs 65.012.2 (339.21)« 347.731 « 362
Lit. oec. I. 5 V' 12 “13	Inv.št. 1727
600
000

I Opravičilo
NAGRAJEN,'I
KRIŽANKE
- tkalnica
1*0	Tilke. Mrak	
2*.	M&lči	Part©k
3‘o	Vinko	Brezar
25300 N din predilnica 15,00 N din centralno skd0,00 N din
Vsem nagrajenoem iskreno čestitamo.
NAGRADE ZA KVIZ tokrat niso bile podeljene, kor ni bile pravilnih rešitev. Želimo vam v©8 zadovoljstva in uspeha pri reSevanju slikovnega kviza.	Uredništvo
9
9
9
®
®
d
@
©
è
©
©
o
©
®
9
o
Vsam bralcem Tekstilca se opravičujemo za zamudo s katero je izšla 4. številka. Nastala je zaradi preobremenjenosti tiskarne pred prvomajskimi prazniki.
Selimo in upamo, da v bodoče do takih zastojev ne bo več prišlo, zato vas prosimo za razumevanj«!
Uredništvo
Opravičilo
Opravičujem se Paniki K u h ® 1 j, ker asm jo po krivici obdolžila dejanja, ki ga ni storila in zaradi neresničnih izjav.
Marinka Longar

REŠITEV KVIZAs POZNATE PODJETJE,
? KATEREM DET,ATE?
le a(d); 2>b;	3.b| 4.c; 5.(a) b; 6.e;
7‘o a(o)s 8.b;	9.a9o,®,f5 10.b; ll„a,d,6,gs
12.0 bo
Prejeli smo 22 rešitev kviza in vse so bile nepravilne. Pri vprašanju 10 ste vsi (razen enega) obkrožili točko o - pravilno je b.
Najpogostejša napaka je bila pri vprašanju 11, ker je marsikdo obkrožil tudi točko b pravilno*a; d,e,go
REŠITEV SLIKOVNE KRIŽANKE "1. MAJ"!
Prazniki dela, OE, lan, rtina,majskaiparada, pilul®, A, skusil,Ozark, and,OH,B,lojenkaf Snično,nake,EA,OT,jour,Ttos sod,kvota,kg, kiosk,Erika,T»avnoj, meditersn,RN, L,D,Anita, ÀAR,šekli a, AG, igra,one,Roma,UAR,Tinca,oskas, avion, oat,INA, otka, E, oramnik, Sterle,
Ani, Re I, Teodor, traba, plat, ole, Ankara.
Ta mesec smo prejeli več rešitev križank, kakor prejšnji; vsega skupaj jih je bilo 37, od tega 6 nepravilnih.
Otrokova odgovornost in neodvisnost
Staral povsod iščejo priložnost, da bi privzgojili otroku občutek Odgovornosti. Marsikdo upa, da bo z drobnimi opravili rešil to nelogo, v bistvo pa z njimi ne pripomoremo kdove kaj k občutku odgovornosti. Narobe, v prenekaterem domu se vnamejo zaradi takih vsakodnevnih dolžnosti stalne bitke, ki povzročajo napetost in jezo med starši in otroci, če bomo grobo vstrajali pri svoji zahtevi, bo to lahko kvarno vplivalo na oblikovanje otrokovega značaja.
Preprosto dejstvo je, da občutka odgovornosti ni mogoče vsiliti. Lahko raste samo iz otrok samih, se oplaja in usmerja ob vrednotah, ki jih vidi otrok doma in v družbi. Občutek odgovornosti, ki ne temelji na pozitivnih vrednotah, je lahko antisooialen in destruktiven. Potepuhi so neverjetno pozorni in skrbni drug do drugega in do svojih. Člani mafije, na primer, Jemljejo svoje dolžnosti na smrt resno. Slepo izvršujejo ukaze, nesebično podpirajo svoje tovariše in skrbe za družine zaprtih pajdašev.
Vir odgovornosti
Radi bi, da bi bili naši otrooi zanesljivi ljudje, hoteli bi, da bi njihov občutek odgovornosti temeljil na najvišjih človeških vrednotah. Bolj po domače povedano odgovornost mora izhajati iz spoštovanja do življenja in iz prizadevanja biti srečen. Toda, odgovornosti navadno ne merimo s tako širokim merilom. Odgovornost ali neodgovornost vidimo v veliko bolj konkre-
A
tnih primerih« v neredu, v zamujanju šole, v površnih domačih nalogah, v kljubovanju in neposlušnosti ali v neprimernem vedenju.
Vendar je otrok lahko vljuden, ima sobo čisto in v redu, lahko je natančen pri domačih nalogah, njegove odločitve pa so vseeno neodgovorne. Tako je posebno pri tistih otrocih, pri katerih smo vedno mi odločali, kaj je treba storiti in ki bo imeli malo priložnosti, da bi sami presojali, sami izbirali in notranje rasli..
Koliko naših navkov se otroka prime je odvisno od tega, kako mu gredo naši nasveti do živega. Vrednot ne motemo učiti. Vrednota morajo otrooi vsrkati vase, postati morajo del njih in to je mogoče samo na ta način, da se istovetijo, da se kosajo s človekom, ki si je pridobil njihovo spoštovanje in ljubezen. Tako je torej problem odgovornosti stvar staršev ali natančneje, vrednot, ki jih otroci vidijo pri staršihf. Treba pa se je vprašati» ali moramo kaj storiti, da privzgojimo otrokom takšen čut odgovornosti, kakršnega mislimo?
Kolikšna je zanesljivost otrok je odvisno od tega, kakšen odnos imajo starši do otrok in kako spretno ravnajo z njimf. Naš odnos do otrok bo pravilen, če jim dovolimo izražati in sproščati vsa čustva} Spretno pa bomo ravnali z njimi tako, da jim bomo pokazali, kako lahko pravilno vsmerjajo svoja čustva.
Brez dvoma bomo imeli pri tem hude težave. Večkrat ne vemo kaj bi storili, če naletimo na razburkana čustva. Kadar se srečamo z viharnimi čustvi svojih otrok, se zgodi, da jih skušamo zanikati, prevaliti krivdo na koga drugega, skušamo ustrahovati otroke ali pa stvar polepšati. Uporabljajo je udobne fraze, ki pa niso kdove kaj koristna.
Zanikanje» "Saj ne misliš tega, kar si rekel; saj Imaš rad svojega brata." Prevalitev krivde«" Saj tega ne govoriš ti, ampak le zlodej, ki tiči v tebi." Ustrahovanje» "Če rečeš samo še enkrat besedico " sovražim", te tako premlatim, da boš pomnil vse življenje."
Olepševanja “Saj v resniai na eovražiš svojega brata. Lahko» de ga nimaš posata® rad» teda teke oböutk: moraš v seti premostiti®81
ffak© ugotovitve noSejs, upoštevati dejstva, da čustsv, kakor tudi marasle rake ne moremo ustaviti in jih zanikati? lahke jih. le preusmerimo. Če jih na priznamo, ei nakopljemo nesrečo na glave. Moramo priznati njih ir njihovo moč» z njimi moramo ravnati pametno in jih pravilno usmerjati!«
Vprašanja pa ostane« Saj naj storimo, da homo premostili prepad msd oilji, ki jih hočemo doseSi
in vsakdanjimi težavami? Kje naj začnem©?
Odgovor na ta vprašanje je v tem, da si maramo v ta namen napraviti nekakšen načrt naših dolgoročnih in kratkoročnih prizadevanj« Prvo» e čemer ai moramo hiti na jasnem, je to» da je vzgoja etrokovega značaja odvisna od našega odnosa d© njega in da potez značaja ne moremo graditi s
besedami» temveč s zgladijo
Prvi korak v našem dolgoročnem prizadevanju je» da se odločimo zanimati se za vse, tudi za ,to» kar otroci mislij® in. ker notranje čutijo in ne samo za to»ali ubogajo ali ne®
Kako bomo spoznali» kaj otroci mislijo in kaj čutijo? Otroci nam dajejo sesal ključ de tega. Kjihove občutke spoznamo po besedah» po glasu» po kretnjah in po držijr Potrebujemo šemo uho
fia slišim®» ®ko, da vidimo in sree» da čutimo«
Kaše geslo bodi 8 n aj razumem, naj to tudi pokaže mj naj p s v e s -in n# grajam tjavdan«
Ss pride otrok domov silno počasi in vleče noge za sabo, že po korakih vemo» da se mu je pripetilo nekaj neprijetnega^ Se hočemo biti svesti svojemu geslu» ga ne bomo ®govori!i s takimi pripombami 8 K Zakaj pa tak: kisel obraz? Kaj pa s® držiš kot mila jera? Kaj si spet
slpičii?"
SKsr bi ràdi spoznali otrokovo notranje stanja» sa izogibajmo pripomb» ki ne ustvarjajo drugega kot zamero in sovraštvo;® Namesto tega lahko starši pokažejo razumevanje? "Nekaj neprijetnega s® ti je zgodilo® Danes je bil hud dan satso"
Taka ugotavljanja so bolj priparočljiva« Fprašanja izražajo namreč radovednost, ugotovitve pa
sočutja;«
Starši» ki so a svojimi otroki " v vojni"» bodisi zaradi đrdbnih opravil, bodi si zaradi drugih dolžnosti» si morejo biti na jasnem» da te "vojn®" ne morejo dobiti® Otroci imajo več česa in energije» da se opirajo» kot jo imajo starši« ki njih priganjajo k temu ali onemu»
In tudi če ‘zmagajo» s® jim to lahko maščuješ Otroci postanejo pusti in nerzvozni ali pa uporni ki ali celo prestopniki®
Samo na en način lahko saagsm® — da si pridobimo otroška sroa« Sa naloga b® nam zdi v takem stanju nemogoča, je pa samo težka in mi imamo vs®^ da ja lahko izpeljemof» S® ai starši pri” zadevajo rahločutno poslušati» če ss vzdrže pikrih pripomb in če se seznaalj® z otrokovimi občutki in zahtevami brez žalitev» se prične v otroku nekaj spreminjati. Sočutni ton pritegne otroka k staršem» otroci vidijo njihovo ljubeznivost» vidijo, da jih starši jemljejo zares in da so z njimi vljudni, pa as prično v vsem tem kosati z njimi. Otrooi se ne bodo spremenili č®z noč, toda napori bodo navsezadnje poplačani®
Marjeta Pirih
Delo, počitek in rekreacija
Delo Je zavestna in organizirana aktivnost človeka. Pri tej aktivnosti pr;.de vedno do pojava* ki mu pravimo utrujenost.
Znanost in praksa sta pokazala* da sa utrujsnost ne more in ne sme premagovati s skodelico kave, cigareto, Šilcem žganja ali s poživili»-tableto. Utrujenost se da premagovati le ■ organiziranim, vnaprej pripravljenim odmorom - počitkom.
Po obliki in namenu ločimo pasivni in aktivni počitek. Oba sta nenadomestljiva in nezamenljiva. Pasivni počitek je spanje in ležanje. Nekateri mislijo, da je najboljši počitek vedno ležanje. Aktivni počitek v obliki sprehoda, igre, izleta, Sporta in dopustniSke aktivnosti zaleže neprimerno več, kot pasivni' oddih. Aktivnost obnovi in vrne človeku porabljene sile in ustvari ugodne pogoje za nadaljevanje dela. V modernem času začenja primanjkovati telesnega dela, grozi nevarnost propadanja organizma in je zato potrebno poseči po aktivnosti, ki Ji pravimo rekreacija.
Pri raziskovanju pojava utrujenosti in naveličanosti pri industrijskem načinu dela strokovnjaki iSčejo načine in oblike za dosego boljših rezultatov dela ob manSi utrujenosti. Dokazano Je, da se pri tem delavcu lahko veliko pomaga že z boljšo organizacijo dela, boljšo prebrar no in pijačo, z zdravim načinom življenja pred, med in po deluj. Posebej se pomaga beliko z navajanjem delavcev na rekreacijo. Vzgojne osnove o rekreaciji bi morala podati človeku družina in šola, ker pa to večkrat ni pravočasno storjeno, pa mora na področje vzgoje o rekre-aoiji aktivno in strokovno poseči tudi vodstvo delovne organizacije'.
V nekaterih deželah so napravili še večji korak naprejf. Mlad delaveo se mora že ob podpisu delovne knjižice obvezati, da se bo redno in aktivno bavil z nekim Sportomi.1 Oddelkovodje diskretno, & vendar aktivno in stalno nadzirajo rekreacijo in koriščenje dopusta svojih delavcev, o tem poročajo kadrovski in varnostni službi) sami pa dajejo vzgled in celo nasvete-. Strokovne službe ( socialni delavec, psiholog, zdravnik, varnostni tehnik) spremljajo in proučujejo odnos med boleznimi in poškodbami ter delovnim uspehom delavcev pri , delavoih, ki negujejo telesno kulturo in pri tistih, ki za njo nočejo najti posluh in časr. Pravimo, da so v takih deželah in takih delovnih organizacijah dojeli pravilo, da je same zdrav, primemo močan, okreten in vzdržljiv delavec z dobro duševno in telesno kondicijo* sposoben za dosego dobVih delovnih rezultatov skozi ves delovni staži.
Pri rekreaciji veljajo nekatera strokovna pravila. Počitek je že, če menjamo ckoljefej Potrebno je čimveč rekreacije na svežem zraku. Eekreacija je vedno aktivna, to je povezana s gibanjem. Eekreacija mora biti vedno spontana in prostovoljna, pa tudi v začetku postopna. Rekreacija je obvezna za vse(. Ni pa vse za vsakogar, pri čemer upoštevamo delo, delovno okolje, starost, spol, zdravstveno stanje, letni čas, materialne možnosti, standard itdf.:
Ker se bližamo času letnih dopustov je važno vedeti, da istega moramo izkoristiti tudi po principu aktivnega počitka in rekreaoije. Žal je še mnogo takih delavcev, ki letni dopust sploh ne izkoriščajo za počitek ali pa ga nepravilno izkoristijo?. Precej je še takih, ki dopust preživljajo v brezdelju ob boljši hrani in obilni pijači?. Na srečo je stalno več delavcev, ki na dopust vzamejo pribor za rekreacijo in se na dopustu aktivne bavijo s__
športno rskroaaije, teke ni naberejo sevih »oči in e« vračaj« s a opast» spoditi, prenovljeni in a novimi močmi sa Sol© ia livljenjef. .Tudi vodstva počitniških dctmcv morejo poznati pomen rekreacije in morije nuditi delavcem, polag senenega stanovanja in hrane, tudi »e Snesti in pribor se rekršaoijcf«
Sekreaoija mera postati aktivna in dejansk« last vseh, posebne delavoev, ker je neprecenljiva investicija s» boljša delovne uspeh®, boljše počutja, zdravje in daljše življenje!«.'
Vsako 1st® prihaja med starši in učitaljl ? nižjih razredih dà tihega, toda zagrizenega boja, ko s® pokaže, d» jo otrok in tega ali «nag® razlega neuspešen v šoli in da ga jo treba kategorizirati in prašolatil« Kategorizacija ja precej oporen izraz, kar nehote vzbudi v ölovekn občutek, da jo dobil tak ali drugačen pečat1® Vsmfier ob poznavanja celotnega preossa kategori-saoijo in njenega pemena izgubi te izras negativen prizvok?® Kategorizaeija ni učiteljeve esebne nasprotovaajo ©trokUp ampak jß «poznavanje ‘aj sigovih sposobnosti, vsah ukrepov, ki pomagaje strok», da a® oasmosv®ji«
Katsgerisaalja, šolanje v posebnih Šalah, usposabljanj® sa pokli©® ali določene delovne operacijo v posebnih zavodih v ovat® ai nov®® Zlasti zahodne države imajo zale razvite mreže p®a>®baih osnovnih im poklicnih šol ha zavodov, kjer s® aspesabljaj» sa asmoatojne življenje atroci a motnjami v teiera©® la dnSev»®® razveja:«
Pri ms skrb sa tek® ©trsko, razen za slape in gluhe, še alme tradioij® in je tudi dein® razumljiv odpor staršev proti katsgsrissoi ji in posebnim fi eleni.*: S® posebej velja te za starše, katerih ©troei n® zmeraj® programa redna šola* Po drugi strani pa tudi vsa procedura vnaša v njihov® življenje precejšnjo sprememba, ki se jim starši težk® prilagodijo'* Haj omeni» samo eno isrnaa ovirf» ki nanje naletij® starši prizadetega etrskaj. 3?© a® sosedje, bližnji in daljni sorodnlkia "Kaj ps, bode sosedje rekli, Se dam otroka v pomožno Scisi* Sake refrene nejpogost®ja slišimo ia prav zaradi preds®dka v njih mnogi starši n® prešelajo «traka pravoče se.© ali pa sploh ne|o
Vsekakor starši laže razumejo, da j@ patrsbno posebno šelanje za slape, gluhe in telesne invalidna otrok©, kot pa sa tisté s g®v®mi»i in duševnimi motnjami, čeprav prvi kot drugi potrebujejo poanto.® obravnav©» njihovim sposobnosti» prilagojen učni načrt, posebne 'sčilmiea, rasni učni pripomočki, za vaàk© kategorijo posebej usposobljen učitelj in podobni*
.Dro Marie Kocijančič
Vso do lata I960 ko smo dobili piivilnik o kategorizaciji in evidenoi otrok z motnjami ▼ tel* snem in duševnem razToju, zakon c posebnem Šolstvu in uredbo o poklioni rehabilitaciji otrok zavarovancev, so bili prizadeti otroci bolj ali manj prepuščeni zdravstvenim domovom, uvidev— noeti staršev in skrbstvenih organo»i. Ko pa smo dobili omenjene predpise, Je bilo treba začeti e sistematičnim odkrivanjem tistih otrok, ki so potrebni strokovne obravnave.
Pravilnik določa kategorije otrok, ki so potrebni posebnega obravnavanja, zajema pa otroke»
- z okvarjenim vidom, z okvarjenim sluhom, z govornimi in glasovnimi motnjami, telesne invalidne, duševno zaostale in s kombiniram! motnjami in hibami».
Vsi ti otroci so razvrščeni v dvanajst kategorij, ki Jih bomo obravnavali kasne Jat.1
Da bi bil otrok, ki je moten v telesnem in duševnem razvoju, uvrščen v pravilno kategorijo,
Je potrebno, da otroka pregleda strokovna komisija, ki jo sestavlja pet članov» od njih so zdravnik, pediater, to jo otroški zdravnik, psiholog in socialni delavec stalni člani, zdravnik določen* speoializaolje, npr». okulist, in pedagog ustrezne izobrazbe pa se menjata glede na motnjo otroka, ki naj bo pregledani.
Imam* strokovne komisijo I. in Ilf« stopnje. Strokovne komisije I. stopnje delajo v občinskem merilu, včasih tudi za več občin skupaj. Ko strokovna komisija I. stopnje pregleda otroka izda izvid in mnenje, ki vsebuje poleg otrokovih generalij še» osebno in družinsko zdravstveno anamnezo, opis socialnih razmer, popolne diagnozo s potrebnimi kliničnimi in drugimi izvidi, obrazloženo mnenje o kategoriji otroka in derapa za njegovo zdravljenje, varstvo, vzgojo, izobrazbo in uposobitev za delo ter datum ponovnega pregleda. Izvid in mnenje pošlje pristojnemu upravnemu organu» v Eržiču je to Oddelek za splošne zadeve in družbene službe, referat za varstvo družine, ki staršem Bporoči odločbo ustno, lahko pa starši zahtevajo pismeno odločbof. Zoper odločbo se morejo starši v 15 dneh pritožiti na upravni organ II). stopnje, te je Republiški sekretariat za zdravstvo in sooialno varstvo v Ljubljani». V primeru, da se starši pritožijo na omenjeni sekretariat, pregleda otroka strokovna komisija IR. stopnje.
Stroške, ki jih ima strokovna komisija, poravna občinska skupščina» kategerizaoije je torej brezplačne». Ni nujno, da je vsak prijavljen otrok tudi kategoriziran, dobro pa je vsekakor, da Je vsestransko pregledan in da starši ter pedagogi vedo z njim prav ravnatife Kategorizacija ni pečat s katerim zaznamujemo, marveč je osnova za nadaljne usposabljanje!.
Na kratko smo ei ogledali pravilnik o kategorizaciji otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, prihodnjič pa si bomo ogledali kakšne vrste kategorij imamo.
Z. Prttnaf
Oh	,pa ta prhljaj !
Marsikomu ta nadloga zagreni lepe ttrioa5 zlaati, Sa je kil v teh urloah Oblečen v temno oblake», Bal prah, ki ja proti volji lastnika posut po ret°=
»enih in dobrSnem dolu hrbta res ni prav niS dekorativen ( in Se manj podoben romantičnim snežinkam). Za nameček, pa običajno človeka lasiSče Se erbi in ker je srbež hujSi od bolečine, se včasih glavnik kar "sam od sebe" pregloboko zarije v kožo in jo opraska. Za nekaj trenutkov je sicer občutek boljSi, séme lasiSča pa na grob postopek grobo odgovori - včasih bastar-nejo vnetja, največkrat pa je prhljaja Se več. Vedno bolj"gre na živca" in človek se vse pogosteje umiva, koža pa vse-hitreje poroženeva in v luekinioah odpada. Torej, začaran krog, ki ga je nekje treba presekati. Reoimo, prav pri umivanju in naprej pri potrpljenju, ker bo glav® treba umivati na vsakih deset dni kakšne tri meseoe. V lekarni kupite malo ricinusovega olja — za vsako umivanje svežega, ker postane kaj kmalu žarko. Rabite še košček najboljšega pralnega mila( nph. Zlatorog), ker toaletna mila vsebujejo različne parfume in ekstrakte, ki kožo zelo dražijo. Za daljše ali dolge lase rabite še štiri litre vode, za kratke pa trii. Ne pozabite, prosim, še na primerno količino dobre volje in vstrajnosti!
P o s t o p ek
V lasišče e -konicami prstov (ne z nohtih kakšnih deset do petnajst minut nežno utirajte ricinus, kar potem res n<* j^^eda preveč imenitno. Ugoden pa je cVLtek mrgolenja, ki ga je povzročila takale mehka masaža z močno naoljenimi prsti. Če niste doma sami, je zavoljo izgleda bolje, da glavo pokrijete. Nalijte vodo v loneo, dodajte dve mali žlički ricinusovega olja in z nožem nastrgajte drobne rezine mila v vodo (približno 5 dkg, to je eno četrtino kosa). Vse skupaj naj dobro prevre, morda še kdaj malo premešajte. Loneo postavite nato na hladno, da se raztopina sama od sebe toliko ohladi, da je prijetno za umivanje. Glavo spet nežno umivamo z milnioo in konioami prstov ter z milnioo tudi splakujemo! Ko smo porabili vse tekočino, glavo dobro zbrišemo.. Torej nobenega
splakovanja s čisto vodo! Lasje se bode prečudovito svetili, lasišče pa bo vsakokrat bolj zadovoljno. Ce je le mogoče, glave ne sušimo s fenom, prav tako v času, ko se zdravite, sonce in nepokrita glava ne gresta skupaj. Seveda, razen striženja,v tem času "napravite križ" tudi čez vse ostale frizerske usluge in preparate.
Res ni zastonj priporočilo za vstrajnost, vendar -splača se!
Morda ob koncu ne bo odveč še nekaj Bplošnih priporočil za nego in lepoto lass.
—	po zgornjem načinu bi naj vsakdo umil svoje lase enkrat spomladi in enkrat jeseni tudi mastneI
—	nemastne lase je dobro dnevno prekrtačiti z žimnato (ščetinasto)krtačo; v nasprotni smeri kot lasje padajo oziroma ležijo. Ko kupujet® krtačo, bodite previdni, ker so nadomestki
iz plastičnih mas tako slični ščetini, da jih nepoznavalec ne ločif
—	umivanje z jajčkom, če lasje potem niso zares dobro splaknjeni z vročo vodo, ni dobro, ker se beljakovina okoli lasu strdi in raskraja.
Taki lasje imajo odvraten duh. Najbolje je, č® Jih že umivate na tak način, da jih takoj po tem še enkrat umijete z običajnimi šamponi.
sestra Jelka
franci cerar:	KRVAV! KROG 71
Dan v megli
Četa vojakov se Je prebijala skozi džunglo
na obrazili Jim Je ležal blažen mir
nič niso čutili dih strupene na?ave;
kot bi se sprehajali skozi domači kraj
so gledali skozi kopreno omame
zdelo ae Jim Je da plavajo na krilih sanj -
kako tudi ne» bjli so polni mamil.
Na vrhu nekega hriba so obstali glej, kaj niso tam v dolini sovražne utrdbe kot privid so se prikazovale skozi meglo topovi so grozeče zijali v nebo.
WY napad11!, Je divje zarjovel narednik opotekli'so se po hribu navzdol z avtomati so kosili vse okrog sebe bombe so mrcvarile zemljo in ljudi; krvavi ples Je trajal dolgo časa ni tako lahko pobiti na stotine ljudi.
brali so se sredi zavzete trdnjave počasi Jim je megla splavala z oči; nastala je grozljiva tišina vsa džungla je otrpnila v dihu smrti.
tali so sredi slatinato kritih, razrušenih koč • l topo strmeli v krvavi pokol; a kupe mrličev je ležalo naokrog ?e sami starci, otroci in žene kri je dolbla pošastne mozaike v prah. Narednik je počasi stopil na rob goščave
i.n si pognal kroglo v glavo; t tišino je odjeklil zadnji strel v mrtvih očeh je ostalo poslednje spoznanjoi floj bog, zveri smo, ne ljudjel,
Najemniki
Zeliko svetovno klanje je končano vojaki se utrujeni vračajo domov volkovi tulijo na ruševinah naselij kri še lije iz svežih grobov.
Nekaterim ni všeč da je vojne konec duh smodnikov jim je prešel v meso in kri čakajo na ugodni trenutek la spet orožje spregovori. •
Ni treba dolgo čakati spet se je začel krvavi ples vojna spet razgrinja mrtvaški prt nad Kongo, Biafro, nad Vietnam.
Čete najemnikov so stopile na plan ne vprašajo za koga in proti komu se borijo treba je zaslužiti krvavi denar vojna je njihov bog in vladar.
Kopje proti avtomatu helikopter proti bosonogemu človeku umazani denar zoper pravično stvar kaj je vse to najemnikom mari.
Na vzhodu in na zahodu divjajo krvavi požari ljudstva umirajo v trumah vsak dan smrt se krohota iz mrtvaških lobanj.
Najemniki so bili in bodo
dokler bo na svetu hlapee in gospodar
dokler bo ljudem vladal denar
umor je nekaterim pokliena stvar.
Streli v džungli
Po džungli tam - tam odmeva votlo skozi goščavo se plazi četa ljudi nad peklom zelenim sonce sije motno in listje od krikov divjih drhti.
Obrazi ljudi so hladni, morilski in vsem avtomati krog vrata visijo njihovi koraki so tihi, zverinski najemniki gredo spet na gostijo.
Angleži so hladni, kot hladen je led in Yenkeeji kolnejo divjo goščavo Nemci gredo, kot da osvjajo spet in zadaj Francozi preklinjajo vročo naravo.
Prispeli so pred jaso malo kjer črnska vas se v soncu blešči obkolili so čistino in kot za šalo glas strojnice se skozi džunglo oglasi'.
Zrna jeklena sekajo slamnate koče na desetine ljudi je presekal rafal potem vse tiho je, le še kak otrok zajoče in ptica zbeži, ker jo je prestrašil konval1«
Najemniki stopajo preko mrtvih ljudi in plenijo koče, odnašajo kar je ostalo nihče se ne zmeni za.mrtve in kri saj kmalu vse bo le skelet postale
Ko so končali, odšli so nazaj jezili so se,ker je sonce sijalo in jasa postala za živali je raj ker smrt je kosila veliko in malo.
Ra nekam drugam planetu
Lepega pomladnega dna so ga odnesli v krsti v srcu je imel kroglo zadela ga je nekje kjer divja bog vojne,
Kaj je to mogoče
vojna v letu enainsedemdesetem
na Zemlji vendar ni vojne
Zemlja je civiliziran planet,
besede vojna ni več v nobenem slo-varju
dvakrat smo podčrtali - mir,
Zvečer ei nataknemo copate
in eedemo pred televizijo}
poročila» Vietnam, Afrika, Bližnji vzhod
vojna spet sklepa svoj peklenski krog.
Kot noji tiščimo glave v svoj mir,
vse se dogaja nskje tako daleč
da rečemo« na zemlji v resnici vlada mir,
na zemlji ni več vojne
nikogar ni krogla zadela v srce
vsa ta svinjarija se dogaja drugje,
nekje na nekem drugem planetu
v letu enainsedemdesetem.
Kaplja v ognju
V očeh sestradanih otrok ni več nobenih otroških vprašanj ne zanima jih zakaj sonce sije in kje je dežela pravljičnih sanj.
Kot starci strmijo predse z napihnjenimi trebuhi in čakajo poslednje trenutke da jih odnesejo v beli rjuhi.
Naslonjen ob stoletnem deblu je ležal smrtno ranjen mlad vojak stiskal je fotografijo v roki in gledal je ženin in sinov obraz,
S» zadnjič je pogledal ljubljene obraz® potem mrtve oči so zasrepele v nebo krvavo listje je šumelo v krošnji v vetru je ječalo polomljeno drevo.
Dva stražarja sta ga odvedla iz temne, umazane ječe počasi so stopali prod zid kjer so bile naperjene puške,
Mirno je stal pred svojimi rablji ni videl da dan je lep mrtve oči so Btrmele v prazno bil je že od rojstva slep«
©@©
Potrkal je na steno življenja hotel je priti na plan želel si je vesolja in trpljenja hotel je gledati sonce vsak dan.
V materinem je telesu
še nerojen krik onemel
krogla ga je zdrobila v krvavo kašo
preden je živeti začel.
• ••
Umiram, je rekel bosonogi vojak ko ga je zadelo v spopadu ni vedel da spremlja ga fotograf in da bo še mrtev v časopisu.
Protestiram, je rekel rejen ■ gospod ko je videl sliko v dnevnem listu to ja svinjarija kar se je zgodilo in potem si je naročil kosilo;.
Prestopno leto se bliža prineslo nam bo en dan več kaj se bo v tem dnevu zgodilo, to vprašanje je odveč.
Nekaj več bo ubitih in ranjenih umrlo bo nekaj več ljudi nekaj več bo na svatu pohabljenih izgubil se bo v vrtincu enakih dnlj.
Andrej Beli: Pesmi
SAM
Sipe so, orošene. Zunaj mesec bdi. Misli prav nobene v tebi ni.
Teter sive dolga vrste brez zvihra. Mnogo solz bilo je in gorja
Uporno predme vstane vrsta dolgih let.
V srcu rane, rane. 3am sem spet.
TROJKA
"Hej, pvženil" T Ladu zvonka passai podilst se oglasi -in razkošna, urna trojka t strmem laka poleti.
Sonoe, ki za oblak se skriva, zdaj zdaj stepo osvetli in tedaj se kakor ▼ iskrah kočijažev pas bleščij.
Se pod večer, ko objame žar s škrlatom svod neba, se kraguljček v smehu zgane< pleše, vriska, se smehlja.
Tiho leže pri ognjeni na večerni hlad snega, vžge se z bujnimi plemeni ekoraj zlata mavrica}.
Vetor utihne, trojka obstanec Kdo bo stopil sdaj med nas?
Kgmu bolj rdečiea vneme že od vetra ožgan obraz?
Sed® v trojko in pozdravu "Zdravo, stari moji" smeji.
Spot kraguljčka po dobravi smeh igrav razlaga se.
BITI
Trepetati.
Z odprtimi očmi ničesar videti1, Kakor žival se bati ljudi, kakor živel bežati od njih in k njim ae vračati).
LJUBITI l.M. Tleti.
Vsplemeneti, ob plamenu svojo senco uzreti in ugasnitilo
9
c
E
z
i
j
FÌ
SPOMNI SS
Spomni ses v dehtečem mraku k meni v vrt si šla, kot da v mavrično si barvs vzhoda oblečena«
Sramežljiva vsa v sinjini, v ovetju s polj, % gora in v meglici, ki se zdi mi komaj purpurne.
Spomni ses tvoj ljubček nežni stal pri vraiii. j® 8 rahel, rožnat šipkov evet ti je pripel v lase.
Spomni se vseh nežnih srečanjf.
Daj Bog, spomni se.
Hoja usta, moja pleča š® poljub tvoj žge.
Tse strasti nepotešene, ne, ne zatajim!
Slej ovetioe zaprašene tule, tamkaj y.v® in
mrtvi svet bo rosa umila zjutraj kraj poti.
Ljubiš? Si vse pozabila?
Pozabila sij®
Prevedel JjrofioTeae Pretnar
KAJ JE OGENJ IN KAJ JE PEPEL,
se sprašuje sončna ptica, opolnoči,
ko je njen smisel na nasprotni atrani njenega leta.
Ne čuti razlike,
toda ve, da nima svojih kril
v oblasti}.
Ko plamen pada z njenih kril in para noč na dvoje, vem,
da tudi v ognju je pepel in da pepel še izgoreva za daljnimi obzorij dneva in za pregradami noči.
T. P.
l maja v PAKLEN/CI
Pojdite g prstom po zemljevidu. Začnite v Tržiču, nadaljujte do Ljubljane, nato do Reke in preko Senja ter Earlobaga do Starega grada. Tu se lahko ustavite, ker je na zemljevudu konec poti - a prstom. Če vstejete §6 razdaljo, boste ostali nekako pri 400 kimometrih.
No, to je naša vsakoletna prvomajska pot.
Ne začnemo je pa s prstom po zemljevidu, temveč z ogromnim nahrbtnikom, šotorom na hrbtu in še večjim pričakovanjem, Malo čudno se sliši to, da gremo v gojzerjih in z nahrbtnikom na morje. Je pa real Samo e to razliko, da se ne ustavimo pri morju, ampak pol ure od obale, v kanjonu Paklenioe, Če vrjamete ali ne, je ta pot izredno zanimiva, aaj od Ljubljane naprej ko ae redkokdaj vidi pravega Gorenjca v "bojni", oprostite, planinski opremi. Sploh je pa atrakcija, ko na reki čakaš avtobus. Pomislite samo, kaj porečeta, če se nekdo smuča v kopalkah!Slaba primerjava je to, je pa le.
Reka je zanimiva, saj jo poznate na kakšnem glasu je zaradi morskih oziroma mornarskih deklic. Polna je presenečenj in enega smo doživeli tudi mi, pa ne z dekleti, temveč s cenami. Šli smo v restavracijo na ribe. Štirje smo naročili dve ribi, torej vsak polovico, malo solate in nekaj kruha. Ko smo to pojedli so se v nas prebudili "lakotniki". Hoteli smo naročiti še eno porcijo, pa smo bili takoj siti rib, Beke in najbolj cen. Za ta prigrizek smo v "mestu rib" plačali 98,70 N dini
Na avtobusu pa smo mi naredili presenečenje, " Postavili smo tovarno" tara, kjer je ni. Prijatel je sezultežke čevlje in zaradi vročine so se začele širiti čudne vonjave. Prikupna Dalmatinka na sedežu pred nami pa je čez čas v jezi rekla svoji sosedi! " kako vedno tu smrdi neka tovarna," čeprav te več kot 100 kilometrov naokoli ni. Pa se še sprašujete, zakaj je Slovenija tako industrijska dežela.
V Starem gradu smo zmetali ali bolje, zvalili prtljago iz avtobusa. Zopet začudenje ljudi, podobno je bilo tistemu o teletu in ...
Da bi pregnali otrplost zaradi potovanja, smo zavili v prvo "Gostiono" na Dalmatinsko črnino. Nič slabega ni to, pa še sama teče po grlu! Denar mora krožiti in mi smo se tega držali, ker se pa v tekočem stanju najlažje giblje, smo pač delali premet v mililitrih .
Čakala nas je še pol ure ali pa dve dolga pot - za samca pol, pare pa dve, prav tako kot v naših gorah.
Kanjon Paklenioe je narodni park in pri vhodu te sprejme lesena tabla s tam napisom. Podobna je tistim, ki te sprejmejo v triglavskem parku. Lesena, z vžganimi črkami.
Cesta sa vijuga po soteski, ki je edinstvena po svoji slikovitosti. Skale na levi strani kažejo drečkasto barvo odlomov, desna stran pa je bela in bolj enotna. V sredini kanjona se barva na obeh straneh spremeni v temno, skoraj črno.
To mračnost poživlja le padanje vode preko majhnih slapov. Do tu se da priti z avtomobilom, naprej pa pelje tlakovana steza z betonskimi mostiči. Čudovita je hoja skozi ta del. Človek utihne, da ne bi motil te umirjenosti narava, prisluhne spevu vetra in vode. Pogled se mu usmeri proti vrhovom sten, ki se strmo dvigujejo nad stezo.
Zdi se ti, kot da čakajo trenutka, kdaj bodo lahko zgrmela v sotesko in zaprle človeku pot v ta čudovit svet.
Po kratkam vzponu se pred nami odpre dolina z jaso, ki je redkost v tej pokrajini, Stene na levi se odmaknejo, na desni pa 33 še bolj poženejo proti nebu, kot da bi dobile moči od tistih, na levi. Stena je tu edinstvena. Prav po sredini je zagozdena gmota v obliki klina.
Levo in desno od tega pa je skala enotna in zdi se ti, da jo je nemogoče premagati. Pogled vara. Prek vse stene so izdelana smeri plezalcev in vse so ocenjena skoraj z najtežavnejšo stopnjo.
Na skrajni desni se skala razdeli, uklonila , se je zakonu težnosti ter se malo položila.
Tu je lažji prehod in smeri so ocenjene z naj-nižjo, do srednje težavnostne stopnje.
Na jasi smo postavili šotore. Tu so bili že kranjčani, ljubijančani, pa so že pospravili in odšli domov zaradi slabega vremena. Kmalu so zagoreli plinski gorilniki, in vsak je kuhal hrano, ki je doma morda nebi jedel. Tu pa je bil vsak odvisen od sebe in svojih sposobnosti.
Zvečer smo zakurili ogenj, Grega pa je takoj "nategnil" meh. Pesmi so se zvrstile ena za drugo, pozno v noč.
Ko se vzpenjaš, korak za korakom, ti srce poskakuje od napora in vznemirjenosti. Užitek je v tej skali skoraj večji, kot pa pri nas, v Julijcih. Nekaj prestopov desno navzgor, pol dolžine vrvi poševno v levo in teko naprej,vsa do vrha.
Že na sredini pa se odpre prečudovit razgled na Jadran,1. Kje je še dano uživati toliko naravnih lepot, kot prav tu, v Paklenici ?
Popoldan je neznosno vroče. Zmenili smo se, da se gremo kopat v morje, nekaj nas je bilo res tako vročih, da smo se »nočili, pa'nismo dolgo zdržali, ker je bila voda še mrzla - pa še mokra povrhu l
Zjutraj smo se odpravili, po dva in dva v steno* Komaj pet minut in že si pri vstopu. Skala je teko trda, da ja trži najžanjši rob. Podobna je granitu, je barva je tu bela, ker je apnenec.
Zar T lr upal k Ah smo šil v eleščičarno na aladolad. Dobili smo ga zastonj, ker je lastnik rekel, da smo "otvorill" sezono»
DROBNI ELEKTRIČNI APARATI V GOSPODINJSTVU
Zvešer je bila zopet pesem, zjutraj pa plezarija. Matjaž in Luka sta edina nere*? dila eno najtežjih smeri, Zobač in Soder pa sta v ljubljanski smeri splezala tretjo ponovitev, kar je izreden uspeh. V steni sta bila dva dni, kar je za tako težko smer Sisto normalno.
Zadnjo nedeljo smo šli vsi skifpaj v planinski dom, ki je oddaljen še za eno uro hoje od tabora. V domu je bilo več skupin, nazadnje pa samo ena - in to pri nas» Vsi so prišli k našim mizam ter pomagali peti). Grega je tako dobro igral na harmoniko, kot da bi ga šele dobili iz Mengeša. Uglasil se jé ob Srnini, ki mu Je bila gonilna sila»Sklenili smo, da bo odslej lahko pil ob igranju le dalmatinsko vino, kd mu prebudi nekaj posluha.
Ponedeljek je bil zadnji dan veselja. Nekateri so šli še plezat, da bi nabrali čimveč vzponov, drugi pa smo že pospravili. lahko rečem, da smo bili zelo uspešni, saj smo naredili 94 vzponov,kar je za šezdeset VeS,kot pa Ljubljančani.
Težko smo se ločili od taboraj toliko lepih trenutkov smo tu doživeliI Najraje bi ostali kar do drugega lata, da I nam nebi bilo treba ponovno hoditi.
Paklenioa ni pekel, lepa Je v svoji divjini, s svojimi stenami in ljudmi, ki se vsako leto za 1. Maja zberejo na jasi ob vznožju skali.
w Krač ar"
Pražičeo za kruh - je zelo praktičen in enostaven aparat. Sveže pražen kruh je vedno zaželen, bodisi pri zajtrku, malici ali večerji« Če dobite nepričakovane goste, vas bo, marsikdaj rešil iz zadrege. Praženje kruha z električnim pražilcem je hitro in enostavno. Pražile© postavimo na mizo in ga priključimo.Pred prvo uporabo naj gori prazen vsaj 6 minut, da izhlapi lepilo z greloevf. Na vsako stran namestimo po 1 rezino kruha, približno 1 om debelo. Celoten postopek je popolnoma higienski in ni nevarnosti, da bi s® kruh zažgal ker ga pražileo avtomatično obrne. Po treh minutah Je praženje končano in v pražileo lahko demo novi rezini. Rezine prepraženega kruha imajo lep izgled. Namažemo Jih z maslom in po želji obložimo z jajci, majonezo, salamo, mesom ali sirom. Ko s praženjem končamo, pra-žllec izklopimo in počakamo, da se ohladi, šele potem ga lahko spravimo. Paziti moramo, da ga ne prevrnemo in z njim res previdno ravnamo, ker sicer popokajo električni grelci.
Električna džezva za kavo je zelo primerna za kuhanje kavej”zlasti”tam, kjer nimamo na razpolago kuhalnika. Zaželjena je pa tudi v vsakem gospodinjstvu, ker porabi veliko manj električno energije, kot pa če kuhamo kavo na električnem štedilniku. Pred kuhanjem moramo pod džezvo podložiti porcelanast krožnik, bakelitno ploščo ali pa kak drug izolacijski material, da ne poškodujemo pohištva. Kava zelo rada vzkipi, zato ne smemo džezve nikoli napolniti čisto pod roh.
Ko voda zavre jo izklopimo in šele potem zakuhamo kavo.
Pri čiščenju morsilo zelo paziti, da ne poškodujemo spirale, ki je vgrajena v dno.
Mlinček za kavo je postal v gospodinjstvu skoraj nepogrešljiv aparat. Kava Je veliko bolj okusna in aromatična, če jo zmeljemo sami doma, kot pa če jo kupimo že zmleto. Pri nakupu električnega mlinčka za kavo si izberemo tak aparat, ki ima prozoren pokrovček, tako, da lahko skozenj vidimo kavo. Mlinček napolnimo s kavo malo pod roh in ga pokrijemo s pokrovom. Nato ga priključimo na električno omrežje in pritisnemo z eno roko na pokrov, z drugo pa na gumb. S tem kako dolgo pritiskamo na gumb, reguliramo debelino mlete kava.
Po treh minutah moramo z mletjem malo prekiniti, da se elektromotorček ohladij.
Sindikalna športna tekmovanja
Mesec »pril j® bil sela razgiban na športne» pcljUoNaš® sindikoln» podružnica eaircant, tOT»-niški odbor» 3® organiziral ▼ n®dalJo»18capriX®
7lo Io as indicamo prvenstvo BP J v Tala al al ama a a, Ssienlnt., V petek in saboto so naši smučarji pripravljali prog® aa veleslalom pod vodstvo® tovariSs Legarja« Sa to njihovo dalo ji® lahko čestita»®» kar je bila proga resnično dote® pripravljena®
Za tekmovanj® ®® j® prijavil® 49 Slea®v kclakti
va» ©d tega 8 tekmovalk» '."»c j« bile dobro pri" pravijeno9 žal pa nam je Trem® v nedeljo» na ,dan tekmovanjaj nagajalo.:, Z<$radi slabega vre-mena so nekateri tekmovalci ostali doma in *© niso pojavili na startno Tako s® j® samega tekmovanj® udeležilo 28 tekmovalcev.
Med vso tekmo je bila zelo goste aegis» sere,di katera tekmovalci niso mogli videti postavlja" nih vratič» dokler niso pripeljali skoraj do njih»
Kljub t®mu ao bili doseženi dobri resultati •» nevajaao vam dosežen® mesta posameznih ekupias
Ž a a a k 83	3as'
■	1.	Čarman Tik®	2903
2»	PuSavea Sonja	33=1
3a	Babič T®a	Uo29°2
Starejši
S®nior|f;
51.31°	.Lang Vili	36.2
2-3.	Logar Jože	37.1
	Pr cintar Ciril	37.1
4°	Mežek Marjan	38.4
5.	Bogataj Milan	39.“
6.	Zaletel Cveto	39.3
7.	Švab Viktor	39.4
8.	Švab Jeka	43.1
9-10	Rustja Jelko	49.-
	Špendal Janko	49.»
11.	Jagodi® Janko	1.01,-
1.	Čarman Joža	30.4
Pe končano® tekmovanju je bila razglasitev rssultatov v domu na Zelenici in podelitev xič~ nih pokalov» diplom ter nagrad» Na koncu se je predsednik tovarniškega odbora sindikata zahvalil prav vaem za sodelovanj®» kajti>tekme so ras dobro uspele» Na koncu se je razvila prijetna zabava in kramljanje? k temu ja pripomoglo
V
SD,ajäi Slanisljo NadiSar Miro	34.1
-2[o Teran Bruno	34.2
3« Čarman Jož®	35°-
4.	Čadaž Slavke	35° 3
5.	Štamcar Marjan	36°"
6» Ahačič Janaz	36°4
T:« Puri srn Janess	39 ° 3
8lo Teran Slavka	39 » 4
9„ Oaan Girli	40.1
IO» Magister Dušan	43.4
11*. Nemo Franel	44 °4
12« Jano Janez	52,,6
13° Meglič Stana	56.1
trdi vreme» takoj po tekmi se j® namreč megl® dvignila ia posijalo Je sonce, tar nam vrnilo dobro volj», pa tudi vsi napori so bili pohabljeni.
LjpbznO popoldne eno «e veseli vračali domov«
Sport
166
TEKMOVANJA V POČASTITEV l.HAJA
Kakor vsako loto, Je tudi letos Občinski sindikalni svet razpisal tekmovanje v kegljanju, streljanju in šahu. Naša sindikalna podružnica se Je udeležila le kegljanja in strel Janja,žal pa se nismo mogli udeležiti tekmovanja v šahu, ker kljub večjemu številu dobrih šahistov nismo mogli zbrati ekipe.
Kegljanje» Prijavljenih je bilo skupno 15 ekip s 6 tekmovalci in to v borbenih partijah
Rezultati najboljših»
1.	mesto "Peko" I. ekipa		260 kegljev	
2.	M	"Peko" II. "	232	n
3.	N	Tovarna-kos	229	n
4.	N	"Peko" III. "	229	n
5.	M	C ar in ik i-L jub s 1 j	223	it
6.	n	"Triglav"	222	H
7.	N	"BPT" I. ekipa	218	H
8.	H	"BPT" II. "	214	n
Kaša sindikalna podružnica je prijavila 5 ekip za tekmovanje v kegljanju, letos naši kegljači niso mogli ponoviti lanskoletnega uspeha, ko so osvojili prvo mesto, ampak so se uvrstili malo slabše.
Streljanje»
Za streljanje se je prijavilo 16 ekip iz vseh sindikalnih podružric. Med temi je bilo iz našega podjetja prijavljenih 7 ekip. Ekipa je štela 3 tekmovalce. Tekmovalci so streljali v stoječem položaju s 5 poizkusnimi streli in 20 streli v konkurenci.
Rezultati najboljših»
1.	mesto "Peko"» v postavi Jekoveo 17o,
Meglič 157,
Klofutar 166
"493
2.	" "Peko"» v postavi -
Bedina 153 Bedina 152 Valjaveol61
466
3i. mesto"BPT"» v postavi - Perko 140
Ji. Rustja 154 Mi. Rustja 16|
458
4'. " "BPT" » v postavi - logar
Štefe M.Štamcar
Tudi strelci niso tako uspeli, kakor v letu 1970, toda veseli smo, da smo se tekmovanja udeležili v tako velikem številu. Najlepše se zahvaljujemo vsem, ki ste kakor koli pomagali ali tekmovali.
Na koncu maja pa zopet nasvidenje v tekmovanju s"Tekstilindusom".
Vsem tekmovalcem želimo veliko uspeha in upamo tudi na boljše rezultataI
SINDIKALNO PRVENSTVO BPT V STRELJANJU
Tovarniški odbor sindikalne podružnice je organiziral sindikalno prvenstvo naše tovarne v streljanju, ki je bilo 13*5.1971 v Mladinskem domu na Ravnah. Tekmovalci so streljali z zračno puško(stoje) in sicer 5 poizkusnih in 20 strelov v konkurenci. Tega prvenstva se je udeležilo 42 članov našega kolektiva in od tega 14 članic, kar je zelo razveseljivo, saj članice niso tekmovale še nikoli v takem številu, žal je tekmovalo le 12 članio iz konfekcije in 2 iz uprave, iz ostalih obratov pa jih ni bilo.
Rezultati so sledeči»
Ženske»
1>	Mara Stegnar	123	krogov
2.	Vilma Valjavec	104	n
3,.	Helena Šter	91	n
4f«	Prida Kokalj	77	u
5'.	Joži Bobič	59	ti
6.	Silva Logar	56	«
7|.	Dana Šorn	52	H
M 0	š k i»		
1.	Milan Rustja	164	"(od 200 mož!)
2.	Jože Logar	161	II
3.	Marši Štamcar	156	M
4.	Janez Perko	152	II
5.	Jelko Rustja	151	H
6.	Tomaž Ahačič	145	II
7.	Jože Valjavec	143	II
Vseh moških je tekmovalo 28. Po končanem to-kmovanju je predsednik tovarniškega odbora sindikata razglasil rezultate in razdelil nagrade. Na koncu se je vsem zahvalil za sodelovanje in povdaril,da je najbolj razveseljiva tako množična udeležba članic našega kolektiva. Ravno tako se tovarniški odbor dindikata zahvaljuje vsem, ki so to tekmovanje vzorno organiziralii.
Danilo Roblek
5.	« "BPT"»
Poznate stroje ?
Napišite pravilna imena strojev, iztrgajte list in ga oddajte nule jasneje do 12. junija 1971 v nabiralnik TržiSkega tekstilca (pred menzo)!
Kviz sestavilj Janez Furlan fotografi je:	Homan Hanine
NAGRADNA SKR]TA KRIŽANKA
NAGRADNA SKRITA KRIŽANKA
																		
																		
																		
																		
																		
																		
																		
																		
																		
																		
																		
																		
Narisal : S R-
PRI SKRITI KRIŽANKI SO PODANI OPISI BESED S ŠTEVILKAMI ,KI PA NISO VRISANE V LIK.TUDI ČRNA POLJA MORA REŠEVALEC RAZPOREDITI SAM. POSTAVLJENA SO NESIMETRIČNO IN JIH JE V VSEJ KRIŽANKI Ut.
VODORAVNO» 1. ekonomska "ŠIBA", pisarniško poslovanje, 16. dan norčij, 20. doktor, 21.Novost,22. igra.s petjem,23.brk,prehod čez reke,25.plosk.mera,26.potujoči pastir,28.Iridij,29.norveški dramatik,Henrik 1928* 1906 +.Cesar in Galilejci"divja raca" itd.,31.brezbarven vnetljiv vodik -alkoholni, 33.čudeži,srbohrv.,35.reka,36.reka na jugu SZ,ki se izliva v Črno morje-Poti,38.Lev Tolstoj, 39.narobe ime Grudna,40.naš slikar Anton 1862-1905,42.vojaška miličarska obhodna straža, 45.1ist papirja,47.Itali ja,48. liter,49.vrsta šampona,50.spojina oljne kisline in glicerina,51.nikalnica, 52.ribje jajčece,53*izrastek na glavi nekaterih šivali,tudi instrument,55.Bevkov roman,Kradijiv-ček,57.mestece v Vojvodini,59.tona,60.neznanec,61.predpisan zalogaj,posojilni del,63.Argon,64. Otto Cheyne,65.Molibden,66.Španija,67.arabski žrebec,68.tat,uzmovič,70.Vilar,71.pijača st.Slovanov, 72 .francoska provinca - gl.mosto Albi,74.Banski književnik Nexo. Martin 1869-1954,76.vzročni veznik,raner,77.Majhna republika v Pirenejih, brez zadnje črke,78.EdvEird,79'.premer,8o ...» Marko,majhen kralj, princ.
NAVPIČNO» 1.Višja pomorska komanda,2.sitnica,drobnarija,3*meter,4.zaninivo,interesno,5.medmet priganjanja,6.žensko ime,vrba,7.znamenje za alarm,možna piščal,8.naš tednik,9.Italijanskl slikar /Guido 1575-1642),10.koralni otok,11.tuje žensko ime,(Kamelija),12. Ivan,13.halogena prvina (tinktura),14.Anton Pajer,16.obrat naše tovarne,17.tuj dvoglasnik,18.prijem,podajanje rok, 19. teža embalaže,24.oddelek fašističnih enot,kratica,27.zveza držav,30.nikelj,32.glavno mesto ene naših republik,33.rekvizit pleskarjev,34.UGO,37.volilo,testament,41»redko moško ime (vrsta psa), 43.Bejko Langus,44.Vrsta enoga pecilnih praškov,46.zrak(lat.aer,) 54.majhen zaselek pri Boh.Belj-Okrens,56.Kohont,58.Italijansko mesto jugo-vzhodno od Bologne (dvojina),62.del gledališč a,64. sovrBštvo,mržnja, odpor, 69. tifi je soglasniki" ženska" ,73. Alf red Nobel, 7 5. oran je, 76. Avel ino.
Sestavil * Slavko Pajntar
ZA RAZVEDRILO
Rebusi
DRŽAVE
Posetnici
Ann LriEkik:

OTO F. FfeAG
Računanje
0+0 - □ = ® ® + A~ OmD 0+0-0* O
NAMESTO ZNAKOV VSTAVITE ŠTEVILKE OD 1 do 5 TAKO, DA BO REŠITEV PRAVILNA ( DA BO ŠLO LAŽJE VAM POVEMO, DA POMENI ZNAK O ŠTEVILKO 3)#
Stran
ppog.rum nalog in ukrepov za loto 1971
OD MESECA DO MESECA V PODJETJU«
dipl. lur.B.Miliči
M. V8sel»
A.Jano«
M. Parko«
J. Furlan»
... V ODOINI
I.Valjavec«
1.Valjavec»
... V REPUBLIKI«
M. Harak«
DIALOG«
S.Saje«
Dalo organov upravljanja Kadrovske vesti Proizvodnja v aprilu 71 Kako bomo letos letovali Kaj dela mladina
Proslava krvodajalcev
II. Občinsko tekmovanje ekip prve pomoči
Zbor mladih samoupravijalcev v Ljubljani II. Kongres samoupravijalcev v Sarajevu
ENO VPRAŠANJE ŠEST ODGOVOROV
S.Saja»
Kako preživite proste sobote?
IZ NAŠEGA UREDNIŠTVA
S.	Saje«
ČLOVEK IN DELO M.Pirih«
Dr. M.Kocjančiči
Z.Pretnar«
J.Zagorc«
BRALNA STRAN
F.Cerar»
Prof.T.Pretnar»
T.	Markovič«
Nove knjige v strokovni knjižnici BPT Nagrade in rešitve križanke ter kviza Opravičila
Otrokova odgovornost in neodvisnost Delo, počitek in rekreacija Kategorizacija otrok« da ali ne ? Oh,pa ta prhljaj !
Krvavi krog 71
Andrej Beli« Pesmi Poezija
Prvega maja v Pakleniei
ZA ŽENO ÌN DOM
L.Jaklič«
ŠPORT
D.Roblek»
KVIZ
J.Furlan«
KRIŽANKA
S.Pajntar« ZA RAZVEDRILO
J. Furl an «
Drobni električni aparati v gospodinjstvu Sindikalna športna tekmovanja Poznate stroje?
Nagradna skrita križanka
Rebusi, posetnici, računanje
134
135
136 137
138
139
139
140 140
141
142
143
144
145
146 146 147
147
148
149
150
151
152
153 153
154
155
156 157
157
158
159
160
161
161
162
163
164
164
165
166
167
168
169
GLASILO
AELOVULGA KOLEKTIVA
AOftMlHt mmu
BI TKMUIK TRŽIČ